fetapa *aai četrtek is ttE » poitalno vred «ti I OMftoni * pošiljanje» M u celo leto 32 din., Mt Ma H diru, četrt leta 1 «ftfc. Iivcn Jugoslavije Mik. Naročnina »e poil)« s» afpravniStvo .Sloven-dk«*a Gospodarja' v M*-Koroška cesta 5. mt s« «opoilija do «4-Karačnina »e pla-i*»e ▼ neorej. «lerurbsui 4». 115.
Pon#m««nii lt«vOka «stan« t
Poltnin»
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
fe*olka tJ** ».
ptsl se ne vračajo. UgMFS* nfitTO sprejema naro*ato, iaserate in rekiaKMM?fc
Cene inseratom po »oni. Za večkratne primeren popust. Na reklamacije so proste, čekovni račun pa ■rada LJubljana it 10.1
Telefon interurban št. 115
24, številka.
MABIBOB, dne 12. junija 1924,
58. letnik
m
Ali jadramo v brezpravnosti
Znani pregovor pravi; »Pravica je podlaga državam.« Država ima vzrok za postanek in razlog za obstanek v naravnem pravu, ki z ozirom na človeško naravo, njenov družabnost in nedostatnost, njene sposobnosti in zahteve določa sožitje ljudi v državi in pod državno vlastjo. Namen države je predvsem pravno varstvo, varstvo svobode in prava za poedince, za družbe in stanove, za narod, za ' vse državljane. Aiko država te svoje bistvene dolžnosti ne izpolnjuje, nima pravzaprav več razloga za obstanek. Me- i sto pravne organizacije postane organizacija nasilja in izkoriščanja, koje se polaščajo maloštevilnimi za dosego ; svojih sebičnih namenov proti velikemu številu držav- i Ijanov-podanikov, ki so brez prava in brez moči.
Vlada, ki sedaj upravlja našo državo, ne odgovarja t načelom prava. Ona je vlada manjšine, ki se je proti jas- j niin določbam temeljnega državnega zakona — ustave vsilila državi in ki se v protislovju z ustavo drži na krmilu. Po temeljnem državnem zakonu je naša država parlamentarna država. Brez dovoljenja ljudstva, zastopanega po svojih poslancih v parlamentu, se ne sme ustvariti noben zakon. Brez dovoljenja ljudstva in proti njegovi volji se ne sme voditi državna uprava, ki mora biti pod strogo kontrolo ljudstva in njegovih zastopnikov. Sedanja vlada pa ne uživa zaupanja večine naroda, ona je protiparla-mentarna, protiustavna, protizakonita.
Pašič-Pribičevičeva vlada je nasilnega značaja. Da more ostati na vlasti, je zatvodla parlament ter s tem ljudstvu in njegovim zastopnikom zamašila usta. Porojena u nasilja, se hoče z nasiljem vzdržati na površju. Teror ■ — strahovanje je sredstvo, kojega se poslužuje. V tem oziru služijo njenim ciljem nasilniške organizacije, ki svoje ideje razširjajo ne z besedo in prepričevanjem, marveč z batino in revolverjem.
Dve organizaciji prideta v tem oziru posebno v pošte v: orjuna — organizacija jugoslovenskih nacionalistov, in Srnao — srbska narodna omladina. Prva pripada demokratski, druga radikalni stranki. Prva hoče vse pojugo-slaviti, druga pa posrbiti. Prve se sedanja vlada poslužuje v prečanskih krajih, sedaj zlasti v Sloveniji, druge pa v Vojvodini, Bosni in tudi v Srbiji.
V nedeljo, dne 1. junija, je orjuna trboveljske delavce učila jugoslovanstva. Poduk je bil krvav, ker sta kot učni sredstvi služila revolver in puška. Uspeh je izreden, ker je bilo dosti mrtvih in še več ranjenih. Ti gotovo ne bodo pozabili jugoslovanstva, ker jim je bilo zapisano v lastno kožo. Tega in vsega drugega, kar je nasilniška jugoslovanska organizacija uganjala ta dan v Trbovljah, ustrelitve delavca Fakina in vseh drugih pojavov nasilnosti ljudstvo
Džungla.
f	RoK&ii is afriških pragosdov.
¡kagltikf spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. ! 11
Toda Sabora je dobro poznala čudovito ostri posluh, ki je lasten džunglinim prebivalcem, in njihovo neverjetno gibčnost, če je veli list nenadoma zašuštel, če je suha vejica slučajno rahlo počila, — to je bil zanje glasen, svarilen opomin.
In Sabora je vedela, da listje zašumi in vejevje peka pod njo, ko se dvigne v skok njeno močno telo.
Njeno divje rjovenje ni bilo svarilo. Preplašilo bi naj uboge žrtve, zledenilo bi jim naj kri po žilah za tisti kratki trenutek, da je padla nanje, zasadila svoje mogočne kremplje v mehko meso in jih držala brez upa na beg in rešitev.
In prav je računala. Vsaj glede mladega gorile se ni zmotila.
Siromak se je ves stresel od strahu, kakor mrtev je obležal za trenutek. Pa ta kratki trenutek mu je bil usoden.
Čisto drugače pa se je obnašal mladi belokožec.
Divja džungla je bila njegova učiteljica in Trzan je bil njen bistri učenec. Nevarnosti, ki so ga neprestano obdajale, so ga naučile juemišljenosti, nagle odločnosti, pa tudi hladnokrvnosti. Strahu ni poznal, tudi omahovanja in obotavljanja ne. Četudi je bil komaj desetletni deček, se je vendar obnašal v boju in v nevarnostih pogumno, previdno in premišljeno kakor najbolj izurjen in izkušen lovec in borec.
Saborino rjovenje je bliskovito naglo sprožilo njegove misli in te so se z enako bliskovito naglico izpre-menile v dejanje.	I
ne bo pozabilo. Pozabilo pa tudi ne bo postopanja državne oblasti pri tej priliki.
Usoda Slovenije je prešla v roke maloštevilne demokratske klike — trope, krdela ljudi, ki hočejo gospodariti nad slovenskim ljudstvom. Ako bi danes v Sloveniji bile volitve, bi ta klika menda ne dobila nad 1% vseh volilcev. In vendar strahuje narod in gospodari nad njim po mili volji, kakor da bi najmanj % vsega ljudstva bile za njo.
Da more ta klika pod Žerjavovim vodstvom svoje hudobne nakane v Sloveniji vršiti nemoteno, je izmenila velika župana z osebama brezpogojne demokratske posluš nosti. Za Ljubljano je imenovan dr. Baltič, za Maribor dr. Otmar Pirkmaier. Dr. Pirkmaier je najmlajši izmed okrajnih glavarjev. Njegove sposobnosti so skromne. Njegovo uradno poslovanje je dostikrat trčilo ob trdo obsodbo ljudstva. Pa je gospod Otmar vendar preskočil vse starejše, sposobnejše in bolj spoštovane uradnike. Vzrok je v tem, ker je poslušno orodje v rokah demokratske stranke. Žerjavovci napovedujejo v Sloveniji dobo preganjanja Slovenske ljudske stranke in s tem vsega slovenskega ljudstva. Tlačil se bo zakon, gazila se bo pravica.
Napoveduje se boj slovenskim krščanskim zasebnim šolam, ki jih vodijo šolske sestre in druge redovnice. Pravzaprav ne bi te šole smele brigati demokratov, ker svojih otrok menda ne pošiljajo v'nje. Če jih pa pošiljajo, šole pa preganjajo, je to velika neznačajnost. Te šole so storile veliko za ohranitev slovenstva v nekdanji državi in Pribičevič nima nobene pravice, da v imenu narodnosti zapira te šole. Slovensko ljudstvo ima pravico do teh šol in ako jih sedaj Pribičevič in Žerjav zatirata, je to protipravni čin.
Napoveduje se sovražno postopanje proti raznim našim organizacijam, proti tisku, zlasti proti časopisju naše stranke. Dobro. Mi mirno čakamo na to, kar pride. Samo to povemo gospodom državotvorceta na uho, in sicer tako, da se nas bo čulo povsod: »Zlomili nas ne bote, ker je slovenski narod nezlomljiv!« Če bo kdo zlomljen v tem boju, bo zlomljena slovenska demokratska klika.
Da ne bo nobenega dvoma in slepomišenja, gospode slovenske demokrate opozariamo: -"Vi, gospodje, jamčite za vsako krivico, za vsak 6" preganjanje, za vsak zločin proti slovenskemu ljudstvu!« Mi ne bomo lovili bele Pa-šičeve brade, ker nam je predaleč. Mi bomo prijeli dr. Žerjava in Kramerja v Ljubljani, dr. Kalana in drugove v Celju," dr. Lipolda in drugove v Mariboru, dr. Stajnka v Ljutomeru, dr. Zdolšeka, Štikerja in druge v Brežicah. Mi delamo odgovorne predstavnike demokratske stranke po poedinih župnijah in vaseh.
Tako, gospodje demokrati! Sedaj smo na jasnem. Začnite! Videli bomo, kdo bo prej končal.
Pred njim je bilo globoko jezero, za njim gotova smrt, kruta smrt pod krvoločnimi kremplji in strašnim zobovjem.
Vse do tistih dni mladi belokožec ni bil nič poseben prijatelj vode. Spominjala ga je na dež in na hladno vreme.
V vročem j>asu Afrike doli ob ravniku sicer inalo-kedaj dežuje, kvečjemu parkrat na leto ob času naše zime. Pa kadar dežuje, takrat se uliva dež v silnih nevihtah kakor iz škafa. Le pol ure, četrt ure traja tak tro-pičen naliv, pa dovolj "ga je, da je skrajno neprijeten ljudem in živalim, ki nimajo kam pod streho.
Ob dežju se tudi Trzan ni posebno dobro počutil. Utrjen je sicer bil, prehladil se ni, pa hlad in mokrota mu nista dobro dela.
In na te počutke ga je spominjala voda. Ni je maral, do tistega dne ne, razen kadar ga je žejalo.
Voda in dež pa sta ga spominjala tudi na grom in blisk.
Nevihte v tistih krajih spremlja namreč strašno bliskanje in gromenje. Nizko se podijo blaki in iz njih lete strele kot bi nebo gorelo. Vsa živa bitja se poskrije-jo od strahu pred strašnim divjanjem narave. Tudi Trzana je bilo vsikdar strah, posebno dokler je bil še majhen.
Voda, blisk, grom — ti niso njegovi prijatelji, tako je sodil. '
Pa njegov nagli, bistri razum se je brž odločil in izbral manjše zlo.
Komaj da so prvi glasovi Saborinega rjovenja pretrgali tišino džungle in še preden je ogromna žival dovršila polovico skoka, že je jezero zagrnilo svoje hladne valove nad njegovo glavo.
Plavati ni znal in voda je bila globoka. Pa niti za
Po krvavih dogodkih v Trbovljah.
Krvavi dogodki v Trbovljah v nedeljo, dne 1. t. m., imajo jasen nauk, da je nasilje prvič nekaj ostudnega, pa naj pride od katerekoli strani, drugič pa to, da je do spopadov in krvoprelitja prišlo po posledicah nepoštene in nasilne politike. Oblastniki so privedli državo v nevzdržno stanje, da so državljani razdeljeni na dvoje vrst in sicer na ene, ki jih ne ščiti zakon, oziroma oblast, ki bi morala zakone za vse enako izvajati, in na druge, ki jih oblast tipi v izvrševanju protizakonitih del. Kakor hitro Se morajo enkrat državljani vpraševati, ali je zakon za vse ali ni, ali imamo postave ali jih nimamo, je že podana največja nevarnost za narod in državo.
Pri nas smo po krivdi radikalov in policajdemokratov ter raznovrstnih njihovih pomagačev žalibog že tako daleč in zadnji dogodki v Trbovljah so silno resno svarilo. Dogodile so se nezaslišne stvari vsled hujskanja in raz-vnetih strasti, a tudi postopanje raznovrstnih oblastnikov in vseh zagovornikov današnje vladne politike, je nekaj nezasiišnega. V Trbovljah se še kri ni posušila, ko so že vsi vladinovci enoglasno začeli gonjo proti vsem, ki odklanjajo njihovo politiko. V ¡naslednjem hočemo podati vrsto dejstev, ki žarko osvetljujejo nepošteno vladno družbo ter (kažejo tudi vse nevarnosti, ki nastajajo iz tega, da oblasti spijo in se smejo vršiti nasilstva in zločini nemoteno in brez vsake kazni.
Zakaj je šla orjuna v Trbovlje?
Orjuna je v službi Pašičevih zaveznrkov-policajdemo-kratov in je začela zopet oblastno nastopati, kakor hitro je prišel Pribičevič v vlado. Pod vodstvom dr. Žerjava se policajdemokrati v Sloveniji Pašiču predstavljajo kot edini, ki so sposobni vzdrževati red in radi tega so tudi zahtevali, naj se izrazite njihove ljudi postavi v Sloveniji za velike župane in druge oblastnike. Radikali so se temu nekaj časa upirali in žerjavovci so iskali priliko, da bi se dalo vladi pokazati, kako potrebne bi bile spremembe na upravnih mestih v Sloveniji. Taka prilika se je našla s pohodom orjune v Trbovlje. Trbovlje so izrazit delavski kraj, kjer imajo demokrati in oorjunaši samo med uradniki in tujci svoje pristaše. Pa ravno v Trbovlje so bili poslani orjunaši, da razvijejo svoj prapor. Zakaj? Zato, da bi vsled kakega nereda v Beogradu spoznali potrebo močne politične roke policajdemokratov. Ker orjuna že od nekdaj nastopa proti delavcem in ker so orjunaši zadnji čas delavce dejansko napadali in v Škofjiloki celo enega ubili, se je res zgodilo v Trbovljah še veliko več, kot so žerjavovci pričakovali Skoraj gotovo je, da so orjunci sami nameravali napad in izgred, pa če bi tudi to ne bilo, je razumljivo, da je sestradanim rudarjem mo-
trenutek ga ni zapustila njegova hladnokrvnost in iznajdljivost.
Delal je z rokami in nogami kot bi hotel splezati kvišku in bolj slučajno ko namenoma je pogodil kretnje, ki so potrebne, da človeka drže nad vodo. V par sekundah je bila njegova glava že spet na površju in čutil je, da ga voda nese, dokler nadaljuje svoje kretnje.
Tako je iznašel plavanje.
Zelo vesel in iznenaden je bil nad svojo novo iznajdbo, ki jo je zadel čisto slučajno. Pa ni imel časa, da bi mnogo mislil nanjo.
Na bregu trdo ob vodi je ležala levinja, pod njenimi kremplji je krvavel mladič, Ljuto je ometala z repom, njene žareče oči so sledile vsaki Trzanovi kretnji. Čakala je, kedaj pride na suho.
Pa Trzan ni imel takih namenov.
Visoko je dvignil glavo nad vodo in zagnal v lesov-je krik, ki je v Kršakovel rodu pomenjal klic na pomoč. In pridjal je še tudi svarilni klic, ki bi naj rešitelje opozoril na nevarno bližino sovražnikovo.
