PRIMORSKI DNEVNIK , —-------- GLASILO osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Uto X siey. 4A um-------------------------------------------- ----------------------------------- Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon oost I gr DOLŽNOST TRŽAŠKEGA PROLETARIATA JE. DA SVOJO BORBO ZAOSTRI IN OD SINDIKALNIH VODSlEV ZAHTEVA ODLOČEN IN BREZKOMPROMISNI NASTOP. TO PA POMENI ODLOČEN NASTOP PROTI VSEJ DOSEDANJI MONOPOLISTIČNI POLITIKI IREDENTISTIČNIH OBLASTNIKOV, KI SO GOSPODARSKO IN SOCIALNO KRIZO V NAŠEM MESTU POVZROČILI. TRST, torek 23.iebruarja 1954 Cena 20 lir Nimajo pravice! ^re,^e<*n^a In odg. up. Priinorttkvga dne v« * tMieškeniu porotnemu Noriišču »pričo današnje “e razprave zaradi »sramotitve italijanske nacije" HoJfl?*. menečem smo k wLy?lm člCeljem, da *°ifeo ,£™ka držaVa cloSIo , vsram°tenja ita-ie?,pri beneške,n *oa‘scu proti prcd-25 TriaškJJsvob°dtlne fronte Stoki? 02em(Je tov. Fran-^,rMrr'n prott noiem“ od-**nlcu uredniku tov. St. *® 'tfli'te tretl člankov, ki ‘obra in ,nseptembra> u- ok' ^en» HnŽ °ktobrn lani v * Kil Prfi ^nek tonooju, PWa” ob obletnici ^tiovlXije Gonce 'n 0 n ^ goričkih, kra-”, ®° opisani tn »ln sfcopih stavkih Ž0 o^*?r0tc' W *o jih le-Hapci , 10T}! ,n njihovi Wti Sin^o pogromom #« dva ib,VlCem P°čeh- Dru* Wena „ ka pa st« bila ob-' ulkin‘ diktat**' z°sm°okio- \L°b4%a*m-c'rek »<* *Ne! t0!”16*! dni “ n^era ^ *'*• ^ e ^or , zapisano tudi aanašnji italijanski Sramotih.„5mQtro:l0 io zločin lltv* italijanske oa- ^SofeU!TT^° 3e kr'kn‘> feiili , ,^st.- tako smo J ea Sam* V’zaški Slovenci j^stvom »s z delovnim ?6s« cone mesta in tVsemi nar^°, smo kriknili ?,leR°vim Jugoslavije m fNeli 2a om’ ko smo « kat*™ 3noveišo kupči-* krat- 80 nas hoteli ’e .'®a> zločinci,v žrelo požreš-> italiiatf^?ga ‘n morilske-»Bia, Jamskega imperiali- članku od 29. ok-Poi6 naV^al tov. F. f vorj nn lovom »Naš od-^O; rned drugim re- «p0 j!, je dvfJ2;, nEšem ozemlju T **> mož ° naše l^dstvo L^opu“LPr0tl krivičnemu r mem“ Poskusu an-ltai-c’ta nas vlade, da ES. t?®* » naše ozemhe tLe(JSPodova kl je 25 S k in Prl naS Z Zd- tisM^Sanipn,Iaznarodovanjem-let J? naših domov, s '"ternjri^°’"a' konfinacije ™e. s posebnim’ Je nosil naslov Pi« bataljoni, z ropanjem Ijudske-ga premoženja, s posebnim sodiščem, s streljanjem Tomažiča in njegovih in fantov iz Bazovice, z nepopisnim trpljenjem našega ljudstva. Skupno z žrtvami iz rižarne. Ulice Ghega in Massimo D’Azeglio, skupno z žrtvami iz fašističnih in nacističnih taborišč, kamor so naše ljudi pošiljali fašistični hlapci nemškega nacizma, je to krvava bilanca, ki jo mi Slovenci, ki jo vsi demokratični Tržačani postavljajo pred italijanske osvjalce. Ta bilanca je tako velika iri grozotna, da prav v teh dneh, kot mora leži na onih, ki so bili posredno ali neposredno krivi teh zločinov civilizirane že 2000 let kulturne Italije na naši zemlji, da kot zločinec, ki ga vodijo na kraj zločina skrivajo svoj obraz pred to krvavo podobo dveh desetletij in pol njihove okupacije. Prav in potrebno je, da postavimo pred svet to bilanco. Naj svet ve, da je naše ljudstvo razumelo in sprejelo narodnoosvobodilno borbo kot borbo za rešitev nele izpod fašizma, temveč italijanske okupacije sploh...s. Danes bo v Benetkah začetek sodne razprave. Cba tovariša — Stoka tn Renko — sta seveda mnenja, da z omenjenimi tlanki nista sramotila italijanske nacije in da ni prav nobenega vzroka. da bi ju italijanska država zaradi tega 'mela pratnco tožiti, ker je povrh vsega katerokoli italijanske sodišče nekompetentno, da ju sodi, kot je nekompetentno, da sodi kateregakoli pisca čas opisnih člankov ali odgovornega urednica izven Italije, kjer je tudi Trst ki je za Italijo prav tako inozemstvo kot. Dunaj, Berlin ali Pariz. Zato sta sklenila, da se pozivu beneškega porotnega sodišča ne odzoveta in ju bo danes zaradi tega sodilo #in contuma-tiam». Zato sta beneškemu porotnemu sod"šču poslala samo sledeče pismo, ki ga v naslednjem objavljamo: RESEN NEHRUJEV POZIV za prenehanje sovražnosrivlndokini ,Sl^o bennšknnm sodišču ^EMU SODISCU venci predobro poznamo kot enega najvidnejših fašističnih prvakov, po imenu Locastro. Ta fašist se je že takrat specializiral za zasliševanje Slovencev, ki jih je fašistična Italija pred in ob drugi svetovni vojni postavila pred posebni fašistični tribunal. Kot vidimo, današnji Italiji pač ni težko najti niti zadevnih fašističnih paragrafov, niti dobro izvežbanih fašističnih specialistov -za izvajanje teh paragrafov. Manjka ji samo tisto, kar bi nujno potrebovala, da fašistično zakonodajo odpravi, da fašistične prvake odstrani in da fašistične vojne zločince kaznuje. In daleč bi nas dovedlo, če bi hoteli našteti vse brezštevilne krivice, ki se nam spričo 'eh fašističnih paragrafov in njihovih izvajalcev pod demokratičnim plaščem še nadalje dogajajo. Omenimo naj le i;n sam primer, ki se je pripetil goriikemu odvetniku Sfiligoju, obsojenemu pred posebnim fašističnim tribunalom, katerega je ta demokratična Italija aretirala in rja gnala z navadnimi zločinci v Portolongone, češ da je dolžan odsedeti leta zapora, ki so mu jih fašistični kriminalci prisodili, ter da je bila potrebna ponovna sodna razprava, potrebna so bila dolgo. trajna ponovna zaslirevanja. preden so se italijanski tde-mo.ratin zevedli sramotnega početja. Dodamo naj še, da Italija danes, namesto da bi popravila sten je'e krivice, nc. mesto da bi prenehala z nadaljevanjem tistega, kar je počenjal faši:em. poziva z isto fašistično zakonodajo, proti kateri piše jo danes v sami Italiji celo pripadniki liberal-ne politične struje cele knjige in nešteto člankov, pred sodišča celo vrsto naših ljudi, ki so se uvrstili v narodnoosvobodilno vojsko, če} da so dezertirali iz takratne razbojniške fašistične armade, Italija torej nima pravice, da bi nas tožila, da bi nas ponovno postavljala na zatožno klop. Ravno narobe! Mi um-o — žal ie vedno tisti, ki to in takšno Italijo obtožujemo za nepopravljene krivice in za nsdjftjgpsni«' frriiuc, ki V svojem pozivu predlagaj Nehru, naj se ne čaka na začetek ženevske NA6IB0V0 OPOZORILO ZDA Egiptovski vojni minifter napoveduje priznanje pekinSke in albanske vlade ter politiko nesodelovanja z Veliko Britanijo - Stališče do turško pakistanskega zavezništva KAIRO, 22. — Predsednik se bo kmalu začela izvajati I egiptovske republike general egiptovska politika nesodelo* konference - Proti vojaški pomoči Pakistanu - Rezerviranost v ZDA £“£££ TS/. ”5”.; T'. izrazil bojazen, da bi utegnilo diino borbo. Dodal je, da bo priti do zapletljajev v odno- ‘ nesodelovanje popolnoma pasih med ZDA in Egiptom za- j raliziralo oporišče ob Sue-radi sedanjega spora z Ve-; škem prekopu ker bo Egipt liko Britanijo o Sueškem pre- j v trenutku, ko bo Velika Bri-kopu. Izjavil je zlasti, da za- tanija mislila to oporišče spra. stoj v angleško-egiptovskih po- j vjti v funkcijo, odrekel de-gajanjih o Suezu povzroča v ] iovno silo, komunikacije in Egiptu vedno večjo zagrenje- j dobave n0St,ieLm P^LP0A„nllUfe„nS:l Dalje je minister izjavil, da nlra kaka ’ druga država bo! Egipt in nobena druga arab-pira kak g » ska država nimajo interesa vražnost! kikršno ima Egipi' s°delovati vturško-pakistdn- d° l o*1kZDArdobrle imPeri tod" ' "zavezi uživajo ZDA dobro ime. toda -. , . , , . . __ zelo se bojim, da se bo se-! stv,u. dokler. ne dosežejo po- danji položaj spremenil.» polne neodvisnosti. Pogodba o Egiptovski vojni minister ’ arabski kolektivni varnosti za* Boghadadi, ki je član revolu- j dostuje za organiziranje o- cionarnega sveta, pa je izja- ■ brambe arabskih držav. Gle- vil dopisniku lista «A1 A-; de načrta za arabsko federa- hram», da namerava Egipt pri-! Pr'Prav'j lra* znati pekinško in albansko ški ministrski predsednik Ja- vlado. Pripomnil je: «To pri-! mali, je Boghadadi izjavil, da znanje je v zvezi z novo po-! obstajajo za ta načrt nekate- litiko, katere načela so bila' re ovire; tako so se nekatere določena na konferencah med arabske države rešile tuje oku. voditelji države in glavnimi pacije, druge pa ne, nekatere egiptovskimi poslaniki. j od teh držav so republike, Minister je tudi izjavil, da t druge pa monarhije. NOVI DELHI, 22. — Indijski ministrski predsednik Nen. ru. ki je danes govoril v delhijskem parlamentu, je priporočal vsem, ki so zainteresirani v indiikitajski vojni, naj na kak način izvedejo prenehanje sovražnosti, ne da bi pri tem ena ali druga stran bila primorana zapustiti svoj po-, ložaj. »Naslavljam na vse prizadete sile — je izjavil Nehru — najresnejši poziv, naj se trudijo, da pride do ustavitve sovražnosti. Ysi mi tu v Indiji (in mnogo ljudi v drugih državah sveta) bi pozdravili vsak konec spopada. Sedaj ko so bila predlagana pogajanja o tem vprašanju, se zdi prava nesreča, da se vojna nadaljuje prav v času, ko se delajo resni poizkusi, da se najde izhod.* Nehru je nato pojasnil, da Indija naslavlja ta poziv «v vsej ponižnosti in brez sleherne želje, da bi se vmešavala v indokitajski ,-popad ali pa da bi prevzela kako novo odgovornost«. V svojem govoru je Nehru omenil premirje na Koreji in je dodal: «Ze dve leti se vojna v Indokini nadaljuje z menjajočimi se uspehi in gre za relativno majhno vojno. Toda če je tudi v tako majhni vojni težko najti rešitev, dokler traja spopad, kaj b: se zgodilo, če bi izbruhnila svetovna vojna? Danes je skrajno nevarno začeti vojno, tudi Se gre za omejeno vojno. Ustavitev ognja ali pa kako drugo sredstvo se lahko najdejo za prenehanje sovražnosti v Indokini. Ni namreč mor goče priti do rešitve, dokler traja streljanje, pokoli in ročil višine zahtevane pomoči, rekel pa jej da bi morale ZDA dati to pomoč «v okviru ameriške zalfcnodaje o vzajemni varnosti^ Glede sporazij-na s Turčijo je Mohamed Ai. izjavil, da bo ta sporazuift imel zadostno akcijsko območje, zato da g-i bo nekegi’ dne mogoče spremeniti v vfitstranskj sporazum z drsite mi Srednjega vzhoda po rfrcck.odni sklenitvi dvostranskih dogovorov ’ z vsako od teh. dri.iv. V francoskimi diplomatskih krogih so današnje Nehrujeve izjave glede Indokine sprejeli z velikim zanikanjem. V teh krogih poudarjajo, da je Nehrujev predlog 4 skladu s politiko, ki jo stilno vodi indijska vlada za pomirjenje v Južnovzhodni Aziji. Tudi v krogih OZN izjavljajo, da se Indija pred današnjimi Nehru jevimi izjava- tega javnega poziva, pač pa misli čakati na morebitno reakcijo iz Pariza- in s strani Hočiminha V primeru da bi v tej reakciji opazili zanimanje za Nehrujev poziv, bi bila Indija pripravljena biti na razpolago za pogajanja za pre. nehanje sovražnosti v Indokini v pričakovanju, da se na bodoči ženevski konferenci, ki bo 26. aprila, razpravlja o politični rešitvi indokitajskega vprašanja. Medtem pa se je zvedelo, da je indijski delegat v OZN Krišna Menon skušal zainteresirati predstavnike arabsko, azijske skupine za morebitno pobudo za sklenitev premirja v Indokini. Nehrujev poziv je nekatere delegacije v OZN presenetil in med temi tudi ameriško delegacijo. V krogih teh delegacij izjavljajo, da bi bilo v Indokini težko praktično iz-mi ni pogajala i neposredno | vesti prekinitev sovražnosti prizadetimi državami in da se. na enak način kakor na Ko-daj ne nameravt iti dalje od 1 reji, ker v Indokini ni nepre- trgane fronte, pač pa obstajajo na vsem ozemlju razni «žepi». Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je danes izjavil, da državni depart. ma «nima kaj komentirati* v zvezi z Nehrujevim pozivom. Zdi se, da so ameriški urad. ni krogi na splošno rezervirano sprejeli Nehrujev poziv. Ameriški diplomatski opazovalci' namreč zatrjujejo, da se to vprašanje tiče v prvi vrsti Francije in pridruženih držav. Nekateri pa se celo sprašujejo. ali bi bilo premirje v bliž. nji bodočnosti ugodno za fran-cosko-vietnamske sile, ali pa naj bi bilo bolje nadaljevati napore, «da se Vietnam pred pogajanji postavi v močnejši položaj«. Drugi opazovalci pa ugotavljajo, da indijska vlada ni pri. znala nobene od treh pridruženih držav v Indokini, medtem ko ima svojega poslanika v Pekingu, ter odrekajo Nehruju vlogo posredovalca. Zahodni visoki komisarji predlagajo začasne nkrepe med obema Nemčijama Trije zahodni vsoki komisarji so včeraj uradno predložili sovjetskemu visokemu komsaiju izvedbo ukrepov, ki j h je med berimsko konferenco že omenil Eden - Bela knj ga angleSke vlade - Eden poroča na viadni sej: • Ouilesovo zatrdilo predstavnikom kongresa, da ZOA ne bodo priznale pekinške Kitajske BERLIN, 22. — Trije za- je Francois Foncet izročil A- za nadzorstvo nad oboroževa-hodni visoki komisarji v Nem- denauerju pismo francoskega njem Nemčije evropska o-vojna.s | čiji so poslali danes sovjet- zunanjega ministra Bidaulta, brambna skupnost«, je dodal Nehru je nato govoril o a- skemu visokemu komisarju ve- v katerem ta obžaluje, da po Eden. Dejal pa je, da b! lahko meriški vojaški pomoči Paki- leposlaniku Semjonovu. enaka zaključ-u berlinske konferen- vlada, ki bi predstavljala vso stanu in je izjavil, da je to pisma, v katerih predlagajo ce ni imel časa, da bi se se- Nemčijo, izšla samo iz svobod- napačen korak s stališča mi- izvedbo nekaterih ukrepov, ki stal z zahodnonemškim kane- n ih volitev, ki pa trenutno ni- ru m omilitve napetosti, ter1 naj olajšajo odnose med lerjem » * . so mogoče. ( jih nad nami počenja. Te pa bratstva me-' narodi sploh ter so tako ogromne in strašne. BENETKF r ®1 sloven le id in itaUfanskira da jih ne bo moglo pero nikdar do kraja iri t> »sej ~i;-hovi grozotnosti popisati. frauj stoka in v Trstu posebej, ni;va mogla do kraja tri o »sej nji- ^8feis'»v Renko "obtožena in ni:va holeIa kot tu'1’ nisva 57 iJ?,, Ge jan Ja po ti. 291 storUa v inkrimin!ranih član- kazen keira k’h’ Javn0 ■ r?Tnot ti ital jan sva bila poklicana ske-a naro(,a kot takesa Sa’ j^tno ojlšče na raz mo s tolmačenjem. iefcruarja 1954. ki posltuje duha in besedo Oj * Cenjeno'obtožbo 'eh ™*cče ?riti t,... v< do zat-PučVa. da je mogoče s So«; je dejal, da bo ta pomoč, namesto da bi prispevala k varnosti Azije iq sveta, poslabšala sedanje ozračje nevarnosti, strahu ia zaskrbljenosti. Pri tem je poudaril, da so «e tndijci borili prav prpti navzočnosti tujih čet na azijskem kontinentu in da bi povratek tujih čst, evropskih ali ameriških, pomenil korak nazaj v zgodovini. V zvezi s Kašmirjem je Nehru izjavil, da je ameriška pomoč Pakistanu popolno, ma spremenila videz tega vprašanja. V zvezi z nedavno r.™,, „ .. v, odločitvijo kašmirske ustavo- SEUL, 22 Kenneth\oung, (jbjne skupščine o priključitvi Konec pooa anj v Panmunjomu -« - *»0 , ... kri i ko politike ki Je nreprot- ki ie ™ed Deanovo odsotnost- Indiji je Nehru izjavil, da Celjsko 310 na načelom enakopravnosti }° vodl1 zave^lsko„ delegaci- ga je pakistanski vladni pred- -d “2T in nedvoumen ^ trii "•'i tvnnnlrlnA r.A ncl 4 n 1 e ITnrnia no i .1, »T, r»o ifovnl ” PO določilih Al !ta'l*airke ostjve politike, ki popoldne odpeljal s Koreje na nika x *• ir\ Hrt 6lnv*n/'*vm impenal-zmom. vprašanjih v Ženevi. ” • ' w"W«ije „a'® d«lanju ki sicer pa v jtalliansVeTi ka-1 ........... UJe »atna č'7 j. Slcer P3 v ,!all'an-l'eT> ka- V izjavah tisku je ** rtu urettni;, d odgo- zensifem zakoniku iz leta 1889 dejal, da je ženevska Hiš«. *Vr> ka v Tu Pr*morske- i{a2nivo de)?nje sramo'«“nla renca v skladu si ««ln* en«Ka u in kot ‘talijanskega naroda sploh ni glavne skupščine OZN 28. av- danja pogajanja o Tibetu med Dr,(„.,c’ankov-. Pri bilo predvideno. Ssle «cod;ce fu,sta , 19.53- 'r na za razpravljanje o korej' V izjavah tisku je Young skem in indokitajskem vpra-konfe- šanju. s':lepom ]\ja koncu je omenil Je se-28. av- danja pogajanja o Tibetu med in nato zavrnil indijskimi in kitajskimi pred. il> Umnosti sodišča iz £T tolmačenje,’ da bo pekmška itaTn^v Pekingu in je de'- Jtr ^ eba upoštevati kra> ” lz . sl “ z Kitaiska ena izmed držav-skh- iai. da notekaio Doeaiania za- ,** Primo dri i . ' “'"'tl »protinacionalna- kazni- cate * k^r Te podr»len*'nri V* deJan'a V Skb<”J - ,a^SM' i w»>a r,obl»;tem rn v n'm en?čen’em fašizma z ita- covem mr 1W*V|i lijsniTlrtm ljudstvom Kitajska ena izmed držav-skli- ženevske konference, je dejal, da po njegovem’ mnenju berlinski sklep r*» ~'IJ 27ft -------- "Jaarinni uuastvom. |o ženevski konferenci «ne *tv0n*tela 3-7.1948). j Kaznivo d'tan)e po čl. 291 uvršča ZSSR med nevtralne nJ* STo ** drži tudi so<,‘ nameni, ki Jih je imel pri države« . ' ^ ■ tem tavratni zakonodajalec, so1 enjanški radio pa je la- M r w A A . ‘VUI MBUUUUajHICV, 5V> . , , „ ij 'Un.rSS tznacaJaPOPOln°ma faiiS“Čne*a KoreJa^zadovoljstvom spre- bi b^Pisi’ Posebnih Ke- tore) nisva krrva deja-Hl» .J0 fazšjru P° etei in nja, ki nama ga rrip sujejo, kra na POdroč- zani’ujeva tudi. da bi v naji- V iffia ,a' k^er s« tiska nem prlireru prišel v poStev 'u- Na.I. . se0 v me. U od tu razpošilja „ . . STO ln tn lino Kot je povsem dovolj jasno Trst, 20. februarja 1951. FRANC STOKA STANISLAV RENKO J*is|0 in tulino 'ioc >e povsem dovolj jasne ^ 'n drtl«am v Hali ’ razv,dn0 IZ vsebine inknmi *- *CBnfcn«-. v “ali- mranih člankov ter gornjega pisma, obstajajo več kot za-dostni vzroki, da tisto Italijo, ki toži nas, postavimo pred sodišče prav mi. tožitelji za vse zlo in krivice, ki nam M i«*? ziz z v proda. Obl. * . u8lh mestih itaii v>e -l« fentnoe. ki nam WV £‘bl|k* ki niso na Vh ’e storlla 'n j,h nad SU>- ^neikega porotne.,* i VJn,ct K ?edrvI P^nja bp- ni * ltaH|an-b 11 tl j “• registrira,, v 0> ' 0na »d 8.2.1948 C^čba \ ** na pPo^fužnica ^,,^»0 u^nikem Je Š i,J .''»evnn^ *®rlSke*a do- porotnega disi v Italiji direktno bodisi t> Trstu in coni A po svojih oblastvenih ekspoziturah svojega režima in svojih emi-sarih, ki so zasedli dve tretjini vodilnih mest celo v sa- ured- ern Je dejan ' ^avezntiki vojaški »pravi. ^ m spre- rnn(a- Ce hi 2SSL ,0»ler ^atwih sta XI ^n,w ^">3 ^ ^;,kt0k0k ? k * Prišli rt PQrotno so-Ol0gooven-SL^nik^J k Prt- * Vsemu «uetu je tudi jasno, da nas je /talija dovolj postavljajo na zatožno klop tn ne samo na zatožno klop, temveč je počenjala vse tisto, kar je v bledih stavkih in u-razih prav v inkriminiranih člankih zapisano. In če nas je sedaj že dr*-gič prvič je po vojni Italija tožila naš list pred tremi leti »n v marcu je napovedana razprava pred beneškim porotnim apelacijskim sodiščem — pomeni, da so sedanji oblastniki prišli do prepričanja, da je prišel ponovno čas, ko naj bi s« zgodovina postavlj-j-nja pred sodišče zaradi kršenja tipičnih fašističnih paragrafov, začela ponavljati. Zanimivo je tudi da je ovadbo del | o zatrjevanem »sramotenju ike nacijea v omenja- ( ' sr ’ X -■ msm Vznodno in Zahodno Nemčijo. |. LONDON. 22. — Danes po-1 Glede vprašanja, kakšno sta-Te ukrepe je tr.ed berlinsko j^jdne se je v Churchillovi pi- lišče naj zavzame Anglija po konferenco 18. februarja že sarn.- v poslopju parlamanta j berlinski konferenci do evrop-preaiagal britar ski zunanji s«.--tala angkška vlada. Sled; ?ke obrambne skupnosti, so ■minister Ertefi ^ \tafa je zunanji miouner Šden ' na.-bo.j deljena mnen*a med Ukrepi, ki jih predlagajo vi- podal obširno poročilo o štiri- j laburtsti. Bivši zunanji mini-seki komisarji so naslednji: stranyki konferenci v Berlinu. | ster Herbert Morrison zago-ukinitev dovoljenja za biva- Mto/Stri so nato razpravljali o I varja v članku, ki ga objavlja nje na sovjetskem področju stališču, ki ga bo v ada zavze- i lcndons'ki «Ne>vs Chronicle«, za zahodne Nemce odprtje la pri debati o konferenci v; «nitro izpopolnitev obrambe medeonskih blokov, ki so jih skednji zbornici, ki se bo za- Zanodne Evrope« ter ohrani-zaprle sovjetske oblasti, iz- čela v sredo in bo tralala dva tev ameriških oponsč in cet nihJS“ve* mell Zobekma “publi- zunanji^minufer E^en. ba prenehati z obravnavanjem ^.',Vr r«VSvi.|e„ £. P. b, nastopil obmejnega področja in odstra- cnurcniii. \ i. ^ nitpv 7’rmh ovir na vzhodno- Angleška vlsaa je ob’avlla Bevanist Richard Crossman nemški' strani demarkacijske danes Bed knjigo o berlinski pa zatrjuje v-članku_v nedelj-^-te preldic vsakršnega nad- konferenci. Bela knji a, ki ob- gkem listu «Sunday Pictorial», zorstva in vsakršnega ovira- s*6a 180 strani, vsebuje vse, da na be K insko konferenco ni nja svobodnega razširjanja važnejše govore Štirih zunanjih . treba gledati kot na konec raz-Hskn t ministrov na plenarnih sejah, | govorov med Vzhodom in Za- TriiP Jnhnrini noveliniki v izjave avstrijskega zunanjega i hodom, temveč kot na začetek podobno pismo ki prav- Uko ***>’■ aU ^ 1 SSS^r naj olajšajo^pro- ob^ met med obema mestnima J , h 72nrtimi vrati A«i«rjsin au«v..i sektorjema. Med drugim pred. p tako v-sebuie nobene- Fosler D^Ues pa je spredel lagajo ukinitev policijskega uradnega komentarja kar ^fnes Yodlln® člane nadzorstva pri prehodu iz Sz.