----- 495 ----- Politični pregled. §lovenska šola v Gorici. — Mestna slovenska šola v Gorici se je zatvorila, ker je njenih pet učencev prestopilo v „Slogino" šolo. Italijanski listi so zaradi tega jako veseli, češ, sedaj se je pokazalo, da je ta šola bila povse nepotrebna. Nadejanio se, da italijansko veselje ne bode dolgo, temveč vlada pouči goriške mestne očete in mestni šolski svet, da je slovenska šola v Gorici potrebna, a mora biti v mestu, ne pa zunaj mesta. Čuditi se pa moramo, da je vlada trpela, da so Italijani do tega pritirali, da se je mestna slovenska šola zatvorila Njena dolžnost bi bila od mestnega zastopa odločno zahtevati, da osnuje slovensko ljudsko šolo v mestu, ne pa zunaj mesta. Vidi se, da vladi nedostaje dobre volje. Tako dela vlada, katero podpirajo slovenski poslanci! Narodna jednakopravnost na Goriškem. — Pravosodno ministerstvo je poučilo goriško okrožno sodišče, da ima slovenskim strankam pošiljati slovenska vabila. Poslalo je bilo nekaterim slovenskim strankam v Kobaridu italijanska vabila. Zaradi tega se je pa bila poslala pritožba na ministerstvo. Sedaj so pa dotične stranke že dobile slovanska vabila. Proračunska debata se je začela v soboto. Prvi dan sta govorila mej drugim dr Laginja in dr. Gregorec. Prvi je govoril o isterskih in tržaških razmerah, poslednji pa o štajerskih in koroških. Poslednji je govoril jako odločno. Na-glašal je, da na Štajerskem in Koroškem ni nobenega okrajnega glavarja in nobenega komisarja, ki bi znal slovenski. Bila sta nedavno dva slovenska shoda. Jednemu je predsedoval neki mladi, drugemu neki stari grot, ki oba slovenski nista razumela. Pri celjskem in celovškem porotnem sodišču se še ni čitala nobena slovenska obtožnica, pisal noben slovenski zapisnik in dal noben slovenski pravni pouk. Prav kot bi lopovi bili samo Nemci. Kritikoval je poslednja imenovanja učne uprave na Koroškem in grajal, da pravosodni minister odpravlja slovenske uradnike iz Štajerske. Vlada s svojim postopanjem pospešuje nemško in italijansko iredento. Na Štajerskem se Bismarck tako proslavlja, da mora obžalovati vsak pravi avstrijski domoljub, posebno če pomisli na poslednja odkritja o Bismarckovem postopanju Po Koroškem se kaŽe veliko nasprotje do Slovencev. Nedavno je upil v Beljaku nekdo po ulicah, da mora ubiti kakega slovenskega psa. Borzni davek. — Državni zbor je sklenil povišati borzni davek. Finančni minister, ki je naudušen za vse mogoče davke, ni bil za povišanje tega davka in rekel, da se sedaj mora borzi prizanašati, ker na borzi ni dosti kupčije. Izposloval je določbo, da zakon stopi v veljavo čez dva meseca, kadar se razglasi Sedaj se bode razglasitev gotovo odlašala in odlašala, če tudi bi vlada baš tu lahko dobila nadomestilo za odpravo časniškega koleka. Ker je predlagano povišanje borznega davka kaj neznatno, se tudi ni bati, da bi zaradi tega kak borzijanec prišel na boben. * Časniški kolek. — Državni zbor je v prvem branju vsprejel dr. Russov predlog, naj se odpravi časniški kolek in upelje svobodna kolportaža. Predlog se je izročil odseku, ki ima v 14 dneh poročati o njem. Stvar je posebno vaŽna za manjše nezavisne liste. Vladni listi tako dobe kolek povrnen. Pravosodni minister se je izrekel proti predlogi. Zato pa iz vse stvari ne bode nič. Državni zbor tudi ne bode napel vse sile proti vladi. Levica je ta predlog stavila jedino za to, ker gO volitve bliža in hoče postati popularna. Na vsej stvari jej pa ni niS. Večji židovski listi pa še ne marajo za odpravo časnikega koleka, ker že dobe toliko podpore od kapitalistov, da kolek plačajo. Če bi se pa kolek odpravil, bi ti listi zgubili mnogo vpliva, ker bi se osnovalo mnogo novih listov Če bi listi več tacega vpliva ne imeli, bi jih tudi več kapitalisti tako ne podpirali. Sicer je pa mogoče, da je levica nekoliko, stvar zaradi tega sprožila, da pokaže grofu Badeniju svojo ne-^ voljo, ker se ne ozira na vse levičarske želje. To se je dalo celo posneti iz govora dr. Eussa, ki je rekel, da levica pod koalicijsko vlado ni bila za odpravo časniškega koleka, ko je