Gotovo ste že opazili, da imajo živali svoje klice in klike. Kličejo in vabijo se z njimi, opominjajo se na preteče nevarnosti, svarijo se pred sovražnikom. Vsaka vrsta živali ima svoje posebne glasove. Zlasti so taki klici in opomini razviti med živalmi, ki žive v divjini.
Tfidi Kršakov rod je imel svoje posebne glasove in klice in njihov belokoži gost se je že v zgodnji mladosti naučil tega »jezika«.
Koj je že tudi prišel na njegov krik odgovor iz gozda in par trenutkov pozneje je privršalo trideset do štirideset orjaških živali po drevju na kraj nesreče.
Vsem na čelu je hitela Kala. Spoznala je glas svojega mladiča-najdenčka in zbala se je, da se mu je zgodila nesreča.
Dasi je bila Sabora močnejša in za boj bolj ob-

Tala zavreti kri, ko so prikorakali orjunci z naperjenimi puškami in revolverji, kakor nad sovražnika. Klicom: doli in pfuj, so sledili najprej orjunaški, potem obojestran ski streli, pivi mrtvec pa je bil delavec in zadnji tudi, ki so ga orjunaši najprej vzeli !kot talca, potem pa na razbojniški način umorili. Kar je sledilo orjunaškemu spopadu, je še strašnejše in obenem tudi sramotno za oblast, lei je prepustila orjuncem pravo strahovlado nad Trbov-Ijem. Orjunci so preiskovali ljudi, zažigali »Delavski dom«, hoteli streljati v zvonik, ko je zvonilo k večernicam, in končno so še na postaji z orožjem prisilili železniško o-sobje, da je storilo, kar so hoteli.
Ob pogrebu žrtev.
V	torek popoldne so pokopavali žrtve: orjunaške v Ljubljani, delavske pa v Trbovljah in ko vsi pošteni ljudje v žrtvi "vidijo samo žrtev ne glede na stranko, pri teh dveh pogrebih oblast in politika ni pripustila, da bi se ostalo pri človeku vrednemu naziranju. Orjunaški pogreb — parada z vojaštvom, častno stražo, prisotnost oblastnikov od najvišjega do najnižjih itd. — pogreb mrtvih delavcev pa mirno resen izraz delavske sloge ob močno zastraženem pokopališču. Na ljubljanski pogreb so pripeljala razna društva in oblastniki z vojaštvom vred poldrugi tisoč ljudi, v Trbovljah je pa prišla do zastraženega pokopališča nad 5000 glavska mirna in resna delavska množica, grob žrtev so pa smeli obsuti s prstjo le ožji sorodniki. V Ljubljani so oblastniki, čuvarji postave in zakona, mirno poslušali, ko je neki orjunaš govoril, da bo šla orjuna v svojem delu in maščevanju če treba tudi proti zakonom države. V Trbovljah je pa gledala večtisoč-glava imnožica brez besed, a zato s tembolj živimi čustvi, kako oblast z oboroženo silo delavstvu celo smrtna pota meri in odreja.
V	Ljubljani je veliki župan posredoval pri mestnemu županu, naj bo ta po želji orjune za razobešanje žalnih zastav izdai razglas, ki bi ga orjunci sami delili meščanom. Ljubljanski župan je možato odvrnil, da mestna občina ne bo sledila željam zasebnega društva kot je orjuna in da njeni člani ne morejo dobiti v roke uradnih stvari mestne občine.
Kako mala je oblast pred orjuno.
jl
S prej navedenim se je oblast očividno postavila v službo orjune in orjunaši so radi tega tudi lahko brez skrbi razvili največjo samovoljnost in nasilje. Po ulicah pretepajo ljudi, ki čitajo liste, v katerih je resnica, zaloge »Slovenca« so uničevali po trafikah, razmaševalce so pretepali, tiskarnam nasprotnih glasil so grozili z bombami, nemoteno so razbili stanovanje bivšega komunističnega poslanca dr. Lemeža ter pri tem pokradli denar njegovi ženi in od vsega tega nasilja je najmanjše še to, da hodijo od hiše do hiše ter s pravimi grožnjami ali pa samo z grozilnimi kretnjami od ljudi pobirajo, odnosno izsiljujejo prispevke za svoje zastave in žrtve. Hoče se jim novih zastav, da bi jih zopet razvijali v krajih, ki so policajdemo-kraciji in orjuni do zadnjega moža in iz dna duše nasprotni ter tako izzvali nove spopade. Hoče se jim krvi, ker so do zob oboroženi in pa ker so si svesti oblastne popustljivosti in pomoči nepoštene politične javnosti.
Orjuna ni samo v službi nasilne politične stranke, ampak tudi velekapitala, ki pije kri delavcem v svojih fabriikah. Velekapitalisti, tudi tuji, dajo orjunašem nekaj lahko pridobljenega denarja in nekaj dobrih mest, da i-majo potem pri izmozgavanju jugoslovanskih narodov nacionalistično varstvo, orjuna p§ zato napada delavstvo, ki
je naravni nasprotnik velekapitala. Ravno tako je pa orjuna tudi proti kmetu, ko enkrat vidi, da se kmet ne da pridobiti za tisto politiko in stran, ki orjuno in drugo nasilje izdržuje. Iz tega sledi, da morata kmet in delavec iti skupaj proti orjuni, proti fašizmu, proti nasilni politiki! — Naš človek ne sme pozabiti, da se v orjuni poleg redkih zapeljanih in nerazsodnih, še poštenih ljudi po večini zbirajo pokvarjene, nasilne prikazni, ki računajo s tem, da imajo za vsako protipostavno delo pokroviteljstvo pri vladajoči nepošteni stranki. Med orjuno so se izkazali že mnogi bivši in bodoči kaznjenci ter sploh ljudje, ki so že prišli in še pridejo navskriž s temeljnimi postavami človeške družbe in vsake države.
Kako se bo izkazala resnica?
Policajdemokrati so dosegli namestitev svojih ljudi za velike župane, preiskavo vodi Pribičevičeva desna roka, državni podtajnik Wilder. Zaprti so rudarji, orjunci pa so p^psti, pa naj je še toliko prič, ki svedočijo, kako so razbijali, ranjencem grozili s smrtjo, strahovali državne uslužbence itd. Poslanci SLS so intervenirali pri preiskovalni oblasti, naj izpusti tudi vse rudarje, če so orjunci že prosti. Dobili so obljube, da se bo postopalo po zakonu, pa kaj to pomaga, ko se je že v tolikem pokazalo, da je zakon za ene tako, za druge pa drugače ali pa sploh ne. — Pa pravica in poštenost morata zmagati in tedaj bo narod obračunal z vsemi, ki sedaj pljujejo na poštenje in resnico. Nikdo ne bo pozabljen in nihče ne uteče plačilu. Slovenci, kmetje in delavci se bodo znašli v skupni fronti proti nasilnikom — fašistom, ki so plačani hlapci in rablji centralizma, in preko vseh sedanjih časov krivic, laži, obrekovanja in nasilja nas mora voditi zavest, da vsi pošteni v slogi prav kmalu odstranijo in kaznujejo vsako nasilje in nepoštenost. Danes si upajo trditi vsi režimski listi in ljudje, da so delavci pripravili napad na orjuno, ko pa enkrat zmaga po skupni zahtevi razum in poštenje, pa ne bo več dvoma nad tem, kar je rekel rudarski ranjenec, žrtev krvave trboveljske nedelje, poročevalcu »Slovenca« na vprašanje, kaj misli o napadu: »Če bi mi hoteli napadati v trboveljski soteski, na ozkem prostoru, bi to pač lahko tako naredili, da niti eden or-junec ne bi odšel živ, ter ne bi bilo od naših več mrtvih in veliko več ranjenih.« — K temu moramo pristaviti, da je naše kmetsko ljudstvo doslej prenašalo že mnogo izzivanj orjuncev v kučmah in civilu ter drugih centralističnih hlapcev in podkupljencev ter ni hotelo dejansko tako nastopiti, kakor čuti v duši proti vsem nasprotnikom svojih zahtev, posebej pa še proti nasilnikom, samo radi tega, ker je prepričano o skorajšnji zmagi pravice, poštenosti in kulture in o obračunu, ki ji bo sledil. Nikdo pa ne sme pozabiti, da bo naše ljudstvo v tem upravičenem upanju ostalo mirno samo tako dolgo, dokler ne bo preveč izzi-vano kot delovno ljudstvo Slovenije ne glede na to, ali je nasilje proti delavcu ali pa proti kmetu.
Destt zlatih pravil za manjšega vinskega kugca.
Znani vinarski strokovnjak, vinarski nadzornik Stummer v Čehoslovaški, je razposlal glasom »A. W. Z.« št. 10 sledeča pravila:
1. Kupuj vino po okusu in se ne brigaj za grade vinske tehtnice. Ne pogodi se z vinogradnikom samo glede I
cene za liter, ampak tudi glede dostave soda, odvoznih stroškov in glede dneva polnenja. Trošarina gre na tvoj račun; manje kakor 50 1 ne smeš kupiti.'
2.	Napolni vino v dobro osnaženo, že rabljeno, ce-mentirano posodo. Plesnjiva ali taka z ocetnim duhom pokvari najboljše vino. *
3.	Zažgi pred natakanjem vina v vederski sodček približno za eno znamko velik kos žvepla; za polovnjak trikrat toliko; to vinu ne škoduje in ga obvaruje pred marsičem. Ako žveplo ne gori v sodu, ga moraš še enkrat temeljito osnažiti.
4.	Ne vozi vina po železnici, ako je zelo mrzlo ali velika vročina.
5.	Deni vino takoj v klet in podloži sodček tako visoko, da ga lahko deneš na pipo. Izpolni sodček z dobrim vinom in priskrbi si čep, ki bo natančno zaprl veho in ki se bo še nekoliko namakal v vinu. Pri transportu si moral oviti čep s capico; ležečemu vinu pa to zelo škoduje.
6.	Pusti kupljeno vino najmanj 14 dni do 3 tedne ležati, da si odpomore od vožnje in dopolnjuj izpuhtevajoče vsaki teden z dobrim vinom. Ako postane vino motno ali rjavo, orno ali vlaoljivo, kar se pa zgodi redkokedaj, se ne smeš ustrašiti. Pusti vino še ležati in vprašaj za svet umnega kletarja.
7.	Ko si sod načel, naj hitro steče. Do polovice napolnjen sod se kmalu pokvari.<Staro vino se drži v steklenicah mnogo let, novo pa se mora kmalu izpiti.
8.	Ako polniš steklenico, ne rabiš k temu niti pipe niti lija, ampak samo »šlauh« (črevo). Vzami skrbno osna-žene steklenice in poduhaj vsako pred polnenjem. Kupi dobre in zdrave zamaške in ne rabi starih zaduhljivih, morda celo pivskih. Pri polnenju se mora črevo skoraj dotikati dna steklenice, da Vino v steklenici polagoma vstaja; ne pusti, da bi vino v cuiku brizgnilo v steklenico. Polne steklenice se morajo v kleti ležeče shraniti.
9.	Prazni sodček se mora nemudoma tako dolgo iz-mivati, da teče iz njega samo čista voda. Sodček se naj dobro izcedi in v vlažnem stanu zažvepla s trikratno iz-mero prej navedene množine. Zveplanje se mora ponoviti vsakih šest tednov. Ako sod ni tvoj, ga moraš takoj vrniti.
10.	Vina ne ostani dolžen, plačano vino ima boljši tek. —ar.
Stanje goric v Sloveniji.
R. Košar.
Na podlagi raznih poročil v tu- in inozemskih listih se lahko reče, da so gorice dobro prezimile. Lepi, krepki poganki, kateri so se razvili zadnje tedne pod vplivom toplih solnčnih žarkov, so ovrgli prejšnje dvome, da bi gorica v Sloveniji trpela vsled hude zime. Nekaj očes po-zebe vsako leto. Nastavek grozdja pa ni obilen. Nekatere vrste kažejo bolj, druge manje, sorazmerno po zemlji, legi in obdelovanju. Deževno vreme lanskega julija in avgusta ni dalo pričakovati boljšega nastavka. Od cvetja bo sedaj vse odvisno. Ako b^mo^imeli prihodnjih 14 dni lepo, solnčno vreme, se bo cvet naglo oplodil in marsikaj se bo rešilo. Na mnogih krajih je toča naredila občutno škodo, kar pa je bolj krajevnega pomena. Pač pa je letog zelo rano nastopila peroncspcra vsled zadnjih nalivov in toplih vlažnih noči. Na mnogih listih sem našel po tri do pet infekcij, kar je za sedajni čas izredno in bi kazalo, da je prva infekcija že minila neopaženo. Mogoče pa je tudi,
orožena nego gorile, se ji vkljub temu ni prav nič hotelo boja z besnimi sovražniki. Jezno in maščevalno je zarenčala, skočila v goščavo in izginila.
Trzan pa je splaval k bregu in zlezel na suho.
Prijetno je bil iznenaden. Dveh novih reči si je izkusil v vodi, prvič da voda ni tako neprijetna, kakor se je bal. Hladna kopel mu je dobro storila, osvežila ga je in okrepila. Drugo pa je bilo to, da se je naučil plavanja.
Sklenil je, da se bo odslej vsak dan okopal v jezeru, če bo le blizu prišel. In res je to tudi zvesto storil.
Pa storil je še več.
Par dni pozneje se je rod Kršakov pasel ob morski obali. Trzan je poskusil z morsko kopelo in našel, da je brez primere prijetnejša in zanimivejša ko pa kopel v majhnem gorskem jezercu.
Po cele ure se je igral na valovih in kmalu si je npal daleč ven na morje. Naučil se je tudi potapljanja. Plavanje je bilo zanj igrača, ker je imel izredno krepke ude in dobra pljuča.
Ni pač slutil tistikrat, da mu bo kedaj v poznejšem življenju plavanje rešilo življenje —.
Spoznal je tudi in začel ceniti veliko vrednost telesne snage in čistote. Odslej se je v«ak dan čedno umil, če ni mogel drugje, pa vsaj pri potoku, ki se je vil skozi pragozd in se pri Claytonovi koči izlival v morje.
Njegovi živalski tovariši so ga sicer skušali posnemali, kakor je navada pri opicah, da vse posnemajo. Pa voda jim ni ugajala. Rajši so čepeli ob bregu in se ču- . dili belokožemu tujcu in njegovim umetnostim.	j
Dogodek z levinjo Saboro je bil za Claylonovega sina prvi veliki in važni doživljaj. Položil je v njegovo dušo prve kali spoznanja, da je drugačen nego so živali in da jih visoko nadkriljuje.
Nova doba se je začela v njegovem življenju. Njegovo izorva še nejasno spoznanje je kmalu postalo jas-katerim društvom, ki se zavedajo svojih nalog! leh je
nejše, božja iskra razuma, ki jo ima le človek, ga je vodila in končno privedla nazaj na svet, iz katerega ga je iztrgala kruta usoda. —
Rod Kršakov je imel lovišča ob morskem obrežju kakih petindvajset milj daleč. Kakih petdeset milj so segale v globino dežele. Po tem prostoru so lovili in si iskali živeža, par tednov so ostali na mestu, pa so se spet preselili drugam.