^T JKrih krogih i enega sektorja v drugi, obno- kot riovaz da sama vlada nima 0 “-‘rimski konterenci. &jsian vitev direktnih tramvajskih enotnih pog!:edov in da verjet- ku so P^tvovah Wdi dnai -prog v vsem mestu, obnovi- no tudi ni soglasna glede ^ podtajniki aeaea omiui, tev avtomatičnega telefonske- na6in.a> kako prikazati delo ^ff^n Mvzočih je biga prometa v vsem Berlinu anole-ke del?Bacije med par- J ttoPe.rtson, navzocin je u itd. Tudi te ukrepe za Berlin i8mentarno debato. Prav tako ' 0 peln^ n^le^v^ Mrc^fu je že predlagal Eden med strjujejo da se izvaja z ne i tprjev O Dullesovem poročilu berlinsko konferenco in že ta- točneje označene strani pritisk ^Fe^eu^on^ie^po’ seji krat napovedal, da se bodo o na ministrskega predsednika ?enat°r j, ujih zahodni visoki komisarji Churchilla, naj poda vlada med 1 n03D^n0» pobilo medtem ko posvetovali s sovjetskim. debato jasno izjavo, ki bi lahko popolno« poročilo, meo V pismih predlagajo zahod- pospešila porajanje evropske ni visoki komisarji in berlin- vojske. ski poveljniki sestanek s svo- Čeprav bo debata o berlinski jima sovjetskima kolegoma, konferenci šele v sredo, je i med ameriškimi'parlamentarci na katerem bi razpravljali o ra« Eden ze danes odgovarjati . krjtjk ker je Dulles teh predlogih. na nekatera vprašanja v zvezi P«^ 'konferen- V Bonnu je francoski viso- s konferenco in njenima sklepi. ; P azirkih vprašmjih v ki komisar Francis Poncet Tako je na vprašanje nekega ceo azlj-kih vpras j obvestd Adenauerja o današ- poslanca, na kakšni ravni bo njem koraku visokih komisar, ženevska konferenca o azij-| Zdi se. da je Dul es na oa l-v v dobro obveščenih nem- skih zadevah. Eden odgovoril: casnji seji ogovarjal *Kca »*i6 krogih zatrjujejo ie da »Zaključno poročilo berlinske n]e Ženevske konference in konference uporablja izraz ! poudari«, da tega ni mogoče «pred.tavniki«; to pa ne iz- j razumeta kot znak pomiritve ključuje možnosti, da bi kon- | s pekinškim režimom, še manj ferenci lahko prisostvovali tu- i pa kot uradno priznanje kit ajdi zunanja ministri prizadetih j ske vlade. Poročilo, ki ga je deželi, vsaj v nekaterih fazah j kasneje zvečer izdalo državno njenega dela«. tajništvo, pravi, da je l>uiies V imenu opozicije je bivši I -javo- zaradi odločitve tajnika za vojsko Stevensa, ki ukazuje oficirjem, da se ne smejo odzvati na pozive komisije, ki ji predseduje Mac Carthy. Senator je danes objavil zapisnik o izpovedi generala Ralpha Zwickerja pred senatnim preiskovalnim pododborom. Znano je, da je minister za vojsko Stevens po pričanju Zwickerja ukazal oficirjem, naj ne pričajo pred omenjeno komisijo. Ko je Zwicker podal svoje izjave, je MacCarthy stavil v dvom »tako poštenost kakor inteligenco« generala in je po enem od generalovih odgovorov zakričal: »Morali bi biti razrešeni vsakega poveljstva«. General Zwicker je odlikovan z najvišjimi ameriškimi odlikovanji. V Filadelfiji, kamor je danes prišel, je MacCarthy govoril članom «Drustva sinov ameriške revolucije«. V svojem govoru je izjavil, da vojni minister Stevens «velik lahkovernež«. Dodal je, da te Stevens »lojalen Američan, toda bil je slabo informiran in obkrožen po elementih, ki so ostanki prejšnje demokratične uprave«. MOSKVA. 22. — Moskovski radio je danes oddajal govor sovjetskega obrambnega ministra maršala Bulganina ob 36. obletnici ustanovitve sovjetske vojske. Bulganin je izjavil, da so sovjetske sile »pripravljene neizprosno za-; deti vsakega sovražnika v vsa-' kem trenutku«. Dodal je, da člani sovjetskih oboroženih sil ne bodo varčevali svojih naporov za povečanje svoje pripravljenosti na borbo. Parlamentarni tajnik v britanskem ministrstvu Birch pa je danes v londonski spodnji zbornici izjavil, da sovjetska mornarica razpolaga sedaj z 20 ali 25 modernimi križarkami, z nad 100 modernimi torpednimi lovci, s približno 350 podmornicami (od katerih je polovica majhne tona- BEOGRAD, 22. — Dne 19. že in se uporablja za obal- t. m. se Je spustilo na ozemlje ne operacije) in z 2000 manj- Bjelovarskega okraja na Hr-šimi enotami. Birch je dodal, vatskem madžarsko vojno leda razpolaga sovjetsko letal- talo vrste MIG-15. in sicer xa- stvo z okoli 20.000 letali, ka- radi pomanjkanja goriva. Le- ... _________________________ v terim je treba dodati 3000 le- talo Je vodil pilot podporočnik stralski federaciji. Živila pota' mornarice. Sovjetska voj- Lasz’o Dombay. V teku Je pre plavljencera spuščajo iz letal ska razpolaga z nad 30.000 islttva. padali. Madžarsko letaio pristalo v FLRJ Dva vojna zločinca pred parišk.m sodiščem PARiZ, 22. — Danes se ja pred pariškim vojaškim sodiščem začela zadnja velika razprava proti nemškim vojnim zločincem. Na zatožni klopi sta bivši general SS Karl Oberg, ki je med okupacijo poveljeval ie-stapu in nemški policiji v Franciji, ter bivši polkovnik SS Helmeth Knochen. Oba sta obtožena, da sta kriva 60.000 deportacij, 114.000 aretacij iz plemenskih vzrokov in 1000 ustrelitev taleev. Obtožnica, ki so jo danes prebrali, je dolga 250 strani. Obergu je uspelo za 9 let zavlačevati začetek razprave, ker je zatrjeval, da bi ga morali soditi kot generala vojske in n^ kot častnika nemške policije. Velike poplave v Avstraliji SYDNEY, 22. — Dečevje, ki je povzročilo velike poplave na severnem delu Novega Južnega Walesa, je prenehalb, toda posledice poplav so še ostale. Na tisoče kvadratnih kilometrov zemljišč je uničenih. Železniški in cestni promet je prekinjen, tako da je stik s poplavljenci mogoč samo po radiu. Poplave so terjale 22 mrtvih. Bojijo pE se. da je število žrtev še večje, ker nimajo še podatkov iz vseh krajev. Na tisoče družin je brez strehe. To so najhujše poplave, kar jih pomnijo V poplavljenih predelih so polja in pašniki najbogatejši v av- PRIMORSKI DNEVNIK •** 2 —• 23. februarja 19« »POMINNKI I>NKV1 Leta 1834 je 22. februarja izšel Prešernov Sonetni venec kot sa-mostojna slovenska priloga nemškega časopisa v Ljubljani. ig mrnm DANES, torek 23. februarja Peter D., Bludormr Sonce vzide ob 6.56 ‘betone 17.42. Dolžina dneva 10.46. vzide ob 23.54 in zatone ™ JUTRI, sreda 24. februarja Matija, Milena Z NEDELJSKE SINDIKALNE KONFERENCE: 0 VPRAŠANJU KRIZE LADJEDELHIŠKE INDUSTRIJI Italiia nai vrne pokradene ladje Trst naj se osvobodi nasilnih spon pabo sanirano gospodarstvo Trsta Toda o teh glavnih in osnovnih zahtevah molčita demokristjanska Delavska zbornica in kominlormistični Enotni sindikati ter krhata ostrino delavske borbe z varanjem o naročilih, ki naj bi jih dala Italija KRITIKE IN PORO čIIA ^ V nedeljo dopoldne je bila v kinu »Auditorium« napovedana konferenca o vprašanju krize ladjedelniške industrije, ki sta jo sklicali Delavska zbornica in Enotni sindikati Takoj moramo povedati, da smo pričakovali, da bo na konferenci več ljudi, ker je bila vsebina konference za delavce ladjedelnic in vseh obratov CRDA izredno zanimiva. V dvorani pa ni bilo več kot 500 oseb, kar dokazuje ali premajhno zanimanje delavcev za svoja vprašanja (kar dvomimo) ali pa nezaupanje delavcev do dveh sindikalnih organizacij, ki danes oportunistično vodita borbo za delo ladjedelnic. Po našem mnenju je prav to vzrok za tako nizko udeležbo delavcev zaposlenih pri CRDA na nedeljski konferenci. Kljub temu pa ne moremo odobravati takšnega stališča najbolj neposredno zainteresiranih delavcev, ki bi morali prav s polnoštevilno udeležbo dokazati in če bi bilo mogoče celo na konferenci zahtevati odločnejšo borbo sindikalnih voditeljev za rešitev krize v podjetjih CRDA. prvo poročilo je podal tajnik koordinacijskega odbora notranjih komisij CRDA (Delavske zbornice) Luciano Dam-brosi. Prikazal je v številkah proizvajalno zmogljivost vseh obratov CRDA, njihovo zgodovino, koliko so posamezni obrati proizvajali v določenih dobah njihovega obstoja in njihovo sedanjo zaposlitev Dambrosi je prikazal kako je zaposlitev delavstva v vseh podjetjih CRDA od 1952. leta stalno padala. Od 7950 zaposlenih oseb pri tržaških in milj-skih obratih CRDA leta 1952, imamo danes v teh obratih za. poslenih 6075 ljudi, kar pomeni 23 odstotkov manj. To stanje pa še od daleč ne odgovarja dejanski zaposlitvi delovne sile. V zadnjih mesecih je delo tako padlo, da je ravnateljstvo ladjedelnice Sv. Marka do sedaj spravilo^ v tako imenovano »barako« že nad 450 delavcev in da je nad 300 delavcev, ki so v »pričakovanju« dela. Ti delavci sedaj sicer niso še v «baraki», dobivajo pa iste prejemke kot delavci v «baraki». Po številkah, ki jih je navedel Dambrosi, je torej razvidno, da je danes že okrog 800 delavcev v ladjedelnici Sv. Marka, ki delajo samo 40 ur tedensko in dobijo dnevno 970 lir. Govornik je omenil, da bo v prihodnjem mesecu, ko bodo izročili še 31.000-tonsko petrolejsko ladjo lastnikom, število delavcev v «baraki» ali v »pričakovanju« dela še večje. Opozoril je tudi na vedno manj dela v Tovarni strojev, kjer pričakujejo, da bo prihodnje mesece tudi precej delavcev «izven proizvodnje«. Za Delavsko zbornico je go. voril še tajnik sindikata kovinarjev te organizacije Alberto Cosulich, ki je v glavnem analiziral sposobnost proizvodnje svetovne, italijanske in tržaške ladjedelniške industrije ter cene proizvodnje v svetu in v Trstu. Ugotovil je, da bi tržaške ladjedelnice lahko proizvajale ladje ceneje kot italijanske, ker so bile naprave po vojni modernizirane in so med najbolj modernimi v Evropi, Nato je dejal, da so vzroki visokih proizvodnih cen italijanskih in tržaških ladjedelnic predvsem naslednji: 1 visoke cene surovinam in polizdelkom; 2. pomanjkanje zaščitnih mer za ladjedelniško industrijo; 3 previsoko obdavčevanje in obvezna trojna registracija zgrajenih ladij; 4. obresti na posojila za gradnjo ladij so previsoke in znašajo od 8 do 9 odstotkov, medtem ko znašajo v Angliji samo 3 odstotke; 5. ladjedelnice so premalo zaposlene, tako da so vsi stroški podjetja v breme nizke proizvodnje. Te vzroke so sicer že drugi strokovnjaki ugotovili, toda važno Je, da jih ponovimo ker dokazujejo, kako škodljiva je nasilna gospodarska povezava Trsta z Italijo, ki išče pri nas samo gospodarske in politične koristi. Predstavnik demokrščanske Delavske zbornice je skušal tudi zagovarjati »veliko pomoč rimske vlade Trstu«, ki naj bi se