to vlada lojalno podpirala. Prememba zborničnega reda na Hrvaškem. — Hrvaški sabor se sedaj posvetuje o poostrenju zborničnega reda. Omejila se bode znatno svoboda govorov in dala veČja oblast predsedniku. Poverovljenje volitev se bodo pa izročilo posebnemu odseku. V ta odsek se bodo volili samo vladui privrženci in ti bodo mej seboj stvar naredili. Odsekov sklep bode končen in zbor samo poverjevanje volitev ne bode oklepal Gospodje imajo za tako postopanje svoje uzroke. Vladni privrženci se boje, da bi se javno razpravljale nepostavnosti pri volitvah. Avstrija, Rusija in Francija. — Listi vedo povedati, da se snide naš cesar na Cap Martinu s predsednikom Francoske republike Faure om in da v maju poseti ruskega carja v Petrogradu. Tema dvema sestankoma je pripisovati velik političen pomen. V času torej, ko se je razkrilo nelojalno skrivno počenjanje Nemčije napram Avstriji in je Italija vsled poraza v vojski z Menelikom toli ponižana, se Avstrija približuje Franciji in Rusiji To vsekak pomenja nastalo nezaupanje Avstrije napram svojima zaveznicama Nemčiji in Italiji. Trozveza torej hira in neovrženo je, da so ji šteti dnevi življenja. Nemčija. — Znano je, da je bila Nemčija zmirom prva pri napravi intrig in zmedarij Mislil bi pa vsakdo, da bo ta vsaj zdaj, ko so se njena znana nesramna počenjanja o tajnih zvezah razkrila, nekaj časa mirovala. A ta ne počiva s svojim nepoštenim delovanjem. Sedaj intriguje napram Rusiji zoper Francijo. Ona ve za dobre razmere mej tema dvema državama. Te hoče uničiti. Znano ji je, da sta si Francija in Rusija nejedini glede dardanelskega vprašanja. Vsled tega je jela Nemčija propagirati za to, da naj bi se le Rusiji dovolil prehod skozi Dardanele. S tem delovanjem se hoče Nemčija prikupiti Rusiji, ob ednem pa napraviti razpor mej Rusijo in Francijo, katera poslednja bi ne bi mogla trpeti, da bi imela sama Rusija pravico iti s svojimi ladijami preko Dardanel. Seveda na te limance se najbrže ne bo usedla Rusija. Po drugi strani se pa Nemčija laska Franciji in ji ponuja pomoč zoper Angleže v Egiptu. Za to pa zahteva Nemčija od Francije, da se ta za zmirom odpove Alzaciji in Lotaringiji. Zopet manever. Ve se dubro, koliko zamore Nemčija s svojo veljavo v Egiptu zoper Angleže; a zato zahteva od Francije omenjeno znatno odpoved Pričakovati je, da se Francija na to vado ne bo dala ujeti. Iz vsega se pa zopet vidi, da hoČe N*^mČija za majhno izkazano uslugo, imeti velik dobiček, in da ji je na Alzaciji in Lotaringiji veliko ležeče in da teh še ne smatra za gotovi svoji pokrajini, drugače bi se ne bala toliko za nje Kuba. — Da se kubanskim vstašem godi dobro zlasti v denarnem oziru dokazuje to, da so razpisali veliko denarno nagrado, kdor bi jim pri vedel španskega poveljnika \Veyler-ja živega ali mrtvega. — V Španiji vedoč, da ne opravijo nič s Kubo, posebno, ker imajo vstaši na svoji strani Zjediojene amerikanske države, so jeli misliti na to, da bi Kubo prodali Zjedinjenim amerikanskim državam. Za ta kup so se že pogajali pred 50 leti, a so se obravnave razbile. Ko bi se Španiji sedaj ponudila primerna svota za Kubo. bi ta isto takoj prodala. Turčija. —• Že samo neznosno slabo finančno stanje mora prej ali slej pokopati Turčijo za zmirom. Iskali so po- ----- 496 ----- vsod večjega posojila, a niso ga dobili Poskusili so s prosto voljnimi „doneski", a tudi ti se niso obnesli. Sedaj ropa turška vlada razne nedotakljive zaklade iu fonde in izposojuje pri teh denar. Seveda izposojeni dt-nar se ne bo nikoli vrnil. Koliko bodo pri tem trpeli razni državni zavodi in naprave je umljivo Najbolj pa osvetljuje slabe denarne razmere v Turčiji to, da niti uradniki ne dobe svojih plae. Se-le mioole dni se je tem izplačala gaza za mesec april'1895. Nezaslšao! Da pa uradniki ne žive od zraka, bo pač vsakemu umljivo. Ker ne dobe svoje plače, kaj počno; izmozgavajo in molzejo ubogi narod, kar se da, in dado se podkupiti za vsako stvar In to je pri nižjih kakor pri vi&jih uradnikih Kako so pri takih okoliščinah razmere pri državni upravi, tolmači si lahko vsakdo.