Kraj je bil vseskozi gosto zaraščen s pragozdom in ker so po drevju potovali zelo naglo, so brez posebnega truda prišli od enega konca letovišča do drugega.
Kjer je bilo več in boljše hrane, lam so ostali dalje časa. Umaknili pa so se, če so se pokazale nevarne živali, posebno levi in kače in sloni. Teh so se izogibali. Včasi pa se je tudi Kršak, njihov poglavar, naveličal enega kraja in jih je zgolj za kratek čas vodil po dolgih potovanjih.
Trzanovo razmerje do Kršakove družine ni bilo nič kaj posebno dobro.
Mladiči so se poigravali z njim, dokler so bili majhni in negodni. Pa žival hitro rasle in v par letih je gorila goden. Trzan je bil še deček desetih let, ko so bili njegovi nekdanji mladostni tovariši že odrastle živali, ki se niso več brigale za igre in za norčevanje.
Starci niso marali zanj. Zavedali so se pač, da je tujec. Eni se vobče niso zmenili za belokožega tujca, drugi pa so ga očitno sovražili in iskali prilike, da ga spravijo iz sveta. Da ni bilo Kale, ki je skrbno čuvala nad njim, že zdavnaj bi bili končali njegovo nadepolno mlado življenje.
Pa tudi mladi belokožec ni čutil nič posebnega prijateljstva do svojih »tovarišev«. Tudi on se je, četudi Jzprva le nejasno, zavedal, da ji nekaj drugega, da je več nego bitja, med katerimi je živel.
Pa ne da bi se jih bil bal! Strahu vobče n; poznal, žela J rglavčnik na Bukovcu, jjruzini, ki je ze na«, uu-
Kvečjemu se je skril za Kalo in je izza njenega varnega hrbta izzivalno kričal na svoje napadalce, v najhujšem slučaju jo je urnih nog in skokov pobrisal v goščavo ali pa v najvišje veje pragozdovih orjakov, kamor težki njegovi sovražniki niso mogli za njim.
Sčasoma je prišlo, da je, vsaj z nekaterimi člani, živel v neprestanem boju in pretepu. In "v obilici jim je vračal njihovo sovraštvo. Kjer je le mogel, jih je dražil in grenil živl jenje starim godežem in sirovežem.
In njegov bistri razum je znal iznajti neštete vra-golije.
Ob potoku in po travnatih planotah, ki ležijo tu pa tam sredi pragozda, je rastla dolga, močna trava, podobna našemu šašu.
Kdo ve kako je umni in iznajdljivi Trzan prišel na to, — pa začel je spletati dolgo, ostro travo izprva v krajše, pa vedno daljše kite in nazadnje je znal splesii celo dolge vrvi. Naključje mu je pokazalo tudi, kako se naredi vozel. Višek njegovih izumov pa je bila zanka.
Kmalu je imel več metrov dolgo, močno vrv s premikajočo se zanko na koncu.
Nekoč jo je v šali vrgel za bežečim tovarišem in obdržal drugi konec v pesti. Zanka je padla živali krog vratu, se zadrgnila in jo vrgla na tla.
Ej — nova, imenitna igrača, je pomislil Trzan. Koj jo je ponovil.
In s poskušanjem in z neprestano vajo se je naučil metati letečo zanko. Bila je njegovo prvo, za njegove sovražnike nevarno in pogubno orožje.
Odslej si Trzanovi sovražniki niso bili več varni ne svobode ne življenja. V spanju, na potu, po noči, po dne — nikdar niso vedeli, ali ne bo kje odkod iz zasede priletela tiha zanka, se jim zadrgnila krog vratu in i h zadušila.
LClJ^WVlil UgUVU» 111 UW IUI...K-
da se vsled lanskega silnega okuženja, ki nam je pobralo še v septembru polovico bratve, razvijajo zimski trosi tako bujno. Vsekakor se bo treba držati pravca: škropiti, škropiti, škropiti! Oidij (pepel) še dosedaj ni napadel niti onih rastlin in trsov, ki so mu sicer najbolj podvrženi, vendar se radi tega žveplanje ne sme zanemarjati. Slabo •vreme je vrglo letos vso goričko in poljsko delo na kup in radi tega bo morda mnogi vinogradnik zamudil pravočasna spomladanska dela v vinogradih.
Vinske cene so stalne in se ojačujejo. Vse kaže, da je najhujša kriza že minila in da se vračajo normalne razmere.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Pribičevičevi policajdemokrati neprestano ščuvajo svoje vladne zaveznike radikale proti Hrvatom in Slovencem. Pašič je ponovno govoril o politiki s silo, med radikali se pa le najdejo ljudje, ki u videva j o in tudi priznavajo nevzdržnost sedanjega stanja ter se upirajo Pribičevičevim nakanam. Računa se s spremembami na vladnih mestih in v vladni politiki. Za sedaj o tem še ni nič in pod vplivom in pritiskom polica jdemokratov se je pri nas v Sloveniji otvorilo nasilje in teptanje zajamčenih ljudskih pravic z razpustom ljubljanskega občinskega sveta.
V ALBANIJI
so še vedno boji med vladnimi pristaši in ustaši, ki zmagovito prodirajo. Vlada se iz Tirane pripravlja na beg v Italijo. Širijo se tudi vesti, da bo prišlo med vlado in ustaši do premirja.
NOTRANJI POLOŽAJ RUMUNIJE
je nepojasnjen, ker je vlada proglasila obsedno stanje ter cenzurira vse vesti iz države. Gotovo je samo to, da je kmetska slranka na pohodu proti liberalni vladi ter zahteva od nje, da se umakne prostovoljno ali pa če ne bo drugače s silo. V Rumuniji so notranjepolitične razmere točno iste kakor v Jugoslaviji. BratianU (dva brata, eden predsednik vlade, drugi pa finančni minister) vlada nasilno s pomočjo korupcije, je uničil držav ne finance in izgubil oporo Anglije, Francije ter Italije. Signal za nastop opozicije proti Bratianu so dale strahovite eksplozije municije po več krajih. Uničeno je 29 skladišč topovske, in 20 skladišč infanterijske municije.
V NEMČIJI
je zaenkrat zmagal razum. Nacionalisti so predlagali nezaupnico proti vladi, ki je za republiko in sporazum s sosedi pod vodstvom katoliškega centruma, pa so propadli, ker ni hotela ž njimi bavarska ljudska stranka. Državni kancler Marx je v svoji vladni izjavi v parlamentu odločno dejal, da bo vlada delala z vsemi silami na to, da se načtt zaveznikov sprejme v celoti. Tiste stranke, ki bodo to hotele onemogočiti, bodo nosile pred nemškim narodom odgovornost za to, da se Poruhrje Nemčiji ne vrne in da bo ostalo Porenje zasedeno. — Značilno je, da opozicija kanclerju med govorom ni z nobeno besedo ugovarjala. Zdi se, da nemški nacionalci ne bodo resno delali zapreke sprejetju strokovnjaškega poročila.
zdaj je volilni imenik pravomof^n in se lahko začnejo vlagati kondidatne liste skozi 10,dni.
Rok za vlaganje kandidatnih list bo torej v vsaki občini drugačen; odvisen bo od reklamacij in njih rešitve. Toliko pa lahko rečemo, da bo v najboljšem slučaju čas za vlaganje kandidatnih list od 16. junija naprej. v najslabšem pa okrog 0. julija. Zato je tudi mariborsko okrajno glavarstvo za vse svoje občine že vnaprej določilo, da je zadnji rok za vlaganje kandidatnih list 10. julija do 2. ure popoldne. Prvega dne, kedaj se namreč kandidatne liste lahko začnejo vlagati, pa tudi okrajno glavarstvo naprej ne more določiti, ker je to. kakor smo videli, odvisno od reklamacij in njih rešitev. Pač pa mora županstvo po rešitvi reklamacij v volilnem razglasu objaviti dan in uro, do katere se smejo vlagati kandidatne liste. — Naši somišljeniki morajo na občini pazili, kako je z reklamacijami in kako stoji na volilnem razglasu in po tem uravnati vložitev kandidatne liste!	^
2. Koliko kandidatov obsegaj kandidatna lista?
Kandidatov mora biti toliko, kolikor je v dotični občini izvoliti občinskih odbornikov in namestnikov. Občinskih odbornikov in namestnikov pa je:
v občinah z manj ko 500 prebivalci: 7 odbornikov in 3 namestnikov;
v občinah z manj ko 1000 prebivalci: 9 odbornikov in 4 namestnikov;
v občinah z manj ko 2000 prebivalci: 17 odbornikov in 17 namestnikov;
v občinah z manj ko 5000 prebivalci: 25 odbornikov in 25 namestnikov;
v občinah z manj ko 10.000 prebivalcev: 33 odbornikov in 33 namestnikov;
v občinah z manj ko 20.000 prebivalcev: 37 odbornikov in 37 namestnikov;
v občinah z manj ko 40.000 prebivalci: 41 odbornikov in 41. namestnikov;
v občinah s 40.000 ali več prebivalci: 49 odbornikov in 49 namestnikov.
Merodajno je zadnje ljudsko štetje.
3. Vezanje kandidatnih list
KANDIDATNE LISTE ZA OBČINSKE VOLITVE.
V občinah okrajnih glavarstev Maribor, Ptuj, Slo-venjgradec in Konjice ter v sodnih okrajih Kozje, Gornjigrad so razpisane volitve s 1. junijem in se vršijo 10. avgusta; v sodnih okrajih Brežice in Sevnica pa se vršijo 17. in 24. avgusta.
Za te občine je za sedaj najvažnejše, da naši krajevni odbori SLS sestavijo pravilno kandidatno listo in jo pravočasno, če le mogoče pni, vložijo.
1. Kedaj se lahko začnejo vlagati kandidatne liste?
Zakon o volitvi v občinska zastopstva pravi (par. 12.), da se morajo kandidatne liste predložiti okrajnemu glavarstvu najpozneje v 10 dneh po razpoložitvi pravo-močnih volilnih imenikov. Kedaj pa so Volilni imeniki pravomočni? Takrat, ko so vse reklamacije rešene. Po zakonu o volilnih imenikih (par. 12) se smejo popravki (reklamacije) zahtevati še 15 dni po razpisu občinskih volitev. Vsako reklamacijo mora županstvo vsaj tekom 5 dni predložiti okrožnemu sodišču. Okrožno sodišče mora reklamacije rešiti najdalje v 7 dneh, in županstvo mora izpremembo takoj vpisati v volilni imenik. Sedaj še le je volilni imenik pravomočen in zdaj še le se lahko začnejo vlagati kandidatne liste skozi 10 dni. V našem primeru so občinske volitve razpisane s 1. junijem. Od 1. do 15. junija je torej čas za reklamacije. Ako v tem času ni nobene reklamacije, je s 16. junijem volilni imenik dotične občine pravomočen in se lahko 16. junija že začnejo vlagati kandidatne liste. Ako pa je med 1. in 15. junijem vložena reklamacija, pa je volilni imenik pravomočen in se lahko začnejo vlagati kandidatne liste še le tedaj, ko je zadnja reklamacija rešena. To se lahko zavleče do začetka julija. Na primer: Nekdo vloži reklamacijo 15. junija. Županstvo predloži reklamacijo okrožnemu sodišču v zadnjem postavnem roku, 5. dan, to je 20. junija; po pošti gre reklamacija na primer 2 dni, tako da dobi okrožno sodišče reklamacijo 22. junija. Okrožno sodišče ima za rešitev časa 7 dni in res reši reklamacijo še le 29. junija. Za pošto od okrožnega sodišča do županstva vzami-mo zopet 2 dni, tako da dobi županstvo rešitev v roke
no iimo ixi vcema j m j t- i^v/u^.it.M.i"...- ______u-1 *__i»
Ako naši somišljeniki v kaki občini iz kateregakoli razloga sestavijo več kandidatnih list, tedaj jih naj vežejo! Pooblaščeni zastopniki teh list (ki so na drugi strani kandidatne liste kot taki označeni) morajo vsaj 8 dni pred volitvijo izročiti okrajnemu glavarstvu pismeno izjavo strank, ki bi se glasila na primer takole:
Okrajnemu glavarstvu
v Mariboru.
Prijava vezanja kandidatnih list Slovenske ljudske ! stranka in Kmetska zveza za volitve v občinski zastop v ' občini Kamilica.
Podpisani pooblaščenci .zastopniki kandidatne" liste »Slovenska ljudska slranka« in »Kmetska zveza« za volitve v občinski zastop občine Kamnica s tem javljamo v smislu par. 13 zakona o volitvah v občinska zastopstva v Sloveniji vezanje kandidatnih list »Slovenska ljudska stranka« in »Kmetska zveza«.
Kamnica, dne.......... 1924.
Pooblaščeni zastopnik kandidatne 'iste »Slovenska ljudska stranka«
(lastnoročni podpis).
Pooblaščeni zastopnik kandidatne lis:e »Kmetska zveza«
(lastnoročni podpis).
Kak pomen ima vezanje list? Vezani listi se pri štetju glasov smatrate za eno. Na ta način lahko njima skupno pripade kak mandat več. Kandidati, ki so j'h na ta način vezane liste dobile skupaj, se med nje porazdelijo po načelu proporca. Če bi v kaki občini iz kakršnihkoli razlogov somišljeniki SLS šli deljeno z več listami v volitve, potem naj liste gotovo vežejo, da | se glasovi z ostanki ne izgubijo!
4. Ako je kdo podpisal nasprotno kandidatno listo,
pa ni vedel, da je nasprotna, naj gotovo prekliče podpis s takole izjavo, ki jo pošlje okrajnemu glavarstvu:
Izjava. Podpisani preklicujem svoj podpis na kandidatni listi.........(navedeš označbo te liste) in
izjavljam, da kandidature po tej listi ne sprejmem. —
Zibika, dne........ 1924.	• •
Podpis (ime, priimek, poklic, bivališče).
Ako pa kdo zve, da so nasprotniki njegov podpis ponaredili in tako njegovo ime zlorabili, naj napiše na okrajno glavarstvo takole:
Izjava. Podpisani (ime, priimek, poklic, bivališče)
sem doznal, da sem na kandidatni listi...........
(označba te liste). Izjavljam, da te liste nisem nikoli lastnoročno podpisal in me je torej moral kdo drugi podpisati. —.......(kraj), dne....... 1924. Podpis.
Kandidatne liste s potvorjenimi podpisi mora okr. glavarstvo proglasiti za neveljavne, tudi, Če so že bile
potrjene ali objavljeno. Zgodilo se je to že samostojne-žem v občini Št. Rupert nad Laškim.
KRAJEVNI ODBORI SLS!
Na kaj morate paziti pri občinskih volitvah?
1.	Berite natančno še enkrat vsa navodila tajništva SLS v Mariboru v okrožnicah in v »Slov. Gospodarju«!
2.	Ne sprejemajte kompromisov, ki vam jih ponujajo nasprotniki! Ker vidijo, da nimajo nikogar za seboj, skušajo s sladkimi besedami potom kompromisov zlesti v občinske odbore. Ne bojte se odkritega boja, a bojte se gnilih kompromisov.