izrazila v neštetih milijardah, ki naj bi jih Trst prejel od Rima kot «darilo». Hkrati pa je skušal prikazati delavcem, da Italija ni imela od tržaškega ERP, s pomočjo katerega so zgradili največje in najbolj moderne ladje v I povojnih letih za Tržaški Lloyd in ki so jih odpeljali v Genovo, nobenih koristi. De. jal je, da bi Italija te ladje lahko gradila v tujini. Ce pa jih je gradila v Trstu je to storila zato, da okrepi »italijansko« industrijo. V, kratkih besedah povedano, Tržačani bi se morali zahvaliti Rimu, ki je tako blagohotno »sprejel« milijarde iz sklada tržaškega ERP za tržaško paroplovno družbo, zgrajene ladje pa odpeljal v svoja pristanišča. Kominformistična predstavnika Millo in Semilli sta tudi govorila o položaju v obratih CRDA. Prvi je govoril predvsem o stanju v miljski ladjedelnici Sv. Roka in v drugih podjetjih in ugotovil, da je v vseh obratih CRDA vedno manj dela. Tudi on je poudaril, da bi se s popolnim iz. koriščanjem proizvajalnih sil ladjedelnic in z bolj racional- no upravo dalo zelo znižati proizvodne cene in jih približati svetovnim cenam. Opozoril je na nevarnost, ki preti sedaj tržaškim ladjedelnicam, ki bodo ostale popolnoma brez dela, ko bodo izročili še zadnji dve ladji za Kongo. Dejal je tudi. da imajo CRDA 10 odstotkov čistega dobička na proizvodnji, kar je preveč in kar močno vpliva na visoko proizvajalno ceno. Semilli pa je zahteval, naj bi v pričakovanju italijanskega zakona za obnovo trgovinske mornarice podvzeli vsaj zasilne ukrepe in zagotovili za dobo 5 let stalno zaposlitev ladjedelnic. Kot prvi je kriv, da Trst nima dovolj svojih pomorskih prog in svo. je mornarice. Ni hotel povedati, da medtem ko je Italija obnovila svojo trgovsko mornarico in za časa vojne uničila vso tržaško mornarico, ni v povojnih letih nič vrnila Trstu. Namenoma so spravili Trst in tržaško pristanišče v takšen položaj, da lahko danes izsiljujejo še druge politične in celo teritorialne koncesije, češ »Trst brez Italij^ ne more živeti«, »samo dokončna priključitev Trsta k Italiji lahko reši tržaško pristanišče« itd. itd. Tega predstavnik kom. informističnega vodstva ni hotel povedati, ker zvesto izva- ukrep je predlagal gradnjo i ju «premirje»,^ ki ga je Vi- 40-50.000 ton novega ladjevja, in sicer petrolejskih in trgovskih ladij, ki naj bi hkrati dopolnile tudi veliko vrzel v prometu tržaškega pristanišča, kateremu primanjkujejo redne pomorske zveze. Navedel je koliko pomorskih prog manjka Trstu ter dejal, da zaradi tega tržaško pristanišče mora trpeti konkurenco Reke in severnih pristanišč. Pri tem pa je pozabil povedati, kdo dali sklenil z iredentisti. V to »premirje« spada tudi vsa dosedanja sindikalna akcija kominformističnega vodstva ES in Delavske zbornice, ki pozivata delavstvo na mir in disciplino. Odrekajo se vsaki razredni borbi, nočejo »razburjati duhov«, ker bi to škodilo aneksionistični politiki, delavce, pa, ki glasneje zahtevajo delo in kruh, zmerjajo za «izzivače», izločajo jih iz svojih organizacij itd. itd. Zato so tudi na nedeljski konferenci govorili v glavnem o pričakovanju «obnove italijanske trgovinske mornarice«, kot edini rešitvi delovne krize v ladjedelnicah. Naravno je da takšno stališče tržaških delavcev ne more zadovoljiti. Italijanska republika je Trstu uničila vse pomorstvo, iadjedelniška industrija mora kupovati drage surovine na italijanskem trgu, ladjedelnice in Tovarna strojev ne morejo sprejemati inozemskih naročil brez rimskega do. voljenja. Koristi od vsega tega pa imajo ladjedelnice v Italiji, ki so kljub vsej krizi bolj zaposlene kot tržaške, italijanska pristanišča in sploh italijansko gospodarstvo. Zato je Italija danes dolžna, da vrne Trstu vsaj to, kar je imel pred voj‘no. Ce bo storila to, bodo ladjedelnice zaposlene in pomorski promet se bo normaliziral. Skratka, gospodarstvo se bo saniralo, ker je vse odvisno od pristanišča in ladjedelniške industrije. To morajo zahtevati tržaški delavci. Uspela kulturna prireditev društva «Lipa» v Bazovici Nastop 30 članskega zbora pod vodstvom K. Boštjančiča in domačih igralcev z enodejanko Pevsko društvo »Lapa« iz Bazovice je imelo v nedeljo popoldne nad vse uspelo prireditev v edini bazovski dvorani, ki so jo domačini dobesedno do zadnjega kotička napolnili in ves spored navdušeno spremljali in pri čemer s ploskanjem niso šte-dili. Od srca so se nasmejali domačim igralcem, ki so prav imenitno podali šaljivo enodejanko «Hlače». Prav posebno sta se izkazala Tonček Šilcev kot župan in Vilma Grgičeva kot županja. Pa tudi drugi niso zaostajali: steklar Mirko Kalc, stari oče Kalc Anton, potovka Marija Mahnič ter županova dekla in hlapec, ki sta jo prav lepo podata Zupančič Marija in Grgič Vinko. Tudi vsi ostali, ki so imeli manjše vloge so doprinesli prav spodbudnemu uspehu bazovskih diletantov, ki jim priporočamo, naj bi se še večkrat preizkusili na odru. Pohvaliti moramo tudi Valerijo Preslovo ki je igrico režirala, pa tudi Staneta Raz-tresna, ki je igralce našminkal. Nadvse pa moramo pohvaliti okrog 30 pevcev pfevskega zbora in njihovega požrtvovalnega in prizadevnega pevovodjo prof. Karla Boštjančiča. Pevci in pevovodja so za svoj trud in požrtvovalnost sprejeli dva šopka rdečih na- ŽIVAHNA POLITIČNO ORGANIZACIJSKA DEJAVNOST OSVOBODILNE FRONTE 0F MORA BITI BORBENA IN AKTIVNA na vseh področjih narodnega življenja Sektorska konferenca i/ Barkovljak: težak položaj mladine, dokumentirano pismo maršaln Titu o slovenskem značaju obale - IVIadaljevanje seje okrajnega odbora za devinsko-nabrežin rTBCl kOTlCBTtOTTl sko občino: preprečiti je treba izseljevanje v Avstralijo, delovanje občinskih svetovalcev IIL! v j QrldsbBnQ I\Ao,tiCQ okvirn LSS, potrebno je podpreti borbo tržaškega delavstva - Sestanek na Proseku-Kontovelu geljnov: enega, ki ga je podarila — vsa vas, drugega pa «komunski» pevski zbor. Svoj koncert so pevci izvedli o dveh delih. Najprej so zapeli šest umetnih pesmi: G. Ipavca «Mili kraj«, P. Jer reba »Pisemce«. G. Ipavca «Danici», V. Mirka «Na trgu«, V. Vodopivca «Ob večerni uri«, in S. Juvanca »Slovensko pesem«, ki so jo na kraju sporeda v skladen zaključek svojega nastopa še enkrat zapeli. V tem delu se ;e izkazal s solo nastopom tenorist Stopar Anton, ki je najbolj vžgal pri pesmi «Na trgu« zloženi na prenežno Kettejevo besedilo. Kot prva v drugem delu je sledila narodna v Boštjančičevi priredbi «Dolenjska napitnica«, ki so ji sledile: «Dobil sem pisem- ce« (Dev), »Mam dro fletno navajeno« (Pregelj), dalje prelepa narodna «Srce je žalostno«, ki so jo res občute- no zapeli, da je poslušalce globoko ganilo, kakor tudi «Pesem o trnovski fari« (Bučar). Najbolj pa so se poslušalci navdušili za Maroltovo «Ribniško». ki so jo morali na splošno zahtevo ponoviti in pri kateri so se imenitno izkazali kot solisti Angel Prešel in Grgič Vinko. Bodisi glede truda in kakovosti izvedbe prireditve same, bodisi glede izredno^ številnega obiska lahko rečemo, da je Bazovica za vzgled ostalim okoliškim vasem, kar je poudaril tudi predstavnik Slovensko-hrvatske prosvetne zveze dr. Anton Daneu, ki je po zaključenem prvem delu sporeda s kratkimi in jedrnatimi besedami pozdravil nastopajoče in vse navzoče. Želimo le da bi nas Bazovci s podobno prireditvijo kmalu spet tako prijetno iznenadili kot se je to zgodilo v nedeljo popoldne. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 23. februarja 1954 ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU komedija F. H. Herberta «VSAKIH STO LET» Prodaja vstopnic od 18.30 do pričetka predstave pri blagajni kina v Skednju. V četrtek 25. lebr. 1954 ob 20.30 gostovanje na KONTOVELU z Zemljanovo dramo „0dločilev“ V mestnih okrajih in na podeželju je v zadnjih tednih vse živahnejša dejavnost Osvobodilne jronte, ki se odraža predvsem v številnih sestankih. V glavnem so se doslej sestajali okrajni, sektorski in krajevni odbori OF, da bi pripravili vse potrebno' za sklicanje sektorskih in okrajnih skupščin, za volitev novih odborov itd. Poleg obravnave organizacijskih vprašanj, ki stremijo za politično-organiza_ cijsko krepitvijo Osuobodfl-ne fronte, pa se na teh sejah opaža, da se dejavnost osnovnih organizacij vse bolj usmerja v obravnavo in reševanje konkretnih življenjskih problemov našega človeka. Prišlo je že tudi do prvih sektorskih skupščin, ki bodo zasedale še ves ta in drugi mesec, dokler ne bodo na okrajnih skupščinah izvoljeni novi okraj. ni odbori OF. V nedeljo popoldan je bila tako v pretesni, nabito polni dvorani sektorska konferenca OF za Barkovlje. Pred pričetkom razpravljanja o dnevnem redu je predsednik odbora pozval navzoče, da so z enominutnim molkom počastili spomin umrlega tajnika odbora Joškota Ščuko. Poročilo predsednika je bilo dokaj obširno, zato se lahko ustavimo samo na nekaterih najvažnejših točkah. V Bar-kovljah je sicer vpisanih v OF precejšnje število članov, vendar še vedno prenizko, zlasti če upoštevamo, da je kandidata OF volilo več volivcev in če upoštevamo vse dogodke okrog 8. oktobra, ko so Rarkovljani jasno pokazali, kaj mislijo. Predsednik je navedel kot primer nabiralno akcijo za darilo Jugoslovanski armadi, ko so v nekaj dneh brez vsake propagande zbrali sto tisoč lir. Zlasti pereče je vprašanje mladine, saj se mnogi mladinci odtujujejo prosvetnemu in političnemu življenju. Položaj mladine je še posebno slab, ker je med mladino zelo mnogo brezposelnih, ker si mladina le s težavo pribori kvalifikacijo in je potem prisiljena iskati zaposlitev pri SELAD. V takih gmotnih razmerah mladina zelo pogosto pada pod italijanski vpliv in se nacionalno izgublja. Dogodki okrog 8. oktcbra so v tem prinesli sicer velike izpre-membe, ker je prav mladina v prvi vrsti zapustila komin-formiste in šla skupaj z na- šimi mladinci na akcije. Šolski položaj ni ravno slab in se je letos vpisalo v prvi razred več otrok kot lani. Pa tudi zadnji napad italijanskih oblasti, ko so hoteli vzeti eno učno moč, je preprečil odločen nastop barkovljanske-ga šolskega sveta. V otroškem vrtcu se je letos povečalo število otrok od 40 na 60 in je zato ena sama otroška vrtnarica preobremenjena. Ob koncu poročila je predsednik še na kratko omenil delovanje prosvetnega društva in dejal, da je vse kulturno delovanje okrnjeno, ker nima lastne dvorane. Vprašanje kulturnega doma postaja zato vedno bolj pereče in potrebno je, da se ga dokončno reši. Po poročilu predsednika je pozdravil vse prisotne prof. Kosovel v imenu okrajnega odbora OF .On je nato govoril o potrebi tesnejše povezave med sektorskim in okrajnim odborom OF. V diskusiji so člani razpravljali o številnih vprašanjih. Vsi čutijo posebno pereče vprašanje mladine in so prav zato tudi predlagali več mladincev v sektogski odbor. Člani so v diskusiji tudi ugotovili, da so naši predstavniki večkrat uspeli v naporih za reševanje konkretnih vprašanj vasi. Tako se je zmagovito končala dolga diskusija, da se predstavi barkovljanske pokopališče v Zavije, vrsta ulic je dobila razsvetljavo itd. V imenu izvršnega odbora OF pa je pozdravil navzoče dr. Dekleva, ki se je v svojem govoru ustavil nekoliko podrobneje pri nalogah OF. Dejal je, da mora OF reševati vsa vprašanja tržaških Slovencev, in to vsa gospodarska, kulturna, šolska socialna in nacionalna vprašanja. Vsaka vas, vsak okraj ali sektorski odbor mora registrirati, koliko je pri njih brezposelnih, proučiti odnose politične moči raznih strank in temu primerno tudi ukrepati. Tako podrobno konkretno delo je danes še toliko bolj potrebno, ker italijanski imperializem skuša na vsak način uničiti slovensko nacionalno zavest. Pri tem gredo tako daleč, da so pričeli celo optantom odvzemati držav- ljanstvo. Na ta način hočejo onemogočiti okrog 3000 do 3500 Slovencev. Istočasno pa se je od 1947. 