3.	Kjer vzamete kakega nasprotnika na kandidatno listo, naj nosi lista odločno ime »Slovenske ljudske stranke« ali Kmetske zveze. Se vendar ne bo cela krajevna organizacija SLS uklonila enemu ali dvema nasprotnikoma, in zaradi njega pustila ime močne »Slovenske ljudske stranke!«
4.	Berite natančno razglase o občinskih volitvah, da boste vedeli, kedaj se lahko začnejo vlagati kandidatne liste!
5.	Naše kandidatne liste (SLS, KZ, DZ) vezite med seboj! Naznaniti morate to glavarstvu vsaj osem dni pred volitvijo!
6.	Skrbite, da naši volilci zvejo pravočasno, katera skrinjica je naša in kdo je predstavnik naše liste!
7.	Določite v vsaki vasi odbornika, ki prevzame skrb, da pridejo na dan volitve vsi na volišče!
8.	če bi kdo podpisal kako nasprotno kandidatno listo, pripravite ga do tega, da podpis prekliče!
9.	Pazite že sedaj, če nasprotniki kje uganjajo sleparije s podpisi! Naznanite to takoj okrajnemu glavarstvu, ki mora kandidatne liste s potvorjenimi podpisi proglasiti za neveljavne, tudi tedaj, ako so že bile potrjene ali objavljene.
10.	Ako želite pojasnil, se obrnite do tajništva Slov. ljudske stranke v Mariboru, Aleksandrova cesta 6.
SOMIŠLJENIKI CELJSKEGA, VRANSKEGA. ŠMAR-SKEGA IN LAŠKEGA OKRAJA!
Pri vas se vršijo prihodnji teden- občinske volitve: v celjskem sodnem okraju v pondeljk, 16. junija; t vranskem v torek, 17. junija; v šmarskem v petek, 20. junija; v laškem v soboto, 21. junija. Pridite prav vsi volit! Celjsko okrajno glavarstvo je določilo dneve volitev sicer med tednom, ko imate mnogo dela. A ne izostanke zaradi tega od volitev! Žrtvujte toliko časa, da izpolnite svojo volilno dolžnost! Demokratski Žerjav je že občinski volilni red tako izdelal, da je nasprotnikom lažje priti v občinske odbore (majhno število odbornikov oziroma predlagateljev!) Ako bi sedaj še mi iz malomarnosti ne šli volit, bi se nam liberalci po volitvah po pravici lahko smejali! Ker vedite: centralistični nasprotniki bodo gotovo šli vsi do zadnjega voliti
Občinske volitve so preizkušnja, ali Slovenci še vedno vztrajtamo na zahtevi zakonodajne avtonomije!
Zato: vsak naš somišljenik na volišče!
Naia zborovanja.
Velik planinski tabor za Mežiško dolino, okraj Slov.-Gradec, Marenberg, Šoštanj itd. na gori Urški se vrši v nedeljo, dne 24. avgusta, po zadnjem opravilu. Govorita poslanca Jurij Kugovnik in Vlado Pušenjak, nastopijo-pevski zbori itd. Zanimanje za ta tabor je zelo veliko!
V Dobrišivasi pri Petrovčah se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. po sv. opravilu shod Slovenske ljudske stranke. Poroča gospod poslanec Krajnc.
ŠL Pavel pri Preboldu. Tu se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. po ranem sv. opravilu v društvenih prostorih shod Slov. ljudske stranke. Poroča tajnik Munda.
Mežica Na binkoštni pondeljek se je vršil sestanek zaupnikov SLS v Mežici. Poročal je poslanec Kugovnik. Navzoči, večinoma delavci so z zanimanjem poslušali govornika, ki je obrazložil vse dogodke zadnje krize v parlamentu. Po govoru poslanca se je razvila živahna debata v katero so posegli vsi navzoči. Konstatiralo se je, da se je kriza rešila na neparlamentarni način in zahtevalo, da se ta nepravilnost takoj popravi s tem, da se narodna skupščina pozove na delo, in s tem obvaruje našo državo nezakonitosti in justifikacij, kakor so se zadnji čas začele dogajati. Obravnavalo se je na zadnje tudi lokalne razmere in zahteve in razšli smo se v trdnem prepričanju, da lahko zaupamo SLS in njenemu vodstvu in če bomo vsi trdno vztrajali, bo končno le pravica in poštenost zmagala.
Poslanec dr. Hohnjec je na binkoštni pondeljek poročal zaupnikom SLS v konjiškem okraju, zbranim v Konjicah pod predsedstvom m. g. arhidijakona Hra-stelja. Zaupniki so poslančevo poročilo vzeli z velikim odobravanjem na znanje ter izrekli poslancem Jugoslovanskega kluba zahvalo in zaupanje. Obsodili so ne-parlamentarno in protiustavno zaključenje. državnega
Pravo
sdikhCH ScMcht-ovo milo i znamko „Jelen"
je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s Schieht-ovim milom je zabava!
parlamenta ter zahtevali, naj se narodna skupščina čim preje skliče na zasedanje, ker delo vlade in državna uprava ne sine za dalje časa ostati brez kontrole ljudstva in njegovih zaupnikov. Z ogorčenjem so tudi obsodili dogodke v Trbovljah ter izrazili zahtevo, da se mora ukinili orjuna, kakor sploh vsa društva, ki oznan jajo nasilje zoper ljudi,, ki so drugega mišljenja, ter v lo svrho dajajo svojim članom v roke orožje zoper sodržavljane. V razgovoru o občinskih volitvah je poslanec dal potrebna pojasnila in navodila. Storjen je bil sklep, da bodo zaupniki SLS v vseh občinah storili v polnem obsegu svojo dolžnost ter našo stranko povsod dovedli do zmage.
Sv. Ana v Slov. gor. Na binkoštni pondeljek po rani sv. maši se nas je 2bralo več sto Anovčanov in sosedov na zborovanje naše SLS. Poročal je poslanec 2 e b o t. Shodu sta predsedovala g%. Neudauer in Urbanič. Po shodu so Se naši župani", možje in mladeniči, še delj časa posvetovali o organizaciji in o pripravah za bodočnost.
V	Logatcu pri Cmureku se je dne 9 .junija popoldne v hiši g. Senekoviča vršil prvi shod SLS. Vodil ga je bivši župan g. Greifoner. Udeležba je bila lepa. Poslanec £ e b o t nam je poročal o položaju. S shodom smo bili zelo zadovoljni. Poslancem SLS smo izrekli zahvalo in poseb no zaupanje.
Šmiklavž pri Ormožu. Na binkoštni pondeljek je bil pri nas v Društvenem domu shod SLS. Vodil ga je načelnik SLS v šmiklavžu g. Jakob Ozmee. Poročal je naš poslanec Bedjanič o političnem položaju, tajnik Krajnc pa je razložil vzroke, ki so dovedli našo državo naravnost v sedanje stanje brezpravnosti.
V	Žalcu se je na binkoštni pondeljek zjutraj vršil dobro obiskan shod SLS. Predsedoval je shodu vrli naš pristaš g. Jurhar, o političnem položaju je poročal g. poslanec Dav. Krajnc, o važnosti občinskih volitev in dolžnostih naših volilcev je pa govoril g. tajnik V. Munda. Na shod je poslala svojega zastopnika tudi vlada z nalogom, da shod takoj razpusti, če bi se govorniki dotaknili trboveljskih dogodkov. Demokratska gospoda, bodi le pomirjena, naše ljudstvo ve vkljub temu že o Trbovljah vso resnico in ob volitvah bo z orjunskimi pokrovitelji temeljito obračunalo. Bavnotako bo pa skrbno zasledovalo tudi naše oblasti ali bodo iste izvajale vse paragrafe tudi zoper orjunske barabe.
Shod naše stranke pri Sv. Joštu na Kozjaku. Na binkoštni pondeljek pride običajno mnogo ljudi od vseh krajev na naš prijazni grič. Vsako leto mi to priliko uporabimo in priredimo shod in povrh še kako igro. Tudi letos smo priredili shod, na katerem je poročal poslanec Vlado Pušenjak o položaju in sredstvih za zboljšanje skrajno žalostnih razmer. Zborovalci so izrekli zaupnico Jugoslov. klubu z obljubo, da hočejo vztrajati v boju za dosego avtonomije. Popoldan se je igrala igra »Sv. Cita.« Shod, kakor tudi gledališka predstava sta najboljše izpadla in nam dala poguma za nadaljnje delo.
Prireditve.
Orliški krožek Sv. Peter pri Mariboru priredi dne 15. junija t. 1. (Trojička nedelja) izlet k Sv. Martinu pri Vurbergu. Po večernicah telovadni nastopi in druge zanimive točke. Prijatelji katoliške mladine — iskreno vabljeni.
Velika sreča. V nedeljo, dne 15. junija 1924 ob pol 3. uri popoldne se vrši na Glavnem trgu v slučaju slabega vremena v okrajni hranilnici v Slov. Bistrici bogata tombola. Dobitki so sledeči: 6 tombol: 1. dobitek telica v vrednosti 12.000 kron, 2. 1 fina konjska oprava v vrednosti 7000 kron; 3. 1 sod 200 litrov vina 6000 kron; 4. 1 koža za podplate v vrednosti 4000 kron; 5. 1 salonski divan v vrednosti 3500 kron; 6. 1 bakreni kotel v vrednosti 3000 kron; 10 činkvin v skupni vrednosti 15.000 kron; 20 kvatern v skupni vrednosti 16.000 kron; 30 tern v skupni vrednosti 9000 kron. Spored bo tale: Ob 2. uri popoldne večernice v samostanski cerkvi, koj na to bo tombola na Glavnem trgu. Pti končani tomboli se vrši na licu mesta prireditev med katero svira godba »Omladine« iz Maribora. Domačini in sosedje, nakupite si veliko kart in se udeležite bogate tombole. Čisti dobiček je namenjen v najdobrodelnejše namene. Vsaka karta stane samo 5 dinarjev.
Savinjsko orlovsko okrožje priredi v nedeljo, dne 15. t. m. izlet na goro Oljko, kjer se bo vršila zadostilna služba božja za zadnje bogoskrunstvo, ki so ga bile upri zorile brezvestne propalice. Po cerkvenem opravilu govor na prostem, na kar posetimo novoustanovljeni odsek v Št. Andražu. Udeležba za vse odseke savinjskega okrožja obvezna, vabljeni pi tuli vsi din»;' verniki. Bog živi!
PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU.
Gledališki oder na prodaj. Katoliško pomočniško društvo v Mariboru proda vsled preselitve popolen gledališki oder. Oder je dobro ohranjen, ima kulis za 15 scen, 6 ozadij, zastor itd. Pogoji so zelo ugodni. Včlanjena društva naj se obrnejo takoj osebno ali pismeno na gospodarja KPD gospoda Drago Tratnika v Mariboru, Orožnova ulica 3, kjer izvedo vse nadaljne pogoje.
Društva, naročajte poslovne knjige in Poslovnik! Brez enotnih poslovnih knjig in brez Poslovnika ni mogoče smotreno m enotno društveno delo. Časi so pa preveč resni, da bi bila naša društva le na papirju in v raznih seznamih, v resnici pa se ne bi gibala in delo'
in viteljni pogon, mlatllniee s tresälci,'veterrijäfce, sistem „Kalmarš".
Jamči ta vsak dobavljeni stroj! Cene konkurenčne!
Prosvetna zveza predvsem vesela. Naša želja in iskrena prošnja pa je, naj bi vsa društva kar tekmovala med seboj, katero bo j^rvo v izpolnjevanju naročil in želj Prosvetne zveze. Zato, društva, ne odlašajte več z naročilom poslovnih knjig in Poslovnika. Poslovne knjige stanejo (9 jih je) mala garnitura s poštnino vred 79 dinarjev, večja garnitura 103.40 dinarjev. Poslovnik stane izvod 6 dinarjev in poštnina. Vsako društvo naj ga ima najmanj 3 ali 4 izvode. Za plačilo pošljemo vedno čekovno položnico.
Prepis zapisnika občnega zbora naj vpošlje vsako društvo takoj po izvršenem občnem zboru. Zamudna društva naj to la\oj store in nam prihranijo pismeno izlerjavanje, kar povzroča zamudo časa in stroške. — Društva, ki še niso imela občnega zbora, naj ne odlašajo več ž njim.
Društva, mislite pravočasno na številno udeležbo pri mladinskih dnevih v Mariboru, ki bodo v avgustu t. 1. Pripravljajte in organizirajte se že sedaj, da boste pozneje dobljenim navodilom lahko takoj zadostili.
Narodnoobranihne kolke »Slovenske Straže«, izvod po 5 par, dobe vsa društva pri Prosvetni zvezi. Naročite, pošljemo jih takoj!
Društveni znaki, kos po 10 dinarjev, (12 skupaj á 9 dinarjev) so društvom tudi stalno na razpolago. — Sezite po njih, so zelo lični!
Tajništvo Prosvetne zveze v Mariboru.
Tedenske novice.
Somišljeniki SLS! Pazite pri županstvih, kedaj bodo zadnje reklamacije rešene. Tistikrat je volilni imenik pravomočen in tedaj se lahko začnejo vlagati kandidatne liste! Glej naš članek »Kandidatne liste za občinske volitve«.
Naznanilo o sprejemu v škofijsko dijaško semenišče v Mariboru za šolsko leto 1924-25. V škofijsko dijaško semenišče v Mariboru se sprejmejo zdravi, dobro vzgojeni dijaki, zakonski sinovi dobrih krščanskih sta-rišev, ki so z odličnim ali vsaj z dobrim uspehom dovršili kak gimnazijski razred ali z dobrim uspehom napravili izpit za prvi gimnazijski razred in ki se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. — Prošnje za sprejem se morajo vložiti najdalje do 31. julija potom pristojnih župnih uradov na škofijski or-dinarijat v Mariboru. Prošnji se naj priloži krstni list, zadnje šolsko, spričevalo, ubožni list in zdravniško spričevalo. Višina letnih prispevkov se bo določila za vsakega gojenca posebej z ozirom na njegove premoženjske razmere in se bo v rešitvi prošnje naznanila. — Ravnateljstvo.
} Blagoslovitev novega zviona pri Devici Mariji v Brezju. Pri nas se je blagoslovil novi zvon. Izvanredno krasno' in okusno okinčani slavoloki s pomembnimi napisi so pozdravljali novi zvon, katerega je pripeljal lepo okinčani .voz ge. Šlampergerjeve iz Zerkovc. Pozdravljali so pa tudi vse, ki so prišli slavit blagoslov-ljenje novega zvona. Pokanj'e možnarjev in sviranje godbe je. naznanjalo prihod mariborskega stolnega župnika, kanonika Mora vea, ki je po nalogu g. knezoškofa ob asistenci čč. gg. magdalenskega dekana Stergarja, novoimenovanega hočkega nadžupnika Sagaja in dosedanjega provizorja hočke nadžupnije Polaka ter ob botrovanju g. Jalšovca iz Device Marije v Brezju novi zvon blagoslovil. Slovesno službo božjo v krasno okinčani cerkvi — tudi delo ge. Šlampergerjeve — je opravil č. g. nadžupnik Sagaj ob asistenci imenovanih gg. duhovnikov, slovesno pridigo pa je imel č. g. kanonik Mo-ravec sam, ki je v vznešenih besedah razložil pomen dnevno trikratnega zvonjenja za vernega katoličana. Domače prebivalstvo, pa tudi mnogo ljudstva iz Pobrež ja in Maribora je prišlo Devico Marijo častit in napolnilo cerkev do zadnjega kotička. Ginljivo petje, posebno šolske mladine je spremljalo službo božjo. Ko je zado-nel prvikrat novi zvbn, so se vzradovala srca vseh, ker ima noyi zvon jako lep glas v polnem soglasju z še obstoječim. Zradovali so se tisti, ki so pripomogli k nabavi zvona, trkal pa je novi zvon s svojim glasom tudi proseče na srca tistih, ki se niso udeležili pri prispevanju sredstev za nabavo zvona. Upati pa je, da novi zvon ni zastonj klical, temveč da vsi, ki -ljubijo Devico Marijo v Brezju, radi pripomorejo, da se nabavi tudi tretji, veliki zvon, da done iz lin zvonika zopet glasovi treh zvonov, kakor so tako lepo doneli pred svetovno vojno, ki je pobrala na veliko žalost domačinom dva zvona. — Novi zvon je vlila zvonolivarna »Zvonoglas« v Mariboru in je to delo livarni v čast. Gospod Jalšovec je zbral po končani cerkveni slovesnosti v svoji gostoljubni hiši mnogoštevilne odlične goste. Med temi je bil tudi novi hočki nadžupnik č. g. Sagaj, ki je imel prvokrat priliko, priti v ožjo sliko z uglednimi domačini obeh občin, ter je gotovo z veseljem opazil, kako lepa vzajemnost da vlada med domačim ljudstvom in duhovščino.
Žalostna vest. Ocl Sv. Petra niže Maribora poro-' čajo: Vsemogočni Bog je poklical k sebi milega mladeniča Ivana Polanca. Umrl je v najlepši mladostni dobi, star komaj 17 let; dolgo časa je bolehal, dne 31. maja ga je pa smrt odrešila trpljenja. Pogreb se je vršil dne 3. junija iz Rupreč k Sv. Petru.
Dve veliki nesreči v Gornji Polskavi. Dne 2. junija je bil za našo faro strašen dan. Dvakrat, zvečer in ponoči je pridrvelo silno neurje s točo, ki je ugonobilo do malega vse pridelke. Ljudje z obupom gledajo na težko
lAul'iKar*cAlíiRr;"ídía.Ác vig on.ci ^ A- JVa č i nnclnnrj sn «p na
in pogon, garantirano zmožen za obrat, komplet z vzemi potrebščinami, ohranjen kot nov, se za priložnostno ceno 90 milijonov avstrijskih kron odda. Cenj. pismene ponudbe na Ing. Bd Berger, Graz, Mandellstrasse 30, Av-
strija.
777 2-1
do nesrečna, gospodinja slepa, edini sin pred kratki» umrl, je še strela uničila hišo in vse imetje. Strašno je to, da je bil posestnik zavarovan samo za malenkostni svotico. Navezan je popolnoma na usmiljena srca, da si zgradi zopet dom.
Razstavja meščanske šole v Sv. Lenartu v Slov. gor. Meščanska šola v Št. Lenartu priredi šolsko razstavo ia sicer 15., 16. in 17. junija. Vstop vsakomur prost od 8. do 12. ure in od 2. do 4. ure, le v torek, dne 17. junija je sklep že ob 12. uri. Vpisovanje za bodoče šolsko leto. se vrši dne 30. junija vsakikrat od 9. do 12. ure. Vabijo se vsi učenci in učenke, ki so peto šolsko leto dokončali z dobrim šolskim uspehom; priti morajo v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Opozarja se na to, da se 1. razred zatvori, ako se ne priglasi najmanj 3© uporabnih novincev. Ravnateljstvo.
Novi zvonovi v Sv. Vidu pri Ptuju. Dneva 31. maj in 1. junij t. 1. bosta z zlatimi črkami zapisana v župnijsko kroniko. Dobili smo po osmih dolgih letih nova zvonova, iz livarne »Zvonoglas« v Mariboru v te?i 790 in 240 kg. Sprejem novih dveh naših prijateljev klicarjev božj;h je bil nad vse Veličasten. Maribor je odmeval od navdušenega petja našega zbora, ki je šel nasproti zvon yr '.na. Tudi 20 kolesarjev se je pripeljalo v Maribor. Sprejem je bil na Turnišah, na kraju naše župnije. Zeljno je pričakovala 4000era množina ljudstva svoja nova cerkvena služabnika. Zbrali so se: vsa šolska mladina, 160 belo-oblečenih deklic, Marijina družba, 40 okrašenih vozov, 50 konjenikov, 40 kolesarjev in do 3000 drugega ljudstva. Vsa župnija se je odela v kras cvetja in zelenja. Od vseh strani je donel pozdrav topičev. Nastopilo je pet govornikov in govornic, ki so z radostjo pozdravljali klicarje miru. Tega dneva ne bomo nikdar pozabili. — V nedeljo, dne 1. junija, smo potegnili hqva zvonova v stolp. Ob 5. uri popoldne sta se nam že oglasila s polnim, čistim in zdržnim' glasom. Livarni vsa čast! Veselo dejstvo je, da smo v petih mescih spravili skupaj v najhujši krizi 77.407 dinarjev; zvonova sta izplačana. Obenem smo imeli ta dan otvoritveno predstavo našega dne 27. aprila ustanovljenega prosvetnega društva. Igrali smo »Sv. Nežo« in burko »Kmet in avtomat.« Bil je prvi nastop, a vendar v popolno zadovoljnost občinstva. Tako se je začelo pri nas novo življenje. Zahvalimo se vsem sotrudnikom slovesnosti; ljubi Bog poplačaj vse in blagoslovi vaš trud in delo. Bog živi!	*
Iz Sv. Andraža v Halozah nam pišejo: Na binkoštno nedeljo se je peljal z avtom skozi Cvetline, Leskovec, in Sv. Vid kralj Aleksander. Bil je v dve uri hoda od Les-kovca oddaljenem Trokoštjunu, kjer si je ogledal znameniti in divno lepi grad Trokoštjun, last grofov Draškovi-čev. O prihodu so bili obveščeni Hrvati, med tem ko nam Haložanom o tem ni bilo ničesar znano. Kljub temu ga je ljudstva ponekod spoznalo in pozdravljalo. Prvi avto; v katerem je sedel kralj, in ostala dva s spremstvom so vozili skozi Haloze z veliko brzino.
Napredni) in podučno od Sv. Marjete pri Moškanjcih. Sv. Marjeta društveno krasno napreduje. Imamo razven številnih verskih organizacij: Orla, Dekliško zvezo, bralno društvo in začetkom tega leta so ustanovili tukajšnji čebelarji močno strokovno organizacijo: Čebelarsko društvo. Društvo vsestransko dobro napreduje. Dne 1. t. m. je priredilo jako debro obiskan shod, na katerem je poučno in zanimivo predaval starosta štajerskih čebelarjev g. Ivan Jurančič. Na binkoštni pondeljek, dne 9. t. m., pa priredi veliko vrtno veselico na vrtu gostilne g. Miki pri Sv. Marjeti z bogatim sporedom. Zanimanje za to veselico je vsestransko močno, posebno še, ker bo društvo imelo za STe-čolov krasne in vredne dobitke, a pa smeh bodeta skrbeh dve enodejanki. V slučaju slabega vremena bode prireditev dne 15. t. m. Društvo se nadeja najobilnejšega obiska.
Iz celjske okolice. Občinske volitve so pred pragom. Napredna gospodarska stranka kandidira na svoji lisli tudi orjunaša dr. Laznika v Celju. Najboljše pr po-ročilo, da se bo te liste vsakdo izognil daleč na okrog.
V celjski okolici se zadnje dni vrše dan za dnevom številni volilni sestanki naše stranke. Vsi so dobro o-biskani in pričajo o dobrem razpoloženju volilcev za našo stranko. O gospodarsko-orjunski listi naši ljudje niti slišali nočejo. V pondeljek, 16. junija vsi na volišč', ki želite v celjski okoliški občini red in poštenje. Volite v prvo skrinjico!
Celjska posojilnica — orjunsko gnezdo. Neverjetno se glasi, a res je, da so vsi uslužbenci tega denarnega zavoda, ki tako slastno sesa prihranke našega okoliškega prebivalstva, zagrizeni orjunci, ravnatelj celjske posojilnice v Narodnem domu (v pritličju) g. Kralj pa je celo podpredsednik celjske mestne orjune. Pričakujemo, da bo dosledni g. Kralj že te dni nabil na vseh oglih Narodnega doma tablice, ki so jih baje celjski orjunski trgovci in oštirji dali te dni tiskati v Zvezni tiskarni in ki nosijo napis: »Denar sprejemamo samo od orjuncev in ortelic.! Vsem drugim vstop prepovedan!« Imena dotičnih trgovcev in gostilničarjev' vam sporočimo v prihodnji številki.
Revna celjska učiteljica prosi, da bi ji kdo za par tednov posodil črno obleko, ki bi jo tudi ona rada nosila v znamenje žalosti nad »žrtvami«, ki so v Trbovljah izkrvavele za »sveto nacijo«. Vse njene tovaiišice so namreč zadnje dni črne.
Sin celjskega trgovca Ravniharja nosi od zadnje (trboveljske) nedelje roko obvezano. Pravijo, da je staknil to v Trbovljah. G. Ravnihar, ali je res? Ali ste i» naročili tablieoi »Denar sprejemam samo od orjuncev. Vsem drugim vstop prepovedan!« Če ne, vam jo bomo veletrgovina s surovinami IVAN SLUGA, MAKU5UK, Tržaška cesta 5.
Nadalje kupujem po najvišjih cenah staro železo, litino (Guss), vsakovrstne kovine, kosti, cunje, papir itd.
r
itd., katerih sinovi in uslužbenci so orjunci. Seveda jih že danes toplo ■priporočamo.
Razsodbe celjskega porotnega sodišču. Dne 5. junija so se začele pred celjsko poroto razprave. Kot prvi seje zagovarjal 29 letni oženjeni rudar iz Trbovelj Ivan Grobnik radi uboja. Radi družinskih prepirov je zabodel svojega podnajemnika Ivana Čanžeka. ko je že ležal v postelji, čanžek je črez nekaj minut umrl vsled smrtonosne rane. Grobnik je znan kot nasilnež in pijanec, Čanžeka pa je dolgo sovražil, ker ga je večkrat resno svaril. Ker so porotniki potrdili vprašanje uboja, je bil Grobnik obsojen na 2 leti ječe. — Radi posilstva je bil istega dne obsojen na eno leto ječo komaj 19 letni Alojz Lebar iz Trbovelj. Dne 5. maja je napadel v gozdu neko 66 let staro bajtarico. Ukradel ji je torbico s 160 dinarji ter jo končno še posilil. — Maščevalen konkurent. V hiši Ivana Ogrizek v Rogaški Slatini imata Avgust Otorepec in Ciril žurman svojo trgovino. V sosednem poslopju pa ima trgovino in gostilno Terezija Žumer. Med obema strankama vlada ostra konkurenčna borba, ki je povod medsebojnega sovraštva. Da se svojega konkurenta iznebi, si je trgovka Žumer izmislila peklenski načrt. Po njenem nalogu je njena dekla vlila skozi okno Otorepčeve in Žurmt-nove trgovine pstrolej ter ga zažgala. Trgovina bi gotovo izgorela, da ni ognja še pravočasno opazil poses".-"iiik Ogrizek ter preprečil, da se požar ni razširil. Žu-mei je bila obsojena od porote na eno leto težke ječe. --Dne 6. junija je porota obravnavala zopet tri slučaje. Radi posilstva nad neko 13 letno deklico so se zagovarjali Lud. Salomon, Lud. Pajk in Franc Bobovič iz Jur-kloštra. Obtožence je porota oprostila. — Nevaren tat. Ivan Primožič iz Šoštanja je začel krasti že s 14 letom ter bil obsojen radi tatvine že štirikrat. Sedaj je star 20 let, obtožujejo ga pa radi deset tatvin, katere je v zadnjih letih izvršil. Celjsko sodišče mu je za njegovo delavnost prisodilo 2 in pol leta težke ječe. — Bratomor. Radi uboja lastnega brata se je zagovarjal 21 letni rudar Martin Božič. Dne 4. maja se je nahajal pri svojem -ta-rem očetu na Žigorskem vrhu. Brata sta se napila in Martin je začel z izzivanjem. Nazadnje sta se resno sprla in med prerekanjem je Martin nenadoma zgrabil kuhinjski nož ter ga zasadil bratu v vrat. Prizadel mu je smrtonosno rano, vsled katere je ranjenec naslednjega dne umrl. Morilec lastnega brata se je zagovarjal s popolno pijanostjo, kar ga je tudi rešilo pred hujšo kaznijo. Obsojen je bil na 3 mesece poostrenega zapora.
Vpisovanje v meščansko šolo v Žalcu. Prosvetni oddelek za Slovenijo je dovolil zopetno otvoritev I. razreda meščanske šole in odredil vpisovanje na dan 30. junija in 1. julija t. 1. od 8. do 12. ure dopoldne v rav-nateljski pisarni. Sprejemajo se dečki in deklice, ki so z dobrim uspehom dovršili 5. šolsko leto. Trajni obstoj tega, za Savinjsko dolino prepotrebnega in velevaž-uega učnega zavoda je zagotovljen. Postopoma se razširi v popolno štirirazrednico in bo imela kmetijski značaj. Oziralo se bo pri prirodopisnem pouku zlasti na našo savinjodolsko vzorno hmeljerejo. Še potrebni učni prostori se dozidajo v določenem roku. Z učnimi nazorili bo kar najbolje opremljena, da bo ustrezala vsem modernim zahtevam ter jamčila za najboljše učne uspehe. Celjske meščanske šole so že danes prenapolnjene; zategadelj bo ta žalska meščanska šola v središču Savinjske doline vsem Savinjčanom tembolj dobrodošla. Iz nje bo izhajal na obrazen kmetijski in trgovski naraščaj.
Za občinske volitve v Vojniku so razpoložene tri kandidatne liste: I. Slov. gospodarska lista, na čelu gospod Josip Vrečer, II. Slov. ljudska stranka na čelu g. Franc Jurak in 111. nemškutarska Neodvisna lista tržanov, na čelu sedanji posili župan »radikal« g. Jul. Kovačič. Nemškutarska lisla, katere predstavnik je ravno vpokojeni bivši nemški župan in nadučitelj okoliške šole g. Josef Koschutnig, ima še sledeče »Germane«: Heinrich Rattheg, Wilhelm Zottl, Johann Samer, Johann Anditsch, Fric Čuk, Janez Matarič, Anton Gri-lec, Ilugo Ledi, Franc žgajnar, Emil Kolscheg in Pajk Franc. Župan Jul. Kovačič je vendar enkrat javno pokazal svojo pravo barvo, katero je znal tako spretno skrivati pred širšo javnostjo, katero smo pa tako dobro poznali. Le svojim spletkarijam in prekanjenostim se ima zahvaliti, da je na stališču, katero sedaj zavzema. Upajmo pa, da se mu to pot ne posreči njegovo častihlepje in da ga narodne slovenske stranke vržejo z županskega stolca, katerega se tako krčevito drži. Kako gospodarstvo je sedaj pri občini, si lahko predstavljamo, saj ne zna niti z lastnim premoženjem gospodariti in so se morali upniki pred kratkim zadovoljiti s 50 odstotki. Pod njegovim županovanjem so začeli tukajšnji nemškutarji že ponosno dvigati svoje glave, med tem, ko se peščica pravih Nemcev sramuje biti v tej družbi.