1. dalje priselilo v Trst okrog 42 tisoč oseb iz Sicilije, Kalorije, in drugih italijanskih pokrajin. V teh pogojih odpirajo našemu človeku možnost izselitve v Avstralijo, da bi postal tam suženj. Na koncu konference so prečitali pismo maršalu Titu, v katerem dokumentirano u-gotavljajo slovenski značaj Barkovelj. Rismo bomo v kratkem priobčili v celoti na naši tretji strani. Ob zaključku so izvolili še nov devetčlanski odbor. (Nadaljevanje na 4. strani) PO VČERAJŠNJI USPELI SPLOŠNI STAVKI Uslužbenci javnih nslannv grozijo s stavku dn kraja Uslužbenci bodo čakali do jutri na sprejemljiv odgovor - Sindikalna predstavnika v Rimu Včerajšnja splošna stavka uslužbencev javnih ustanov je popolnoma uspela. Vsi javni uradi, razen nekaterih oddelkov bolnišnic in nujnih uslug javnega značaja, so stavkali stoodstotno. Na včerajšnji skupščini uslužbencev teh u-stanov so sklenili, da bodo proglasili splošno stavko za nedoločen čas, če do jutrj ne bodo dobili sprejemljivih odgovorov na svoje zahteve. «Ansa» poroča, da je podtajnik predsedstva vlade v Rimu Scalfaro sprejel dva predstavnika sindikalnih organizacij iz Trsta Sodanija in Degana, ki sta mu piedložala zahteve tržaških uslužbencev javnih u-stanov. Kot je znano, zahtevajo u-službenci izredno doklado, kakršno v Trstu že dobivajo državni uslužbenci. Ro itali- janskem zakonu, ki je bil raztegnjen tudi na Trst, se uslužbencem javnih ustanov priznajo vsi prejemki in vse doklade, ki so priznane državnim uslužbencem. Zato uslužbenci javnih ustanov upravičeno zahtevajo tudi izredno doklado, priznano državnim uslužbencem in ne moremo razumeti zakaj se v Rimu, kjer na žalost odločajo o trža ških financah, toliko upirajo tej zakoniti pravici omenjenih uslužbencev. Upajmo, da bosta dva sindikalna pred. stavnika opravila dobro svoje delo in da bodo v najkrajšem času ugodili zahtevam teh u-službencev. V nasprotnem primeru, pa bodo omenjeni uslužbenci stopili v splošno stavko za nedoločen čas, kot so to sklenili na včerajšnji skup ščini. PONESREČEN VLOM V URARNO PRESENEČENA VLOMILCA POBEGNILA BREZ PLENA V urarno sta vlomilca prišla skozi luknjo, ki sta jo skopala v zidu sosednje starinarne Nas-topita: tenorist RUDOLF FRANCL in pianist GABRIJEL DEVETAK V nedeljo kmalu po poldnevu so agenti morali oditi v Ul. Malcanton 14. kjer jim je 42-letni Guelfo Annovi, lastnik: starinanrnice pojasnil, da so neznani tatovi vdrli v njegovo trgovino, kjer so v zidu napravili luknjo in se sikozi njo zplazili v sosedno urarno. Ko je vstopil in opazil luknjo, se mu je takoj zazdelo, du so lopovi še v notranjosti urarne. Takoj se je obrnil, ker je hotel oditi in zapreti vrata ter nato poklicati policijo, toda prav tedaj sta dva neznanca prišla iz urarne, ga pahnila vstran in zbežala sko. zi odprta vrata. Po tej prijavi so agenti poklicali lastnico urarne 65-let-no Mercedes Battisti por. Ri-smondo iz Ul. Malcanton 4, ki pa je po pregledu ugotovila, da se zlikovcema ni posrečilo odnesti ničesar. Kljub temu pa je policija uvedla preiskavo in zaplenila več kosov za vdore potrebnega orodja. stvoval gašenju, je po pregledu ugotovil, da mu je požar povzročil približno milijon lir škode. Niso znani vzroki izbruha požara. O tem se vodi še preiskava. Požar na travniku Majhen požar, ki je zajel 20.000 kvadratnih metrov površine za pašo, je izbruhnil včeraj popoldne na kraju, ki ga Openci imenujejo Pučič. Požar so pogasili agenti gozdnega odseka. Tržaška občina, ki je lastnica ozemlja, je utrpela 15.000 lir škode. Požar na Korzu 1 milijon škode Kmalu po 13 uri so neki mimoidoči opazili, da prihaja iz trgovine na Korzu št. 39, last 47-letnega Mattea Levija iz Ul. Belpoggio, gost dim. Ti so o zadevi obvestili policijske agente, ki so prišli na me. sto, odstranili železna vrata v obliki ograje in potem ko so razbili šipo vdrli v notranjost, kjer so začeli reševati kar se je rešiti dalo. Medtem ko so agenti, ki so se z robcem na ustih in nosu branili pred dimom, delali v notranjosti, so pridrveli na mesto tudi gasilci, ki so po enournem delu pogasili ogenj. Lastnik, ki je tudi prišel na mesto ter priso- Nočni napad V noči med nedeljo in ponedeljkom so neznani zlikovci v bližini kina Rossetti iznenada napadli 28-letnega mizarja Rinalda Bertocchija iz Istrske ulice ter ga začeli brez kakršnega koli vzroka (vsaj tako trdi napadenec) neusmiljeno pretepati. Med prerivanjem je Bertocchi izgubil 30 tisoč l*r vredno uro, ki jo seveda ni več našel in domneva, da so mu jo ukradli neznani napadalci Po napadu je poklical na pomoč policijske agente, ki so ga, ker je imel razne praske, najprej odpeljali v bolnico. Od tu so ga odpeljali na poveljstvo, kjer je Bertocchi pismeno prijavil napad. Policija je uvedla preiskavo. Omejitve za vpis v seznam pristaniških delavcev Zavezniška vojaška uprava je izdala ukaz it. 12, s katerim dopolnjuje svoj ukaz št. 1 z dne 5. januarja 1953 o izvajanju zakonika o plovbi (pomorski plovbi) na anglo-ame-riškem področju STO. Novi ukaz določa, da se pri natečaju, ki bo razpisan v letu 1954, lahko vpišejo v seznam pristaniških delavcev le tisti, ki niso prekoračili 44 let starosti (letnik 1910). Ta določba ne zadeva posebnih prednosti, ki jih predvidevajo posebni zakoni. Ukaz št 12 velja od dneva objave v Uradnem listu. Nove znamke Od 25. t. m. dalje bosta v prodaji pri vseh poštnih uradih znamki za 25 in 60 lir, Izdani v spomin na začetek televlzljake službe v Italiji. Za franklranje bosta znamki veljavni do 31 dec. 1954, zamerjatt pa ju bo mo goče do 30, junija 1955, Jutri zvečer bo v Avdito-rtu prvič nastopil goriški pianist Gabrijel Devetak. Marsikdo se bo morda začudil njegovemu ' javnemu koncertu, saj je mladi umetnik že od 4 leta mladosti, ko ga je ranil drobec granate, popolnoma slep. A izguba vida ga ni ovirala, da ne bi dokončal mojstrske klavirske šole na tržaškem konservatoriju in se nadalje spopolnjeval tudi pri klavirskih pedagogih v drugih krajih — tako tudi pri sedanjem rektorju Akademije za glasbo v Ljubljani, prof. Janku Ravniku. Njegoda izredna muzikalnost in čudovita vztrajnost sta ga že pred leti dovedla na pot javnega koncertnega udejstvovanja. Naj spomnimo samo na njegov lanski koncert v veliki filharmonični dvorani v Ljubljani, pri katerem je pokazal lepo izdelano tehnično igro in občuteno muzikalno podajanje. Znani slovenski glasbeni strokovnjak dr. Danilo Švara je o njegovem nastopu tedaj napisal zelo laskavo oceno. Mladi goriški umetnik je nastopil v Trstu lani v juniju na komornem kocertu Glasbene Matice in se tudi ob tej priliki izkazal za mojstra klavirske igre. Na jutrijtjem koncertu bo Devetak poleg tehnično zahtevnega Barh-Busoni jevega preludija in fuge v D duru ter treh Chopenovih Ma. zurk izvajal tudi zanimiv De-busspjev ciklus: Suite berga masque, ki spada med naj lepša dela svetovne klavirske literature. Ostali del sporeda bodo izpolnili samospevi in operne arije, ki jih bo zapel naš stari znanec tenorist Rudolf Franci, član Narodnega gledališča v Zagrebu. Kvalitete tega odličnega pevca bi bilo odveč navajati, saj je obiskovalcem koncertov Glasbene Matice že dobro znan iz svojih prejšnjih nastopov pri katerih je vedno žel burno priznanje. Rudolf Franci bi moral nastopiti v Trstu že konec decembra ko je tu gostoval pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice, a mu je bilo tedaj iz tehničnih razlo-gov onemogočen prihod v Trst. Pri njegovem jutrišnjem koncertu bodo prišli na račun tako ljubitelji slovenske u-metne pesmi kakor oni. ki so jim pri srcu operne arije znanih mojstrov kakor so Smetana, Messenet itd. GLASBENA MATICA v TRSTU Sez. 1953-54 VII. koncert Jutri 24. februarja 1954 v AVDITORIJU solislični koncert Sodelujeta: pianist Gabrijel Devetak in tenorist Rudolf Franci. Pri klavirju dr. Gojmir Demšar. SPORED: 1. Bach-Busoni: Preludij iti fuga v D-duru, 2. Chopin: Tri mazurke (klavir). 3. Parma: Poslednja noč, 4. Prochazka: O ljubica, 5. Lajovic: Serenada. 