Nekaj za občinske volitve na Polzeli. Bližajoče si občinske volitve so tudi pri pas vzdignile mnogo prahu. Volilni boj je na višku. Naša stara preizkušena KZ stopa v boj mirno in z zaupanjem, ter ima na svoji listi imena naših najboljših mož, katerim lahko brez skrbi zaupamo vodstvo občine. Njena skrinjica je prva. Druga skrinjica pripada nestrankarski gospodarski zvezi, pod to firmo so skriti razni orjunaši. kot Cizel et komp., potem razni časlihlepneži, kateri za čast občinskega odbornika prodajajo svoje prepričanje ter prehajajo iz stranke v stranko. Za celo stvarjo pa sloji tovarna, ki bi rada dobila občino v svoje roke. Da bi bilo to v korist tovarne verjamemo, ali bi pa bilo v korist občine, ¡p nti flrupa stvar. Sicer ie pa zadnji čas postala tu-
Kupiš in prodaš najbolje samo v trgovini
IV£N SEVER V VELENJU
gubo dela.V tovarni se dela tudi na ustanovitev orjune, s katero bi radi gotovi gospodje s silo in revolverjem vladali nad Polzelani, krotili delavce ter jih silili delati še za bolj beraško plačo kot dosedaj. Toda gospodje: Mi še nismo pozabili vašega lanskega barbarskega napada na kolodvoru, pomnimo dobro velikonočni pon-deljek na gori Oljki, ni se še posušila delavska kri v Trbovljah in mi ne maramo na Polzeli ljudi in strank, katerih roke so omadeževane z delavsko krvjo. Zato bodemo na dan volitev pometli z ljudmi, kateri se pustijo že v naprej titulirati z županom. Kmetje, delavci! Če želite, da se vas bo streljalo kot divjačino (slučaj v Trbovljah), da bode vaše življenje odvisno od ljudi kot \so Cizel et komp., ako želite delavci, da se bode na vsako vašo pritožbo odgovorilo z bikovko in revolverjem, ako odobravate velesrbski režim, ki sedaj vlada, tedaj lahko volite drugo, orjunaško Skrinjico. Vsi pa, ki želite red in mir, ki ne marate Cizelovega velesrbstva, ki obsojate lansko divjaštvo nad Orli na postaji, ki obsojate velikonočno oskrunjenje Oljske gore, ter prelivanje delavske krvi v Trbovljah, vi vsi boste šli dne 17. junija na volišče do zadnjega moža ter oddali krog-ljice v prvo skrinjico Kmetske zveze.
Požar in vihar v Brasioveah. One 26. maja so ^e kmalu popoldne vnele saje pri po:esiniku Komp,-'.'ti ! Podgorju, župnija Braslovce. Zartš požrtvovalnemu prizadevanju sosedov in štirih požarnih bramt) (luas-lovške, letuške, šmarlenske in paške), ki so urno prihitele na pomoč, se je posrečilo rešiti kozolec, živino ter večino pohištva in strojev, za kar bodi vsem tudi s tega mesta izrečena topla zahvala. Zavarovan je bi) za 50.000 kron). -- Dne 5. t. m. zvečer je tu razsajal silen vihar s točo. Napravil je znatno škodo na hmelju, drevju in poslopjih.
Kedo ima zaslugo? Iz Gornje-grada poročajo: Čitali smo velik slavospev, iz katerega je posneti, da imajo največ zaslug za dosego poštno-avtomobilske zveze Mozirja-ni. Temu nasproti pa moramo ugotoviti, da smo se Gor-njegrajčani gotovo toliko, če ne več kot Mozirjani trudili za zboljšanje poštnega prometa in to iz priprostega razloga, ker smo mi največ trpeli radi skrajno slabega pošt-j nega prometa. Bili smo stalno v zvezi s poslancem okraja ! g. VI. Pušenjakom, ki se je tri leta potegoval za zboljšanje j poštnega prometa, posredoval pri poštnem ravnateljstvu ! in ministrstvu, opetovano govoril v naš prilog in nam že i lansko leto izposloval zagotovilo, da dobimo poštne avto-j mobile. Že lansko leto smo radi garaž imeli posvetovanje > z g. poslancem, na vse smo mislili in se pripravljali, do-j čim se je bila v Mozirju »nekrvava« bitka Pevec-Goričar, bitka za sladki, presladki županski stolček. Letos smo spet s poslancem vred sklicali zborovanje pri Sv. Frančišku dne | 6. januarja, na katerem je zastopnik poštnega ravnateljst-! va sam povdarjal, odkod je izšla inicijativa. Hvaležni smo i g. poštnemu ravnatelju dr. Debelaku, kateri je pospeševal i prizadevanja poslanca in ga prosimo, da i v bodoče vse ! ukrene, da bo naš lepi, prometni in za državo zelo dobička-
•	nosen okraj imel one poštne zveze, katere nujno potre-: buje.
Šentjurski Drofenigg za Pribičevičevo orjunsko nasilje.
Iz Št. Jurija cb južni žel. poročajo: Tukaj bomo ustanovili ; novo visoko šolo za lažnjivce in ljudske izkoriščevalce. I Ravnatelj in profesor obenem na tej šoli bo Drofenigg.
■	Pomožni profesor pa Blaž Urlep iz Lokarij. — V soboto , dne 7. junija, ob 6. uri zvečer je sklicala tržka požarna | bramba v gostilno g. Adama Kincl svoj občni zbor. Pred-
no pa je bil občni zbor formalno zaključen, je zloglasni j Drofenigg, vodja štajerske Samostojne kmetijske stranke, j spremenil ta občni zbor v Pribičevič-orjunski shod. Mož je
■	začel po svoji stari navadi vpiti in svoje otrobe vezati ter
•	se celo tako daleč spozabil, da je povedal resnico svojega : pravega mišljenja. Napadel je SLS, da je postavila na tt-! žko kandidatno listo za občinske volitve večinoma kmete, j Vpil je: Mi tržani smo gospodje sami za sebe, klerikalci I nas pa hočejo s kmeti družiti. Mi gospodje kakor smo, j nikdar ne smemo dopustiti, da bi kmetje gospodarili v tr-! gu in nam komandirali itd. Pozval je celo vse priseljene ; frakarje, ki tukaj živijo na račun našega kmetskega ljudstva, naj se takoj ustanovi močna orjuna, ki naj s silo prepreči kmetsko oblast v trgu. G. Drofenigg, ali ste pozabili, kako vi navadno govorite na shodih Samostojne kmetijske stranke, kadar imate par še vedno zaslepljenih kmetov pred seboj? Ne veste več, kako se na takih shodih radi trkate na prsi in vpijete, da ste kmet in da vaše srce bije samo za koristi kmetskega ljudstva. Gotovo se vam je ponesrečilo, da ste enkrat resnico povedali, da je vaše srce v resnici polno mržnje in sovraštva do kmetskega ljudstva, da iščete pri kme;ih le svoje časti in osebnih koristi, ker česar polno je srce, to jezik rad pove. Kakšne poslušalce imate, tako pa govorite; in recite sedaj, če niste prvovrsten lažnjivec, brezznačajnež in izkoriščevalec nevednega ljudstva! Fej! Poročilo tistega, ki je bil navzoč. — Drofeniggu so pa skušali še nekateri drugi pomagati. Najbolj se je pa hotel prikupiti tem backom, priveskom najbolj korumpirane človeške družbe Pašič-Pribičevi-čeve kempanije tukajšnji g. Čretnik, podžupan, da bi namreč lažje zlezel na županski stolec in jim je natrosil iz svoje prazne domišljave buče par najbolj protiverskih in brezbožnih fraz. Čretnikov govor in še ostalih prijateljev bomo pa priobčili v prihodnji številki. Pika! Tako ne bo šlo!
»Najboljši« svetovalec za laški okraj. Kmetje laškega okraja, sedaj pa vemo, kdo je naš najboljši prijatelj in svetovalec. »Domovina« št. 23 objavlja dopis iz Laškega, v katerem se pere dr. Roš zaradi dejstev, navedenih v »Gospodarju.« »Domovina« priznava sama, da je bil dopis v »Gospodarju« resničen, čeprav še nekaj zamolči, nazadnje pa pravi dopisnik »Domovine« o Hr. Rošu, o katerem
ZCravilK m'pijaMa aMMtt
>1 dr. Pečnik, •rdlnir» vciH petek v fiel]n. Vprašat! * tah karni Marija Pomaga), Ifiag) ti •]e|*v< tri kap« s Jet&i
JETIKA.
vse to ni za nas kmete, po mislih dopisnika >Donvovine« nič, to nas ne bo rešilo, ampak mi kmetje meramo hoditi po nasvete k dr. Rošu, ki je naš najboljši prijatelj; kdor tega ne verjame; naj bere »Domovino«, katero nam zastonj pošiljajo in zagotovljen nam bo naš obstanek. Mesto da bi gojili 'našo živinorejo, bomo rajši čitali »Domovino.« Živeli novodobni, «krnetskj prijatelji!
Ta zna računati. Od Marije Gradec pri Laškem poročajo: Nosilec kandidatne liste Gospodarske stranke je predložil županstvu račun, glaseč se na 200 dinarjev, za neko vožnjo, med tem ko pa ti preklicani klerikalci raču-nijo za isto vožnjo samo 75 dinarjev. Gotovo se je učil računanja pri dr. Rošu.
Odgovor dopisniku »Domovine.« Iz Laškega poročajo: Znano vam je, g. urednik, da je predzadnji »Gospodar« prinesel dopis, kjer je omenil napredek živinoreje v tem okraju, ki se je pokazal ob priliki licencovanja bikov in je bila občina Marija Gradec po svojih bikorejcih najštevilnejše zastopana. To je pa dopisnik v zadnji »Domovini« pod naslovom »Laško« in s podpisom »Star Laščan«, takoj izrabil s čisto demokratsko ukusnimi izrazi. Da si pa ta stari Laščan ne bo mislil, zdaj sem jim pa zavezal ušta, mu danes na uho povemo to-le: V občini Marija Gradec je mnogo bikorejcev, ki so bili z državnim denarjem obdarovani; v Laškem pa je med demokratskimi, ponočnimi l^rokarji več govede, ki se je že sama obdarovala. Drugo obdarovanje pa pride dne 21. junija, ko bodo razni napredni ateki iz občinsko-odborniških stolčkov frčali kakor so dolgi in široki. Da se bo pa drugo odlikovanje čim popolnejše izvršilo, bodo vsi dobro misleči Laščani volili — SLS.
Kako je z občinskimi volitvami p|ri Sv. Lenart« nad Laškim? Kakor povsod v laškem okraju, tako se bodo tudi pri nas vršile dne 21. junija občinske volitve. V tem volilnem boju nastopijo pri nas dve stranki: naša krščanska SLS in KZ. Značilno je to, da bodo nasprotno stranko pri nas z glasovi dejansko podpirali demokrati in socialdemokrati. Celo učitelj Zidar, izrazit orjunaš, je v potu svojega obraza pomagal sestavljati njihovo kandidatno listo, katera je bila zelo hudega poroda. Da ni manjkalo vina pri tem poslu, je umevno. Trda jim je šla, to s vidi iz tega, da so mogli vzeti kar tri kandidate iz ene hiše. Naše ljudstvo pa ve, da tam, kjer je orjuna, ni mčsta za nas, to nam spričujejo žalostni dogodki v Trbovljah. Zato se bomo pa vsi udeležili ta dan volitev in oddali glas SLS, ki bo imela volilno škrinjico na prvem mestu.
Za dr. Verstovšekov spomenik so darovali: Vračko Evald, župnik v Št. Ilju 100 D; profesor Zidanšek v Mariboru 100 D; fin. ravnatelj dr. Povalej 100 D; rav. kmet. šole Andrej Žmavc 100 D; Ljubša Matija, kurat 100 D; ravnateljica ga. Antonija Stupca 10 D; dr. Ant. Jerpvšek 500 D.
Pozor zavarovanci Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani! S 1. julijem t. 1. bo Vzajemna zavarovalnica vpeljala vplačilo zapadle zavarovalnine pri poverjenikih, oziroma zastopnikih. Vsak zavarovanec bo od krajevnega poverjenika obveščen, kedaj ima zavarovalnino pri njemu vplačati. Ko zavarovanec zavarovalnino poverjeniku plača, izroči mu isto potrdilo, da je zavarovalnino prejel. Sedanje direktno vplačevanje zavarovalnine po pošti bo tedaj s 1. julijem prenehalo. Ako slučajno ne dobi zavarovanec pravočasno obvestilo od poverjenika, naj se vseeno k njemu potrudi.	'	773 2—1
Popravek. Redni občni zbor Gospodarske zadruge je v nedeljo, dne 15. t. m. ne pa 25., ker na 25. junij vobče ne pade nedelja. Naj se blagovoli ta tiskovni po-grešek upoštevati.
Knjižil »V. katoliški shod« v Ljubljani 1923 je izšla! Obsega 386 strani s 25 ilustracijami. V sešito broširanem formatu slane 60 dinarjev, po pošti 63 dinarjev, v krasni izvirni vezavi, ki se bo dobita od 13. junija dalje, 80 dinarjev, po pošti 83 dinarjev.
Ljudska piosojilnica v Celju, rcgistnoVana zadruga z neomejeno zavezo, poprej pri »Belem volu«, se je preselila v svojo hišo na Cankar jevi ulici št. 4, poleg davkarije, pritlično.	749 3—I
Sv. Peter v Gor. Radgoni. Na pogrebu Franca Merfi-nik, župana v Ivanjševcih, dne 12. maja se je nabralo za kn. šk. dij. semenišče v Mariboru 66 din.
Gospodarstvo.
Uvoz vina v Nemško Avstrijo je znašal meseca marca t. 1. v meterskih stotih: iz Francije 162, Grške 4012, Italije 10.630, Portugalske 20, Švice 9, Jugoslavije 663, Španije 543, Čehoslovaške 74, Madžarske 19.749. Vidimo torej, da je Madžarska uvozila tridesetkrat, Italija pa 16krat več vina nego mi. Kje tiči vzrok? Meseca aprila se je uvozilo iz: Francije 76, Grške 429, Italije 11.876, Rumunije 111, Jugoslavije 788, Španije 1278, Madžarske 11.222 meterskih stoto v.
Poljedelski minister Buhninger v Nemški Avstriji je ob enaninln» rVhptp k mroračunu med drugim tudi iz-
nostti'
ii se bo tudi oziral na opravičene želje producentov. Isto-tako se bo kletno nadzorstvo kolikor mogoče intenzivno izvajalo. Tudi pri nas to ne bi škodovalo.
Italijanski vinski eksporterji so prosili generalnega komisarja italijanskih železnic g. Torre, tla bi se jim znižala tarifa za 50% za ono vino, ki prihaja v poštev za izvoz. Upajo na ugodno rešitev svoje prošnje, ker forsira laška vlada izvoz vina.
Francija je leta 1923 izvozila 1,500.927 hI vina v vred nosti 606,900.000 frankov. Od te množine se je izvozilo: v sodih 1,273.051 hI, v steklenicah 85.019 hI, šampanjca 143.247 hI, vinskih likerjev 101.610 hI.
Čebelarska jmdružnicsi pri Sv. Trojici v Slov. gor. priredi dne 22. junija po večernieah podučno predavanje v samostanski dvorani, združeno z razkazovanjem pri samostanskem čebelnjaku. Udi in neudi vabljeni. Predava gospod Jurančič.
Izvoz živine in mesa v Avstrijo in Češko je zopet postal prav živahen. Nizozemska, ki je zalagala Prago z mesom in živino, je okužena po neki novi nevarni kužni bolezni. Govedo, ki oboli za to boleznijo, pogine v treh dneh. Kuga se silno širi. Tudi Madžarska je okužena. Posebno svinje in ovce cepajo, kakor še baje nikdar poprej. ■Vsled tega so avstrijski in češki trgi navezani na naš izvoz. Da je postal zadnji čas izvoz živahen, kaže že to, da n. pr. v mariborski klavnici koljejo za izvoz skoro noč in dan. Na mariborskem sejmu v torek, dne 10. junija, so kupci pokupili do malega vse vole.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 15 konj, 11 bikov, 134 volov, 388 krav, 9 telet in 1 oven, skupaj 558 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 13.50 dO 13.75 D, poldebeli voli 13 do 13.25, plemenski voli 12 do 12.50, biki za klanje 10 do 10.50, klavne krave debele 10.75 do 11.25, plemenske krave 8.50 do 9, krave za klobasarje 6.25 do 7.75, molzne krave 7,75 do 8, breje krave 7 75 do 8, mlada živina 6.50 do 12.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejrn dne 6. junija se je pripeljalo 308 svinj, 3 koze in 2 ovci, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 150—250 D, 7—9 tednov stari 275—350, 3—4 mesece stari 650—750, 5—7 mescev 875—950, 8—10 mescev stari 1125—1200, 1 leto stari 1600—1850, 1 kg žive teže 16.25—17.50, 1 kg mrtve teže 20—23.75, ovce komad 200—225, koze 225—300.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 25 do 27 D, II. vrste 22 do 24, Meso od bikov, krav, te-lic 19 do 21. Telečje meso I. vrste 25 do 28, II. vrste 19 do 24. Svinjskomeso sveže 22.50 do 35.
Tržne cene v Mariboru junija mesca. V Mariboru stane 1 kg govejega mesa I. 25—27 D, II. 22—24, III. 19—21. Teletina I. je po 25—28, II. 19—24. Svinjsko meso je po 22.50—35. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa 14—17. Kože: 1 komad konjske kože 150—225, 1 kg goveje kože 15—20, 1 kg telečje kože 30—32.50, 1 kg svinjske kože 12.50, 1 kg gornjega usnja 110—140, 1 kg podplatov 90—120. Perutnina: 1 kom. piščanec majhen 15, večji 30, kokoš 37.50—50, raca 40, gos 100, puran 120, domači zajec 15—50. Črešnje so po 15—18 din. žito: 1 kg pšenice 3.50, rži 3.50, ječmena 3, ovsa 2—2.75, koruze 3, prosa 3.50, ajde 3—4, fižola 5—7, leče 14. Mlev-ski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 5.75—6, št. 1 5.50 do 5.75, št. 5 5, št. 6 4.50, št. 7 4, prosene kaše 7, ješ-prenja 6.50, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50—3.75, koruznega zdroba 4.50—6, pšeničnega zdroba 7, ajdove moke št. 1 8, št. 2 7, kaše 6. Krma: 1 met. stot sena 55—62.50, ovsene slame 40—50. Kurivo: 1 kub. meter trdih drv 200, mehkih 175, trboveljskega premoga 42— 45, velenjskega 27—30, oglja 150—200. Zelenjave: 1 kg salate zgodnje 1 kupček 1, 1 komad glavnate 1—2.
Gosenice objedle slavonske slivnjake. Če se voziš z železnico od Siska proti Brodu ob Savi, vidiš, da je sadno drevje na levo in desno po ravnini in hribih golo kot v zimi. Posebno češplje so čisto gole. Na vejevju pa opaziš cele gnezde gosenic. Meseca maja so se vsedle gosenice na drevju in so ga čisto obžrle. žalibog je tamkajšnje hrvatsko ljudstvo tako Jeno, da se prav nič ni pobrigalo, da bi uničevalo goseničjo zalego. Lansko leto
so gosenice obžrle le male dele krajev v Slavoniji in Hrvatski. A letos so se tako razširile, da so uničile približno polovico sadnega drevja Slavonije. Gosenice treba sproti zatirati, da se ne morejo razmnožiti.
Nova bolezen na rži. Zimska rž je letos dobro kazala. A po zadnjem deževju se je pojavila na klasovju neka bolezen, ki ugonablja klasovje. Od spodaj gor začne klas rumeneti in se drobiti. Malo njiv je od te bolezni neokuženih. Dobro bi bilo, da bi kak strokovnjak opisal to novo bolezen in navedel sredstva v borbi proti njej.
Kaj je storiti, ako toča pobije hmelj? Došlo mi je pismo iz Dravske doline, v katerem mi javlja hmeljar, da mu je dne 2. t. m. toča skoro uničila vso hmeljišče. Prosi me, na j mu svetujem, kaj mu je storiti. Odgovoril sem mu takole: Ne obupavajte! Juhe ne jemo tako vroče, kakor se skuhal — Hmelj je »kopriva, ki le malokdaj »pozebe«. Svetujem vam: 1. da pomagate hmelju takoj ali s čilskim solitrom, ali z žveplenokislim amo-niakom, ali z apnovim dušikom in sicer vsaki rastlini po 5—10 dkg. 2. da rahljate zemljo, obsipavate rastlino prav visoko in prav pridiio in skrbno uničujte plevel, 3. da prav skrbno negujete in k drogu privezujete najvišji in najkrepkejši poganek, katerega bo okleščen hmelj na novo pognal; spodnji poganjki se naj na primernem mestu prikrajšajo v korist uajkrepkejšemu. 4. Sreča v nesreči je, da sedaj še hmelj ni doraščen in ima še toliko moči, da bode svojo rast nadaljeval in tudi nekaj malega obrodil.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 82—83 din., francoski frank stane 4.27 din., za 100 avstrijskih kron je plačati II para, za 100 čehoslovaških kron 245 din., za 100 italijanskih lir 365 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.95 centimov.
MALA OZNANILA.
Odda se s i . julijem močan zdrav fant, 13 let star. boljSi biši za pastirja. Naslov v upravništvu Slov. Gospodarja.	751
Proda se v Studencih pri Mariboru gozd v obsegu 3 oralov. Naslov v upravništvu. 691 3 — 1
Sprejme se takoj mlad ekonom (absolvent vinarske ali kmetijske šole), kateri je zmožen nadzorovati večje posestvo z vinogradi in veliko kletjo. Le pošteni in strokovno naobraženi mladeniči naj pošljejo ponudbe na upravo tega lista pod »Mlad ekonom«.	753
Dopisi.
Rraslovče. Na binkoštno nedeljo zjutraj sta na krasno uspelem shodu govorila o političnem položaju in o pomenu predstoječih občinskih volitev gg. nar. poslanec Davorin Krajnc in dr. Anton Ogrizek. Zbrani volilci so ponovno dali duška svoji jezi nad kornit-skim početjem slovenskih orjuncev v Trbovljah in zahtevali od oblasti najstrožje postopanje proti izziva-čem in morilcem, ki se zbirajo v orjuni, v nasprotnem slučaju bo naše ljudstvo s temi zelenimi pobiči, ki jih država oborožuje na ljudske stroške, samo obračunalo, kakor se spodobi. Vsi pošteni volilci bodo tu prihodnji torek odali svoje glasove za kandidate Slovenske kmet-ske zveze.
Lahko nagnenje k prehlajenju? Prevelika občutljivost? Bolečine olajša je in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elzafluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pako-vanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev in 10 odstot. doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elsa-trg št. 341, Hrvatsko.
Dobro uro imeti je želja vsakega človeka, ker vsaki v«, kako je neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa. Enana tvrdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA št 992, Slovenija, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsaka Rjena ura ima natančni in trajni stroj. Kdor kupi pri Sutt-aerju uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si prihrani s tem jezo in popravilo. Krasni cenik tvrdke H. Suttr.er vsebuje še veliko izbiro, tudi razne druge zlatnine In »rebrnine ter drugih sličnih potrebščin.	1245
Pridno deklo sprejme Davorin Tombah, trgovec, Sv. Vid pri Ptuju.	732
1-
Marljiva, poštena sobarica (tudi novinka) se sprejme za večje gospodarstvo v Ptuju. Ponudbe na upravo lista pod »768« ^68
Sodarski pomočnik se sprejme takoj pri Josipu Ramšak, Ruše.
772 2—1
Slnžbo organista išče upokojea samski učitelj, ki je navdušen za lepo cecitijansko petje v cerkvi. Ne zahteva nobene plače ratven prostega stanovanja. Blagovoljne ponudbe prosi na naslov: Cecilijanec, v SI. Bistrici. Poštnoležeče.	77O 2—1
Kovaškega učenca sprejme Iv. Steblovnik, kovač, Rečica ob Paki.	744
Prodam posestvo, 3 orale zemlje, travnik in njive ter hiša. M. Korošec, Kralja Petra cesta 116, Studenci pri Mariboru. 739
Proda se v Okiču tik hrvatske meje v župniji Sv. Barbara v Halozah lepo posestvo obsegajoče 28 oralov in sicer 10 ora lov vinograda, ostalo gozdi in
Eašniki, 2 viničariji, 1 gosposka iša. Posestvo se lahko parce-lira na 3 dele. Cena rou je poldrugi milijon kron. Istotako se proda v Ptuju enonadstropna hiša s 5 sobami, 2 kuhinjima, kraioa klet, lep vrt. Cena hiši je en milijon kron. Za obojno posestvo je vprašati pri g. Ivani Kržtber, Ptuj, ulica Vseh svetnikov 13.	743 3 i
Prodam posestvo, 26 oralov, prvovrstna zemlja, v ravnini, 20 minut od železniške postaje, tik farne cerkve sredi vasi. Ivan Kleva, Ziče 60, p. Loče pri Polj-čanah.	728 2—1
Proti dobri najemnini vzamem lepo srednje posestvo v zakup, z vsemi pritiklinami za več let v prometnem kraju ¡na Štajerskem, blizu železnice, sposobno za večjo dre (resnico: Prednost imajo kraji, kjer še v bližini dosedaj iste niso ustanovljene. Cenjene ponudbe se naj pošljejo na Ivan Gradišnik, Št. Janž— Velenje, z navedbo površine obdelane zemlji. 7IO 3-1
Slavno p. n. občinstvo se opozarja, da upravništvo odgovarja v oglasnih zadevah samo takrat, ako je pri- j ložena poštnina za odgovor. Vsa pisma brez poštnine gredo v koš brez odgovora.	1
Proda se po ceni lepo, prav dobro ohranjeno posestvo z vinogradom v bližini Maribora. Vpraša se v gostilni Schersg, Kamaica pri Mariboru. 761
Proda se posestvo v Sp Voličini čez 6 oralov. Lešnik Janez. 758
Proda se posestvo, 7 oralov, obstoječe iz njiv, pašnika in gozda, na lepi solnčni legi. 30 minut >d zdravilišči Rogaška Slatina. Naslov v upravništvu.
759 2-1
„Satan" najnovejši aparat za klepanje in brušenje kos naročite takoj pri Ivanu Savnik, Kranj. Cena 1 komad 60 — D. Trgovci znaten popust. 747
Prodajo se nove žrmlje, še nerabljene, prav poceni. Ogledajo se lahko pri D. Čoki, Sv. Jernej pri Ločah.	752
Brusimo v Celju britve, škarje, nože itd. Nova elektr brusarna v brivnici Kcštomaj, Prešernova ulica 19.	751 5— t
Mlatilni stroj na gepclj v dobrem staru, sa proda. Jareni tiski dol št. 39, Jarenica. 763
Suhe gobe, jajca, maslo, kupuje ■ vedno po najvišji dnevni ceni Franc Senčar, trgovina mešanega blaga, Mala Nedelja in j Ljutomer.	765
Kolesaiji pozor! Plašče od 65 D in zračne cevi od 19 D naprej kupite v * eliki izbiri v trgovinah Franc Senčar, Maia Nedelja in Ljutomer.	766
Novodošlo manufaktarno blago velika izbira perila, gumijevih dežnih plaščev, čevljev. Vedno sveželipecetijsko blago. Zaloga radenske slatine. Oglejte s: zalogo vseh potrebščin in se prepričajte o izredno ugodnih, najnižjih cenah v tr,tovinah Franc Senčar, Mala Nedela in Ljutomer.	767
Vabilo na redni občni zbor ' »Prve trsničarslie zadruge v Sloveniji« pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. r. z. z o. z., ki se-vrši dne 19.. iunija 1924 ob pol (8. uri v gostilni Kaufič v Jur-' Šincih Dnevnired: 1. Odobritev računov. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Slučajnosti. - Ako se ob določeni uri ne udeleži zadostno število članov, se vrši občni zbor pol ure pozneie ob vsaki udeležbi. — Janez Segula, načelnik. 771
Posojilnica v Slatini pri Sv.Kriiu vabi s stem »se člane na redni letni občni zbor v nedeljo, dne 22. junija 1924 ob 3. uri pop. v Društvenem domu. Spored: i. Poročilo načelstva in pregledo-valca računov. 2. Odobritev rač. zaključka 1923 in razdelitev ^čistega dobička. 3. Poročilo o ieviziii. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev načelstva, pregledo-valca in nju namestnika. 6. Slučajnosti. — Ako ob tej uri ne bo zadosti članov, se vrši pol ure pozneje občni zbor ob vsaki udeležbi.	76©
Vabilo na redni občni zbor Kmetijske zadruge v Račjem r. z. z o. z., ki se vrši v nedeljo dne 22. junija 1924 ob 3. uri pop. v zadružnih prostorih. Dnevnired: t. Poročilo načelstva. 2 Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1923. 4. Ci-tanje reviz. poročila. 5. SluSf j-nosti. Odbor.	764,
Občni zbor Kozjaške posojilnice Sv. Križ nad Mariborom se vrši v nedeljo, 22. junija 1924. Spored: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač, zaključka 1923. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.	76^

«1
KNJIGA
V. KATOLIIKI1SHOD"«i
v>	V LJUBLJANI 1923
je izšla! Obsega 386 strani s 25 ilustracijami. V sešito broširanem formatu slane 60 dinarjev, po pošti 63 dinarjev, v krasni izvirni vezavi, ki se bo dobila od 13. junija dalje, 80 dinarjev, po pošti 83 dinarjev.