6. Kozina: Pomlad, 7. Simoniti: Slovo (tenor). Odmor 8. Debuissy: Suite berga- masque: a) Preludij, b) Menuet; c) Mesečina, č) Passetied (klavir), 9. Smetana: Arija Janka iz II. dej. opere »Prodana neveista«, 10. Massenet: Arija iz III. dej. opere «Werther», 11. Puccini: Arija Rudolfa iz I. dej. opere »Bo-hčme«, 12. Foerster: Arija Franje iz opere »Gorenjski slavček« (tenor). Vabila so na razpolago od ponedeljka dalje od 10- do 13. in od 16. do 19. ure v Ul. Roma 15/11. SHPZ. Danes 23. februarja 1954 ob 16. uri bo razveselil naše malčke LUTKOVNI ODER ki bo nastopil v dvorani v Ul. Montecchi 6/IV. Pridite vsi. — Zadovoljni bodo tudi devetdesetletni otroci V nedeljo 28. febr. 1954 v dvorani AVDITORIJA ob 17. uri Ji&nceit' MOŠKEGA ZBORA PD »IVAN CANKAR« pod vodstvom Vlada Švare. — Sodeluje Tržaški kvintet pod vodistvom Karla Boštjančiča. PROGRAM: F. Juvanec: Zemlja slovenska. Z. Prelovec: Oj Doberdob J. Ipavec: Imel sem ljubi dve. A. Svetek: Pod noč. V. Mirk: Sumi potok, šumi. V. Mirk: Jutro. J. Ravnik: Kam si šla. Narodne pesmi v priredbi Z. Prelovca: Hišica pri cest’ stoji. P. Kernjaka: Ti puobeč ja k’ne lumpej. VI. Švare: Juhe, pojdamo v Skofče. F. Marolta: Ribniška. Kvintet A. Foerster: Razbita čaša. J. Pavčič: Polka je ukazana. F. Adamič: Vse rožice rumene. F. Marolt: Dol za vaškim gričem. H. Volarič: Nos. Vabila so na razpolago od ponedeljka dalje vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 19. ure na sedežu SHPZ v Ul. Roma 15/11. TOREK, 23. februarja 1!5t Jl«OSLOVA»8*{ C O A A TKS1A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, Ul ( GLEDALIŠČE VERDI) Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za parter in balkone za prvo uprizoritev Busonijevega «Harlekina» in »Simfoničnih baletov« v koreografiji in izvedbi Nives Poli na glasbo Vivaldija, Respighija in Ravela. Predstava bo jutri ob 20.30 za red «A» v parterju in balkonih ter za red «C» v galerijah. Dirigiral bo Luigi Toffolo. 19.00 in 23.30. _ prt 7.10 Jutranja glasba; j, gled tiska; 14.30 Kulturni . di; 14.45 France Koren, J1 p Pleveli in Rezika Kontni* m narodne pesmi: 17.00 Ko ^ mozaik priljubljenih skiaoo, ^ Svatovske narodne pesm1 ‘ nih krajev; 18.00 Poročila ' ščini; 18.15 Koncert Marijana Lipovška, P°le;“, ij« sopranistka Sonja Draksler , pranistka Sonja Hočevar, ; Giuseppe Verdi: »Othello« v. v 4 dejanjih: 23.00 Zadnja. la v italijanščini; 23.10 G13 lahko noč. TRS T 11- 306,1 m ali 980 kc-s<* , 11.30 Zabavni orkestri; 1- . vsakega nekaj; 13.00 GlasOTrj ljah: 14.00 Glasba iz fil™°v'f Kulturni obzornik: 14.29 . samospevi; 17.30 Plesna 18.00 Korngold; Koncert za , no in orkester; 18.21 Lim-j džarska rapsodija št. 2; 1°-,.,,) najski motivi; 19.00 Slov®5 j Slovence; 19.20 Priljubljen* dije; 20.00 Šport; 20.05 Kon, ^ žaškega Komornega zbjjjRil’ ~ . 21.0 Grieg: Suita Holberg ski oder _ Nina Ramponi ri: Klinika Brenta, nato melodije: 22.50 Capricci i*1 zi; 23.30 Polnočna glasba. TRST «. p 11.30 Poje I. Thanoa, cert sopranistke S. jj) 12.15 Orkester G. Conteja-jj Dunajska glasba; 21.00 M orkester G. Cergolija. N I, O V K A J JA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 ^ Poročila ob 5.35, 6.30. L#’ 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00- $ 12.00 Slovenske narodn« izvajajo solisti in orkester j Maribor: 12.45 Zabavna Lg, 13.00 Modni kotiček; 13.1° in solisti; 13.45 Glasbeni 15.15 Zabavna glasba; p goslovanski radijski cert komorne glasbe; 17.1" ne melodije: 18.30 Prva vstaja; 18.40 Koncert JLjo Marjana Lipovška; 20.00 ^>1 svet; 20.10 Iz opernega nja Glucka in Handla. Razna obvestila AKADEMSKI KLUB »JADRAN« priredi ob priliki smučarskih skokov na mamutski skakalnici izlet z avtobusom v Planico z odhodom v soboto 13. marca ob 18.00 uri in s povratkom v nedeljo zvečer. Prijave ob ponedeljkih in sredah od 19.30 do 20.30 do vključno 1. marca na sedežu v Ul, Machiavelli 13, II., telefon 36-491. JAVNA DRAŽBA Občina javlja, da bo dne 5. marca t. 1. med 12. in 13. uro javna dražba za dobavo asfalta, ki bo služil za vzdrževanje cest. Podrobnejše Informacije lahko dobijo interesenti v sobi št. 203 občinskega urada za sklepanje pogodb. TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« V sredo 24. t. m. od 18. do 20. ure sestanek za zamenjavo znamk. Točno ob 20, url seja upravnega odbora. Občni zbor kluba bo 7. marca t. 1. ob 9. uri na sedežu kluba. Ljudska prosveta SHPZ Ze danes opozarjamo prosvetna društva, da pripravijo v mesecu marcu večer posvečen pesniku našega Krasa Srečku Kosovelu ob petdesetletnici njegovega rojstva (rojen 18. marca 1904). Snov za prireditev dobe društva pri SHPZ. PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH vabi člane in prijatelje na predavanje, ki bo v četrtek 25. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih na Franklovem. Predaval bo Mikuletič o humorju. Lani Je to predavanje preprečila influenca, letos upajmo da ne bo zaprek. Rossetti 16.30: «Kasbah Honolu-luja«. W. Corey. E. Kayer. Ezcelsior. 16.00: «Nenavaden čar« G Moore, M. Barrie. Fenice. 16.00: «Gola ostroga«, J. Stewart, J. Leigh. Nazionale. 16.00: «Cilj zemlja«, R. Carlson, B. Rush. Filodrammatico. 16.00: »Crni oblak«, B. Cravvford, B. Hale. Arcobaleno. 15.30: «Premaganci», F. Interlenghi, A. M. Ferrero. Auditorium. 16.00' «Strastna pesem«, N. Pizzi Astra Rojan. 16.00: «Cesarske vijolice«, L. Mariano, C. Sevilla. Cristallo. (Trg Perugino) 16.00: »Poroke s presenečenji«, G. Ro-gers, M. Monroe. Grattacielo. 16.00: »En dan na sodniji«, W. Chiari, S. Loren, S. Pairipanini. Alabarda. 16.00: «Ena tistih«, Toto Fabrizi. Mladoletnim prepovedano. Ariston, 16.00: »Poveljnik Johny», G. Cooper, J. Green. Armonia. 15.00: »Dogodivščine kapitana Hornblovverja«, G. Puck, V. Mayo. Aurora. 16.00: «Patrulja Ambe Alagi«, L. Taioli, M. Vitale. Garibaldi. 16.00: «Priznam», N. Clift, A. Baxter. Ideale. 16.00: «Rdeča luč«, G. Raft, V, Mayo. Impero. 16.00: «Alahovi konjeniki«, K. Grayson, G. McRae. Italia. 16.00: «Lepa. a nevarna«, J. Simmons, R. Mitchum. Viale. 16.00: «Velika ježa«, D. Andr ews. Kino ob morju. 16.00: «Maria Ma-libran«, M. Cebotari. Massimo. 16.00: «Norčija grmenja« J. Stewart, J. Dru. Moderno. 16.00: »Divja strast«, G. Peck. Sv. Marko. 16.00: «Od Apeninov do Andov«. Savona. 15.00: «Uniforme ugajajo gospem«, R. Russell, P. Douglas. Secolo. 16.00: «Nos iz usnja«, J. Marais, M. Zotti. Vittorio Vereto. 16.00: «Sla po življenju«, M. Serato. M. Berti. Mladini izpod 16 let prepovedano. Azzurro. 16.00: «Zločin stoletja«, G. Murphy. Belvedere. 16.00: «Državna tajnost« D Fairbanks. Marconi. 16.00: «Krila bodočnosti«, A. Todd. Novo cine. 16.00: «Rancho Noto-rius«, M. Dietrich. Odeon 16.00: »Štiri dekleta v napad«, T. Martin. Radio. 16.00: «Ukročena meja«, J. Cotten. Mladini Izpod 16 let prepovedano. IZLET V PLANIc° OF dolinskega okraja za izlet z «belim vlakom® a nico 14. marca ob pril** ^ narodnih skakalnih tekem- j/ vanje se vrši v večermM j na sedežu OF v Dolini. ^ njaminu v Boljuncu, pr'* Danilu v Borštu, pri Kur' vestru v Ricmanjih, pri jjjjf niči v Mačkovljah, pri 'Lit Kristini v Prebenegu >n Ljr Angeli na Pesku. .Vpisov zaključi 28. t. m. jj OF IV. OKRAJ OF IV. okraja Skedenj je za izlet z »belim v,a Planico 14. marca ot> ^ mednarodnih skakalnih Jj Vpisovanje bo v večerh f na sedežu v Skednju dc MOTOKLUB iiMLAP0 NABREŽINA j lirtj O 7. marca t. 1. organR toklub «Mladost» iz ”0. enodnevni izlet v ViP3 jj sovanje na občajnih te , srede 24. t .m. ^ MOTOKLUB «JAI)BA OPČINE vl organizira 7. marca jtt' vo Gorico. Vpisovanje jj do četrtka 25. t. m. od ure na sedežu. - IZLET V CRNI VB . Mladinski krožek ‘^j 't prireja 7. marca smuča ^ ^ v Crni vrh. Vpisovanj jj), ^ nes na sedežu krožka j), fieri 8, I. dnevno od ure do vključno petka- . i cije lahko dobite tudi ^ fonu, če kličete št. 96- n* RAZPRODAJA OBRABLJENEGA LESA IN LESA ZA KURJAVO. Prodam tudi na drobno po absolutno konkurenčnih cenah na trgu pred Lloydovim stolpom. Urnik ob delavnikih od 8. do 17. ure; ob praznikih od 8. do 12. ure. Blago je Izven carinskega območja. i OD VČERAJ DO DANES | PRIHODI IN ODHODI LADIJ Predvčerajšnjim prispele ladje: Ob 7.45 Iz Alessandrlje z 975 t raznega blaga Ital. ladja »Irma«; ob 8.30 iz Benetk s 375 t raznega blaga ital. ladja »Portoroee«; ob 11.00 url prazna iz Ravenne ital. ladja »Mantova«; ob 11.30 prazna iz Ancone ital. ladja «Clt-ta di Fano«; ob 12.00 uri Iz Bona s 4720 t fosfatov ital. ladja »Achille«; ob 14.00 uri iz Krete s 730 t raznega blaga Jug, ladja »Sarajevo«; ob 22.00 url iz Pulja s 500 t raznega blaga Jug. ladja (Avalaa. Odplule so: Ob 7.00 url proti Reki z 2 potnikoma Jug. ladja »Bakara; ob 8.30 proll Hajfl z 2000 t raznega blaga izrael. lad- ja »Nakhushona; ob 13.00 uri proti Smirni z 880 kub. metri lesa Jug. ladja »Dravaa; ob 13.00 uri proll Pireju s 1600 kub. metri lesa grška ladja »Adamantla«. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 3.6, naj-nižja -3.6, od 17. url 2.3, zračni tlak 1024,3 stalen, veter 22 km vzhod-sever-vzhod, vlaga 31 o (»stot., nebo Jasno, morje razgibano, temperatura morja 5,4 stopinj. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Gtnei- ner, Ul. Giulia 14; Al L!oyd, Ul. delTOrologio 6; Slgnorl, Trg. Ospedale 8; Harabaglla v Barkov-ljah in Nicoli v Skednju, Javni lokali za pusl do 4. ure Policijsko poveljstvo javlja, da bodo vsi javni lokali anglo-ame-riskega področja 2. marca, to Je zadnji dan pusta, lahko podaljšali obratovanje do 4, ure zjutraj naslednjega dne. ADEX iZjJ^ 6., 7. in 8. marC* izlet v LJUBLJANO 195< 6 in 7. marca izleti v POREČ ILIRSKO BlS' KNEŽAK PIVKO ŠTANJEL BRANIK DORNBERG 7 marca I954 izlet v SEŽANO ŠTORJE SENOŽEČE , 25- t Vpisovanje d° 13. in 14. mar«* izlet v NOVO GORl^j KANAL OB SAMOST NA SOL TOLMIN i" n REKO ^ Vpisovanje d° 'XV: pri «Adria-Expt®, Severo 5-b Namesto cvetja učiteljice Marice z®,„m darujeJ0 Q^1® ly Zaprli cesti Ulica del Teatro Romano bo med Ul. Bandena In Tor Bande-na ostala zaradi podiranja neke stavbe zaprta do nadaljnjega za ves promet. Zaradi del na cesti so Ul. don Bosco med Ul. Alviano in Spre-hajaiiščem sv. Andreja zaprli za promet. Matico: Benedikt - Marija Miklavec-he -« družina Silvestra Magdalena Greg1 preS ||f- Pevsko zvonu izreka svdJ j;K ( ni-k.ti Dragu Cuflt žalje ob smrti ljenega očeta JOSIPA CV j { Prosvetno «4 Smuo, izreka niku tov. DraR h f no sožalje očeta Josipa L« primorski DNEVNIK — 3 — 23. februariji M •-...>•.«■•-‘V..- PPi Napredek azijskih socialistov v borbi proti kolonializmu in za utrditev in jačenje miroljubnih sil v svetu v „ ®^nJ1h dveh letih je bil lienin Polit‘Čnem živ- S abakih držav zabele-nih ^ vPliv socialistič-ie hil tem kratkem času nH napravljena velika pot DAsat,!" ?ubo-'ne izoliranosti azijskih sociali-zhli5 strank k njihovemu kviwfVan»JU- •ln zbiranju v o-knnf« Azijske socialistične konference. Pred dvema leto-stj* -P se na pobudo sociali-•ncnih strank Indije, Burme « Indonezije začele priprave »ikn. • sestanek predstav-slfiir,V soclalističnih strani in S? * vseh azijskih držav ka. dilnih -u delegatov osvobo-Jn h gibanj v Afriki. V mar-v *ta *952 je bil prvi to-sn v-?. razSovor na katerem prejeti sklepi, naj se diio 7e- ^'nibolj naglo ure-lu so bili tudi podani šča i°®\_ er Posamezna gledi-V L-! j**1 bilo treba vzeti nih*iV- pri določanju skup-niu tti! 86 ter pri sprejemava leP°Y o bodočem delu A2jjj soclalističnih pokretov v v^vL^nejši ,korak v. p°- snoini-!! naporov azijskih Sd bU napravljen v rim letom in sicer Rano 1953' ko je bil v 2°®u v Burmi prvi se-tudT ’ *na katerem je bila £ani, ^fanovljena stalna or-cia] «f:c.