OCc Pozor» kmetje!
Tovarna strojev, livarna železa in kovin
frsnlo Farfž. Maribor,
Vam nudi sledeče stroje lastnega izdelka;
E 157/24-8
Draibeni oklic.
Dne 12. julija 1924, predpoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10. dražba nepremičnin, zemljiščna knjiga Sood. Žerjavci, vi. št. 36, cenilna vrednost: 16.264 D 50 p, vrednost pritikline: 185-— D, najmanjši ponudek: 10.966 D 50 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale draioe, je 0-glasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražoe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v ¿¿odo zdražiteja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
tovarna«
Hoče t>x>i
ima za oddati sledeče stroje:
Mavibovu.
Umetne mline. Velike jermenic,
vodovod in sohe.
Velike mlatilnice za vodno aH motorno silo s popolnim čistilom na kolaS. Avtomobil s 4 sedeži, za vožnjo pripraven. Stroj na valjar za zdrob ?•& roko in silo. Pisalni stroj. Kroglične ležarje. Cevi za 756
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., dne 4. junija 1924. 757
3—1
Dieselov motor
PoeblaUcnl prodiialtc sraik državne
Ob ra že. dobro ohranjene razredne loterije. Fv
Tisk tiskarne sv. Cirila V Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Fušenjak.
Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«
Redka prilika! Proda se skoraj nov šivalni stroj znamka Gritzner za modno in čevljarsko obrt po zelo ugodni ceni. Vpraša se pri Josipu Došler, kovač, Podplat. 603 5—1
Okenski okvirji z oknirami, dobro ohranjeni, se poceni prodajo v in lekarni Bernherd, Aleksandroma c. 51, Maribor

kupiti cenah
Ne zamudite
■
po čudovito nizkih došlo manufakturno
blago, kakor: kretone, dru-ke, tiskovino, volneno blago 7'9. za moške in ženske obleke, svilene rute ter vse druge potrebščine pri tvrdki
Martin Sumer
Slovenija
Gotove moške obleke, perilo za nncške in ženske, moške hlaie in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od najceneiše do najfinejše vrste, nadalje goto e obleke za birmance kurite v trgovini F. Konjiča, Starlič, Maribor, Vetrinjsaa u- j lica št. is.	715 •
Tri nova vretena in žmeke pro da Jakob Janisse Zikarce 47, p. 1 Sv. Barbara pri Mariboru. 730 '
Smrekove in hojeve hlode vsako količino kupi stavbenik Ubald Nassimbeni, Mari-' bor, Vrtna ulica 12. Tam se ' prevzame tudi vsaka množina ! lesa za rezanje (žaganje), j 553 10-1 '
Imaš li solnčne pege, zajedavce, nabore, ogerce?
UPORABLJAJ ELZA OBRAZNO POMADO! Ali želiš imeti lep vrat, obraz in roke?
UPORABLJAJ ELZA OBRAZNO POMADO! Ali so ti roke in obraz očitljivi v zimi in vetru?
UPORABLJAJ ELZA LILIJNO-MLECNO MILO! Ali želiš imeti kožo belo, mehko, čisto in zdravo?
UPORABLJAJ ELZA LILIJNO-MLECNO MILO! Ali se tožiš na izpadanju las, prhuta in osivelost?
UPORABLJAJ ELZA POMADO ZA RAST LAS! Ali želiš bujne, mehke in lepe lase?
UPORABLJAJ ELZA POMADO ZA RAST LAS!
Ali hočeš biti in ostati lep? Ali hočeš biti povsod rad viden? Ali hočeš, da te veseli tvoja slika v zrcalu? Poskusi prave Fellerjeve Elza preparate in kmalu bodeš rekel tudi ti kakor vsi:
fZVONOLi V A RNA /ZVON GG LA S" 1 MARIBOR'
TOMANOVA ULICA
r
TELEFON
HITRA POSTREŽBA PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE
RACUN.PRt?	-lili!
7Y0NO&LÄ
Vinogradniki ponori Na infas cepljene trte »o na prodaj ta aicer najrodovitnejše vrst?.. V zalogi je vkoreninjeni div Jak Riparia portalis m Gčthe it. 9. Kdor ii želi naročiti leps In močne tre za svoj vinogradi saj se takoj oglasi ustmens ali pismeno pri Francu Slod-njak, trtničar. pošta Juršinci pri Ptuju. Trte se dobijo pa najbolj nizki ceni. Za odgevtr te naj prileti znamka. 1283
Vsakovrsten
rezan les
kakor deske, pfostne, late, Stalelne, krajnike, nadalje cement in apno kupite najceneje pri
Josipu Lah
▼ Oalnšovcih pri Vel. Nedelji.
615 5—1
	
Prva	livarna zvonov i
	Mariboru.
ki je 3BBII	v popolnem obrata.
TO JE ONO PRAVO!
INZ. I. & H. BCHL MARIBOB Motherjeva ulica IS.
Ustanovljeno od Job. Denzel okoli leta 1800.
Najboljši materijal.
Najnižje cene!
Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller. Naročiš naravnost, tako stane s pa-kovanjem in poštnino, če denar naprej ali po povzetju: 2 velika porcelanasta lončka Elza-obrazne pomade 25 din.
2	velika porcelanasta lončka Elza-pomade za rast las 25 d. 4 velike kose Elza lilijnega mlečnega mila 40 dinarjev.
Različno: Lilijno mleko 10 dinarjev; brkomaz 4 di-| narje; najfinejši Hega-puder dr. Klugerja v velikih originalnih škatljah 25 dinarjev; najfinejši zobni prašek Hega v patent-dozah 15 dinarjev; puder za dame v vrečicah'4 dinarje; zobni prašek v škatljah 4 dinarje, v vrečicah po
3	dinarje; sachet (dišava) za perilo 4 dinarje; šampon za lase 2.50 dinarje; rumenilo za obraz 12 pismov 20 din.; najfinejše parfeme od 20 dinarjev dalje; cvet za lase 25 dinarjev; Elza-katranovo milo 6 dinarjev. Za različne predmete se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa še 10% doplatka. Naročilna pisma adresirati: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA Donja, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.

Pßiieiieici!
lincgradsikl!
: Nenjilnica žita.
Slavnemu občinstvu naznanjam, Dosedaj po vojni nad 100.000 da sem s 1. majmkom t. I v,	^ izdelovanih.
Pesniškem dvoru, Sv. Marjeta i	0
ob Pesn., v gostilni Ferk otvoril j
menjalnico in nakup
Mnogo priznanji
Obiščite novo tovarno v
vsakovrstnega žita Jamčim za Melju, Motherjeva ulica 61. 15 točno in pošteno postrežbo ter j se najtoplejše priporočam.
Ludovik fiienšek.
736 3-1
in prepričate se o kakovosti naših izdelkov 1

OKUSNO IZ DELANI BRONASTI zvorsovi -
HARMONIČNO AKORDIČNI TRAJNI GLASOV/
C-
no, lepo in pocen!
in kaingarn, hlačevino, cefir, tiskanino (drnk) platno, volneno blago in vso manufakturno robo kupite edino v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Znloga velikanska. Trgovci engros cene. Cenik zastonj.
Najcenejši nakup
vsakovrstnega manufakturnega in špecerijskega blaga itd. — Naznanim tudi, da bodem prve dni po binkoštnih praznikih dobil tn vagon kot zadnjič naj boljšega živega apna, j,o zelo nizki ceni, kdor si še ni pri meni v trgovini ga naročil, naj to sigurno stori do binkoštnih raznikov. Ko p ide vagon, se 1-ode pri vseh cerk ah (bližnjih cerkvah Velenja) naznanilo.
Nadalje kupujem še po najvišji ceni: jajca, fižol iz-
Gelica §8—99 ecfstot
žveplo, siiolidln, nfijo,
cama nt I a »ifitiand,
kaiilewo sol 40—42 odst, red« super-fosfet 16—18 odst, apneni dušik,
m iatilsiice» gepSie» ilititalke,
kose, srpe, kamni in drago
kupite samo pri
Kmetijski zidrugi w Ptuju,

mnuxu*%nmnnnun%nuM
ŠKERBEC & GASPARI
preje Ig. Tischler
Maribor, Aleksandrova cesta 19
priporoča prvovrstno banaško moko po najnižjih dnevnih cenah, kakor tudi kavo, sladkor, riž itd.
MoliUeniki za birmo
od najpriprostejše do najfinejše vezave se dobivajo t knjigarni in trgovini s papirjem no debelo in na drobno
9f*Sf|e«M«MSNMM
Kaznovano obrekovanje.
»Opeke iz Račja nikar! Ta dela ti škodo in kvar.« Tako Jernej Vidu je čenčal. — A Vid — 'kakor volk je zarenčal, lažnjivcu klofuto je prismolil, z besedo tako je zasolil: .»Opeke jaz kupil sem mnogo, preskusil je celo zalogo. Opeka iz Račja edina
po ceni je, dobra in fina.«	704
THE REX C(X
Gradišče 100. LJUBLJANA GradiSča 100. Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 1891
Specijalna trgovina
prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških go-trebščin.
Pisalni stroji na obroke !
Qoricar & Leskovšek, Celje
JPepeeft in Tinček*
Peptek in Tinček iz šole gresta, ter si med potoma nekaj povesta, Pepček Tinetu veselo novico pove, da šel z mamo v trgovino k ,,Drofeniku v Celje" je.
In mislil je in koval načrte. Um se mu je bj^tril,	! obzorje se mu je širilo in naglo se je bližal trenutku, ko ;
se mu je zasvetilo jasno spoznanje njegovega pravega,	j
človeškega dostojanstva.	I
Trgovcem in preprodajalcem znaten popust. — Zahtevajte zbirke 20 do 30 knjig za poskušnjo proti povzatju.
Sam je bil, kakor navadno, če je šel h koči. Ni bila ' v dobrem spominu pri Kršakovem rodu, niso še pozabili na grmečo palico in na nesrečno usodo tistih, ki so se ji preveč približali. Clay!onova koča je bila pri
Po kaj ? ga vpraša Tine uljudno, po obleko za birmo, dokler ni Še zamudno, ker le tam se da tako poceni kupiti, Veliko bolj ga je zanimalo pohištvo in druge reči," ki jih je videl po stenah in po mizi. Vse si je podrobno ogledal, vse je otipal, orožje, knjige, papirje, obleko, kar je še ni uničil zob časa in vlažni zrak morskega obrežja.
se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost. »Salonit« je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti,
kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilja trezplačno:
JMP^ JSmmJ 3C * ^
d. d. za cement Perfand, Ljubljana.
Zastopniki se sprejmejo.	750

Frau Strupi, Cel Je
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
cene in točna postrežba,
Denar naložite
nalboliia	najvaroafia
pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici r.izn. z.
« Maribora, Stolna ulica it. 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
8% 10%
oziroma po dogovoru.
I

t* f1
f>> 0
M
■MMM
Vlačilec goseničar 25 in 50 HP
(Tracteur en chenilles, Raupenschlepper)
za poljedelstvo in gospodarstvo, deluje zanesljivo In
štedljivo, orje, vlači in žene tudi na mehkih in na	gh
najbolj strmih tleh, ne stiska taL Obratuje se z ben-	^
cinon\ petrolejem ali sirovim oljem,	"

Otto Kurth S Tedesto, Wien VII.
Doblergasse 1-33 b, telefon 38. 6. 42.
648
t
I
Oglasi v „Slov. Gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
o
o #
o o
0
1 I
o o o o
o o o o o
s
TISKARNA SV. CIRILI II MARIBORU
PR1POR6CA 1LEDECE MOLITVKNIKB;
a)	Za otroka: KviHra area, 35, 36, 4T D. Selški glasovi, S8, 6f D. Prijatelj otroški, T.SO, 8.IO D.
b)	Za odraaic:
Bogomila, 22, 25 D. Pobožni kristjan, IS D. Ceščena Marija, 47, Bi D. Nebesa nai Dom 68, 80, DO D. Vene« pobožnih molitev, 40 D. Vene« pobožnih pesem, 1> B. Sv. Pismo, Evangeliji In Dajanja apostolov 13 D,
Kvišku arcal Paatoariaa i d, IS D.
Premišljevanja za celo lato L. laa il« del, 32 D.
Družba vednega čeičenja. Dr« molitveni uri, 3 D.
Kratko navodilo za pobožno«! M, B. Kraljice src, 6 D.
Vir življenja, 29, 41 D.
Bog med nami, 20 D.
Večno življenje (rdeča obraza) M D, (zlata obreza) 33 D.
Nebeška hrana L in IL dal, B9 ¡a 41 D.
Priprava BI air.rt, B9 P,	,
©
t O š o o o o o n o o o o o
„JUGOMETALtJA" Ljubljana *
Udaluj«
vse vrst« bakren» kotlov nadalje vseh vrst kleparska, kljužavniiarska In Vodovodno - in|ta(a-djska rfelaT
ilžane cene. solidna
KolodvopflhR »1, 18 — ©O.
qppRqppppppmRT^ifqpp
Kdor hoče kupiti zelo poceni
naj gre t prodajalne
TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU1
MMMM
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
(poprej pri Belem volu)
se ie preselila 1. junija 1924
v svojo hiš® ni Cankarjevi ulici št. 4 swr prltiUno
poleg davkarije. Pri Ljudski posojilnici je najvaraejSe naložen denar in se obrestuje najugodneje. 74g ,3_,
■t
W
mmmmmmmmmmmmrnmmmmmmm
ü^iSriühia ffosinodarska
jevala slika, slika pa je predstavljala se mTte3ajTaTo d5b~zaflaut i^Teš s? jTSnislu
abecede je pojasnjevala slika, slika pa je predšTavIjaTi poleg tiskano besedo, ki se je začenjala z dotično črko.
Take abecednike dajejo pri nas otrokom že v zgodnji mladosti v roke, igraje se iz njih naučijo črk in branja.
Mladega brihtnega Claytona so slike seve silno zanimale, posebno ker je. našel v njih vse polno obrazov, ki so bili podobni njegovemu. Goli so bili, oči so imeli kakršne je on imel in, glej, tudi prav tak majhen, sestradan nosek.
lepe slike in niti opazil ni, da se je zmračilo. Šele ko ni videl več podob, je dvignil glavo.
Hranil je knjigo na polico in se je obrnil k vratom. Na tleh je ležal lovski nož Claytonov.
Pobral ga je in vzel seboj. Pokazal ga bo tovarišem, si je mislil.
Vrata je skrbno zaklenil za seboj. Ni hotel, da bi kdo drug prišel v kočo in morebiti celo uničil zaklade, ki jih je skrivala.
u
(banka M
življajev. Umaknil bi se bil sicer strašnemu nasprotni ku, če bi se mu nudila prilika, pa ne iz strahu, le zato ker se je zavedal, da mu ni kos.
Ker pa bi bil beg brezuspešen, se je pogumno in mirno postavil v bran, nobena mišica mu ni zatrepetala, niti trenil ni.
Stisnil je pesti in se zagnal Bolganiju v trebuh, ko je z grozečim rjovenjem skočil nadenj.