‘ia in sicer Azijska so-Eoon, konferenca. V Ran. mej:: 50 b'li postavljeni te- ni- j *a nadaljnje združeva-liitov W azijskih socia-So v j. 1X3 tej konferenci pa Pako iv P^azane tudi na-slahii so doslej ovirale ter smisli? vJ?alco dejavnost v tem vir • ®n.a najznačilnejših o-biin Prejšnjem delovanju je stvena Z ° gledanje na bi- rnednamVilraŠanj? notran3e ln sPora7Mm P°lltlke ter ne-z . glede sodelovanja snloh i socialističnimi in Svetu *??pr®dnimi gibanji v tudi nnl Rangoonu je bilo Aziia , no, da boleha vsa cer ci skupne bolezni in si. nost: _r?®aštva, neprosvetlje-f#n !• h ljudstev, verske- Iicnp spiosne pun- zma apatije. Razvoj kapitali-niih’ j Sfc Je pokazal v zad-fevda, • esetlet jih ter ostanki dain ,!Zma’ ki še nadalje vla- lo # „ » J'- Azije marsikaterem predelu in ?° te pomanjkljivosti Azifsk *e bolj okrepl11 jo, ,jg 1 socialisti poudarja- stični Je dem°kratični socia-Ve2an’ razvoj Azije nujno po-Sa m;.2 “hranitvijo svetovne-Ta mir pa - Je bii° »S1*?0. v Rangoonu - o-Iji in .trije osnovni činite-sPoda— fjcer kolonializem, go- p°ift^SK° neravnovesje ter &V ......................... ditev ’ .se. bore za osvobo- Žato , interesnih področij. i'sti ITleriajo azijski socia- v. . SVm _---------m v da vsem tistim Hui t ln nerazvitimi država-8ilam ? . seveda proti tistim litvi šJ f Se 1 ore Proti razde-ja, Drj , ila vplivna področ-^alg "Sterih naj bi odlo-Zt)A sile in predvsem VIoes Sovietska zveza. **iih na azijskih držav v seda-r« oh^t por*h za ohranitev mi-ti vzrrvtJa v njihovi borbi pro-v svet,, °m sedanje napetosti stavt t Shajajoč iz teh po-niuiiral° a2*^slt' socialisti for-,g'edišča V Rangunu svoja katerih V nizu resolucij, v na so. Podprli osvobodil-Predvno^,0'13 v kolonijah in tli, v v.01 ria Malaji, v Ugan-ru in vn»li’ v Tunisu, v Alži-■^Jriki baroku ter v Južni , leta ? avrii.t , Pozneje, in sicer a*derabari 1953, je bila v renca k- . v Indiji konfe-st>4ne ?lr°ia azijske sociali-*° s^.„;°nference, na kateri P sPrei ... . 1 na Katen s^lepe fj štiri konkretne Ustanovil- Prvem sklepu so fo, 2 h .Protikolonialni bi-*li. ,irU®lm sklepom so do-*zijsJriK a se h° osnoval svet ^iakov gosPodarskih strokov-su doln/i- jim sklepom pa ?°cialije prišli v ne-a osv^v. ,?lavnost z zahtevo, ‘»ejo sn^°l!ln.a. gibanja sprej-?r’entar,i'a čno gledanje in ■ 'to n u nakazali smer, doli ne Prešli pri svo-anju v osvobodilnih temeni,.na pot- ki bi jih Glisti*;"" v. sredstvo lmpe-Jve2e n? Politike Sovjetske °dnP ,. i pa katere koli za-V i, • • MovlVrU gospodarskega so-ff*Pravlia azi-'skih jlržav se LCodartifiK P'?'1 sestanek go- itnenil a v sredstvo impe- u^odarskih . , sestanek go-N že cj. strokovnjakov, ki tfirem Pom,iadi letos in m *U0 i,,,a*e ho še bolj pouda j10 izv=; • D01J pouaa- .6rskeEa le načela gospo- načM=az\P3a. azijskih dr-•to na je hilo spre- h RangunuUPnem zh°rovanju Ses" ' U1 P°Zneje V £redstav'ua V Haiderabadu nrePitvi Jlre^en. korak v o-v a7:;Pc\a 'stičnega giba- se^tanek niv, 8 tega pa ta ^°vanio poglobitev „®rnacionafn S ■ socialistično in-«unistovj?1ln1 z zvezo ko-nIlp°more ,8'“sjavije, kar naj VSOc,iailstične°frepitvi cel0t‘ . Y . ,*r°nte v svetu ,trnaciona?n S • SOcialistfčno in n^istov 2 zvezo k°- nIlp°more ,8'“sjavije, kar naj VSOc,iailstične°frepitvi ceIot' ie, s 'epih ti nte v svetu-.na kon’ ^ so bili spre- odliStov laiSknUi lnd'jskih so-&n° obsS= let0 junija, se okov, )a Politika dveh ie u° »n ki ?odpiraj° hladno deiu011 oživijo 1» za tem da Poh ev svet« teznJe za raz-P°ud°aw>' indijski dve. vpiivnl vnii, 1'lli. da socialisti so «lo rnih sfer Dr»Hka politlka ^iru t J° Proti ltaV/3* stal-ia „ ter pouria«-. svetovnemu Ukin^vnf m1nl> ie, da mo-ma u* mednarortemel3iti na h^rat, - Indii^?nega ,late* di očitajo K1 socialisti htilfi ’ da v svou u3,'vi vla' trdijo, svojo politiko na sistem treh ali štirih velikih sil, ki vladajo nad vsem svetom. Na zadnjem kongresu Ljudske socialistične stranke Indije, ki je bil v letošnjem januarju, je bilo tudi ostrih kritik proti imperializmu in tudi ob tej priložnosti je bila kritizirana indijska vlafla, ki v določenem smislu podpira načrte, ki težijo za tako rešitvijo mednarodnih sporov, kakršno vsiljujejo velike sile. V resoluciji, ki je bila sprejeta na tem kongresu je bilo rečeno: {(Dopuščanje pravice velikim silam, da odločajo o usodi človeštva, ima lahko najtežje posledice, in v skrajni liniji vodi v vojnoa. V političnih programih ostalih azijskih socialistov kot na primer v Indoneziji, Burmi, na Japonskem in drugod se ocenjuje politika velikih sii kot osnovna ovira za svoboden razvoj azijskih narodov. Ti programi tudi kritizirajo početje ZDA in Sovjetske zveze v Koreji, v Indo-kini ter britansko politiko na Malaji, kakor tudi seveda francosko politiko v Severni Afriki. Osnovni temelji, ki so bili sprejeti v Rangunu in Haiderabadu ter z dosedanjimi izkušnjami socialističnih gibanj v Burmi, Indiji in Indoneziji, se odpirajo v Aziji poti, ki so bile še pred nekaj leti neprehodne. Njihova perspektiva sloni predvsem na dejstvu, da se zanašajo predvsem na lastne sile, da ne skušajo izvajati tujih oblik in dogem ter da ne zapadejo v napake evropskih socialističnih gibanj, ki so zbrana v okviru socialistične internacionale. Azijski socialisti so sicer sprejeli sodelovanje s socialistično internacionalo, vendar pa so zelo skeptično razpoloženi nasproti evropskim socialdemokratom, katerim očitajo zlasti to, da so sicer proti kolonializmu in imperializmu doma, vendar pa da posredno ali neposredno podpirajo kolonialni režim in izkoriščanje v Aziji in Afriki. Ne glede na to, da še vedno obstajajo določene posebnosti in razlike med posameznimi azijskimi socialističnimi gibanji, so ta gibanja vendarle napravila velijj korak naprej in ustvarila že do neke meje enotno organizacijo, s pomočjo katere bodo še bolj utrdili medsebojno sodelovanje ter razširili svoje področje na velik deli Azije in Afrike, to se pravi na področje na katerem živi nad 600 milijonov ljudi. Oni ne iščejo izhoda niti v zahodnem, niti v vzhodnem bloku, hkrati pa nočejo 1 posnemati ameriških britanskih ali ruskih obrazcev, in to niti v političnem delovanju, niti v gospodarskem razvoju, ampak skušajo razviti svoje možnosti in vplivati na gospodarsko politični napredek v skladu s pogoji in potrebami v lastnih državah Med azijskimi socialisti se v zadnjih časih čedalje bolj širi zamisel o ustanovitvi «tretje sile«, ki bi jo predstavljala Azija pod vodstvom socialističnih in socialdemo-kratičnih gibanj in skupin, ki bi pa bila hkrati ločena tako od zahodnega kakor tudi od sovjetskega bloka. Na kongresu Socialistične stranke Indije, ki je bil v juniju lanskega leta, je bil objavljen poziv za ustanovitev ((tretje sile«, na sestanku biroja Azijske socialistične konference v Haiderabadu pa je bila ta težnja v glavnem sprejeta. Pa četudi doslej še niso bile obrazložene konkretne smernice ter vloga te «tretje sile«, se vendar da slutiti, kaj bi ona dejansko predstavljala. V svojem končnem obsegu bi ta «tretja sila« ustrezala določenim koncepcijam indijske vlade in posredno «stranki kongresa)), ki skuša govoriti kot «predstavnik» in «zaščitnik» a-zijskih držav in to ne glede na politične razlike in tudi neenake interese. Azijski «nev-tralisti« si mislijo, da bi se mogel ohraniti mir enostavno s tem, da ne bi Azija sode- lovala v dveh že obstoječih vplivnih področij in s tem da bi bili sklenjeni medsebojni sporazumi o jamstvu v primeru vojne in sicer med državami, ki bi bile članice te ((tretje sile«. Samo po sebi je razumljivo da bi to prav gotovo ne zmanjšalo napetosti v svetu, niti napetosti v Aziji, ker bi dovedlo azijske države še pred večje ovire, v kakršnih se nahajajo danes in do večjih nasprotij, ki jih ustvarjata že sedaj zahodni in sovjetski blok Poleg tega bi ustvarjanje ((tretje sile« bila ustanovitev še ene večje grupe držav izven Organizacije združenih narodov, kar bi še bolj oslabilo vlogo mednarodne skupnosti in spravilo v nevarnost že dosedanje uspehe pri u-stvarjanju medsebojne kolektivne varnosti, to je sistema, ki v današnjih mednarodnih pogojih predstavlja vendarle še edini učinkovit način borbe proti napadu. Težnje azijskih in afriških socialistov ter drugih naprednih sil, kakor tudi težnje najširših ljudskih plasti v borbi za nacionalno osvoboditev in socialne reforme se lahko iz-vojujejo mnogo uspešneje tako, da ne odbijajo sodelovanja in pomoči Organizacije združenih narodov. Azijski socialisti imajo danes odgovorno nalogo razvijati napredne sile azijskih narodov in na tak na£in doprinesti- čimveč k naporom ostalih narodov ter OZ.N pri reševanju osnovnih svetovnih problemov in predvsem pri osvobajanju kolonialnih narodov ter vzpostavljanju enakopravnih odnosov medsebojnega sodelovanja, kar vse skupaj predstavlja osnovni pogoj za nadaljnji razvoj socializma. PRIZOR IZ PRIESTLEYEVE DRAME «ČftS IN CONWAYEVI» Ljubljansko mestno gledališče je preteklo soboto in nedeljo uprizorilo v Avditoriju Priest. levevo diramo «Cas in Conwayevi». — Prizor iz drugega dejanja. VČERAJ JE PRETEKLO 222 LET OD ROJSTVA PRVEGA, PREDSEDNIKA ZDA JURIJ WASfflNGTON Dne 22. febr. je poteklo 222 let od rojstva Jurija Wa-shinsjtona, prvega predsednika Združenih držav, poveljnika ameriških armad v vojni za neodvisnost in odličnega državnika. Washingtona, ki se je rodil leta 1732 v Westmorelandu v Virginiji, sta politično in vojaško življenje dolgo časa odtegovala od njegovega pravega in najljubšega dela, bd kmetovanja Bil je odličen in daljnoviden kmetovalec, na svojem posestvu v Mount Ver- j nonu je uvedel sodobna obdelovalna načela, melioriral močvirja, proučeval in selekcioniral semena in rastline ter tako dosegel visok donos od kmetovanja. Bil je tudi na čelu družbe, ki je imela v načrtu izkop plovnih prekopov ob reki' Po-tomac, s čimer bi se povezalo porečje Ohia in Mississippija z morskim zalivom Chesapea-ke........ Kraj, kjer stoji danes prestolnica Združenih držav — ki se imenuje po njem — je izbral on; Washington, takrat predsednik Združenih držav, je skupno z arhitekti izdelal načrt za novo mesto, ki naj njegovi zamisli imelo podoben razvoj kot velike evropske prestolnice. Ameriška prestolnica ima še zdaj, 150 let po svoji ustanovitvi, s svojimi širokimi drevoredi in razsežnimi trgi sledove zamisli svojega ustanovitelja. Washington je umrl 12. decembra 1799. VV asm n g ten — prc:to!n ----------- ------------------------------------------------------------------------------------ Jurij v;.inost. Stane Starešinč ni imel z Bernardom, ki se v teku dogajanja ((spreobrne« iz ne-prav tehtnih etičnih, pač pa človeško razumljivih razlogov (ko spozna, da mu fašist in «prijatelj» Giulio zapelje dekle), lahke naloge. Vendar je pod^l lik, ki je bil v danih možnostih psihološko sprejemljiv in v dramatičnih scenah tudi prepričevalen. Posebno uspel karakterni lik je ustvaril Silvij Kobal s fašistom Giuliom. Tanko je prisluhnil tipiki nam vsem dobro znanih figur in poustvaril na odru podobo prepotentnega in okrutnega fašista. V epizodi je podal Josip Fišer podobo bančnega uradnika iz Trsta, ki je bila tudi tipično dobro pogojena. Dobro tipizirani so bili tudi igralci ostalih vlog: Jožko Lukeš in Zlata Rodo-škova, Anton Požar, Leli Nakrstova, Štefka Drolčeva, Danila Zerjalova, kakor tudi Ema Starčeva, Valerija Si-lova, Danilo Turk in Miha Baloh. Ustrezni so bili karabinjerji: Ferdo Kokošar, Jože Sedmak in Enij Reinhardt. Uprizoritev «Odločitve» zasluži vse priznanje. VLADIMIR BARTOL iNadaljtvanit sledi/ POSTAVITEV ZLOŽLJIVEGA OTROŠKEGA VRTCA V REKORDNEM CASU Nedavno so v Rotherhamu, v Yorkshireu uradno odprli otroški vrtec, narejen iz zložljivih aluminijastih delov tovarne Bristol, ki so ga leto* poleti postavili v rekordnem času 16 tednov. Aluminijasto poslopje, v katerem je prostora za 3404 otrok, ima šest ucilnic, dvorano, prostore ztt učiteljski zbor in obla&l-nice, v koi k: Vremenska napoved za daues: Jasno in vetrovno. — Včeraj je v Trstu d ose ga najvišja temperatura 3.6 stopinje; najnižja pa —3.6 stopinje. TRST, torek 23. februarja 1954 PRIMORSKI DNEVNIK RA MIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 18-15: , Koncert samospevov Marijana Lipovška, pojeta Sonja Draksler in Sonja Hočevar. Trst II.: 19.00: Slovenščina za Slovence. Trst I.: 13-25: Dunajska glasba. Slovenija: 16.00: II. jug. radijski festival: Koncert komorne glasbe. NI •••M"-’ .......... DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI :: inlnfi:;:: j O PREŠERNOVI PROSLAVI GORICI Ne in ] b P 0 e zamrla naša snikov dal goy i še rori v • Zl ca vi Važnost in 'vloga Dijaškega doma • Dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da ga podpira Dne 1. februarja 1945. je predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta s posebnim odlokom proglasilo odpirala knjigo njegovih pesmi, se to ne bo zgodilo. Toda mi jo moramo podpreti v teh njenih plamenitih hotenjih. dan Prešernove smrti za kul- Pedpreti moramo šolo, kjer turni praznik vsega slovenskega naroda. Osmi februar, pravi odlok, slavi vsa Slovenija, praznuje naj se tudi povsod drugod, kjer živijo Slovenci in kjer imajo svoje šole in kulturne ustanove. Precejšnja vrsta let je že minila od dneva tega odloka, Še večja od dneva Prešernove smrti, vendar nam je lik moža vedno v srcu in vsako leto se s posebnimi proslavami spominjamo našega naj večjega pesnika. Tudi letos, kot vsako leto, *e je učeča mladina dostojno oddolžila spominu velikega moža. V nedeljo 21. t. m. so gojenci in gojenke Dijaškega doma v Gorici ob lepem številu udeležencev proslavili pesnika, ki je pred več kot sto leti pel da »Vremena bodo Kranjcem se zjasnile jim milše zvezde kakor zdaj sijale.* Prešernov pomen, ne le za naše slovstvo, ampak tudi za vse življenje našega naroda, nam je v kratkih, toda jasnih besedah razložila dijakinja Mara Milič. Spomnila nas je na moža, ki je s svojo genialno silo pokazal nove poti našemu jeziku, čustvu in miš. ljenju. Sledila je nato recitacija Prešernove «Elegije svojim rojakom«, ki jo je lepo in občuteno podala dijakinja Lilijana Bonini. Dijak Mirko Primožič je nato recitiral Prešernovo »Orglar#. Zelo dobro je dijak Jožef Jarc podal Gradnikovo «Naša zemlja«. Posebno nam je ugajal njegov topli glas m njegovo podajanje res polno občutka. Ze lani, ob priliki zaključne prireditve Dijaškega doma, smo opozorili na njegove recita-cijske zmožnosti. Milena Lavrenčič, katero smo imeli priliko Že večkrat slišati, nam je občuteno podala Gradnikovo «V tujini*. Med recitacije je dekliški zbor Dijaškega doma, pod vodstvom vešče roke prof. Severja upletel nekaj pesmi. Kot zadnjo točko sta dijaka Slavko Ferleti{ in Ivan Fer-letič podala Prešernovo ((Novo pisarijo« prirejeno v dvogovoru. O poteku vse proslave se lahko samo pohvalno izrazimo, ker lahko rečemo, da je bila res dobro pripravljena. Posebno pa nam, je ugajala njena domačnost, tako, da je človek čutil Prešerna med nami in se zavedel, da njegova mi-#el ni in ne bo izginila. Ne sme izginiti Prešernova se vzgaja in uči, podpreti moramo dom, kjer prebiva. Dijaški dom ima za seboj že lepo število let obstoja. Precejšnja vrsta ljudi, ki so dokončali srednješolsko izobrazbo, je stopila iz doma v svet. Dolga vrsta dijakinj in dijakov se že vedno uči, teka in se smeje po njegovih prostorih ter se usposablja za življenje. Koliko mladih ljudi, ki drugače ne bi nikdar videli srednje šole, s pomočjo Dijaškega doma in Dijaške Matice lahko razvija svoje sposob- dom, ki jim je dal zatočišče In pomoč! Vsem, ki za ta dom skrbijo, vsem organizaci. Komemorativni večer Srečka Kumarja Jutri 21 t. m. ob 20. uri bo v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli 1/1. kome-morativni večer v spomin na pred kratkim umrlega goriške-ga glasbenika in kulturnega delavca Srečka Kumarja. Pri tej priliki bosta moški j in ženski zbor odpela nekaj I pokojnilcov Prijatelj Vardar - Rabotnički lil porov v negativnem stn**!* Glavna Pugliesejeva poma.w kljivost pa je nedvomna ® tem, da nima občutka (ali P* morda samo poguma), je treba izven drogov •* kdaj ne. Sicer pa tudi Milan 9 prvem delu igre pokazal ve kaj. Bil je morda za ^ znanje bolj povezan kot moči in nekoliko bolj neM' ren, To pa je bilo tudi vse «* če ne bi bilo prvega gola, ** ga je (turadno» sicer dal s°" imenjak tržaškega Soerensenl’ za katerega pa je večina Mne' n ja, da je bil avtogol »ez>*a' nega očeta, in če bi Mas^ dosodil proti koncu prvM polčasa proti gostom enols, metrovko, Kot bi jo moral, " bil lahko rezultat neodl®^? ali pa v korist domačih. to so sami «če». Dejstvo jf’ da po prvem delu igre ni | pričakovati takega preobroM , kakršen je sledil. V tretji minuti je narnf^ bil rezultat že 3:0. Dva dahlova precizna strela sta rušila vse skrite upe f stov. Prave kronike p l sploh ni več. Igra se kot j trening na ena vrata, pri mer sličijo domačini bolj ’ j moštvo iz npromr.zionen, jeto samo zato, da lahko ^ • kaj nogometnih zvezd nf7**’’ teno razgrne bogati repei^0 ' svojih sposobnosti.. Res V 'tem delu lahko o pozo®4 človeški stroj — NordJiala 44 obe importirani zvezi Soe,e^ Jugoslovanska košarkarska ^fna in Liedholma, fcrtjjg zveza je prejela prediog Med- 2on^,rah 2 ^roghm ^ narodne košarkarske zveze, da « preigravali zamorjene bi organizirala letošnje žensko i ilUL"e domačine ter vre"'** košarkarsko evropsko prven-1 mre-° za zdal že P°P° stvo. Jugoslovanski odgovor bo indiferentnim Pugliesejertu ^ sporočen Mednarodni zvezi za da vse v to „ žongliranje & uradno potrditev. Sklenjeno Je, bll° ve^ 1l^ilek, bilo je 5 _ da bo to prvenstvo v Beogra-1 st,čno ^^je nad nn«** du ali pa v Zadru, ki ima že nasprotnikom. Po četrte* lepo košarkarsko tradicilo Pr-1 pciem golu so se „ Pri tem so tudi že vsi bili na Massaia in smešno sojenje v drugem P-*j času, ko se je hotel odWP z-i nepriznano enajstmetrovk kStanje je resno, Pr0®nf« negotoven smo dejali v ~a' ku za našega bolnika s be , berdo. Poglejte na lestv'C,u) predzadnje mesto. V neie bo igrala sedaj zadnja ta doma proti Genovi in _ ko računa na dve točki. Palermo Ostala bo s H kami na zadnjem mestu- ^ V sedanji skupini ni^e la jih bo 15. Triestina 0re skoraj gotovo zgubo V mogoče pasti, in k er se :aW zgodba ponavlja skoraj vS 0 leto, bo kar točna diagno kroničnem bolniku, ki buje kirurškega noža. * kdo naj bi bil kirurg? J. £• V P1* p V 8. Kontinen (Finska) J in Mitrijem za evropsko prven j vem mestu. Imela je težJ1 u; 3.08’04”; 9. Josefsson (Sved.) stvo srednjetežke kategorije v sel, ner je igrala v Paler0’lJ. 3.09’12”; 10. Menonen (Fin.) , Rimu 19. aprila ■ “*'* 3.09’37”; 11. Kolemainen (Fin.) 3,09’49"; 12. Jernberg (Sved.) 3.10’23”; 13. Vellonen (Fin.) 3.10’35 * * * HAVANA, 22. — Nino Valdes (težka kategorija), prvak ; 14. Oestvang (Norv.) Kube in prvi kandidat za iz- zvanje svetovnega prvaka, je po točkah v desetih rundah premagal Archiea McBrida iz Trentona (New Jersey). 3.11’09”; 15. Karkia (Finska) 3.11’24”. 10 km — ženske: I. Kosyreva (SZ) 40'14"; 2. Rantanen (Fin.) 40'30”; 3. Hie- tamief (Fin.) 40,46”; 4. Masle- STOCKHOLM, 22. — Moštvo nikova (SZ) 40’54”; 5. Leontje- «Lyndhurst M o to ra n (Kanada) va (SZ) 41’06”; 6. Pulkunen je premagalo Švedsko B s (Fin.) 41’07”; 7. Edstroem 12:3 (4:2. 3:1, 5:0). vsekakor jo je spremlja'8 ^« di sreča, kajti ni PolcflJD» igre. da bi bila zares vr« j zmage. Edino Gren je kot je treba. Inter jc i doma opravka z moštvo . konca lestvice in n* pU-" fIfiEMEb predvaja DANES film družbe Warner Bross ((, LIL} t igrajo Danar Brian John Agar manjkalo, da mu ni celo obeh točk. Ko j® reč Legnano dvakrat Pr*fr6jii' vodstvo, je napravil Se go Interju, da je z avtol>01((!t, postavil neodločeni ije». LESTVICA : Fiorentina 21 13 7 1 Inter 21 12 8 1 Juventu« 21 12 7 2 Milan 21 10 7 4 Napoli 21 8 8 5 Roma 21 7 8 6 Sampdoria 21 7 7 7 Bologna 20 7 6 7 La zlo 21 7 6» Genoa 21 8 4 9 Torino 20 5 9 6 Novara 21 5 8 8 1’dlnese 21 5 7 9 Spal 21 4 8» 4 713 C a 13 4 «11 3 7»! I egnano 21 Palermo 21 Triestina 21 Atalanta 21 Odifovolm UIKHIIK 8'IANIHL.AV HhNKU - UKEDNISTVO ULICA MtJNTKl.CHI »i 6 Ml ima - Telefon »tevllka S3-BUB m HfM - Pojim predal 3(» - HPKAVA MUCA 3V FHANCISKA *. JO - Telefonska Številka 37-338 - (JOI.AH1: od tl do IJ30 m od 15 18 — Tel. 37-338 — Cric oglasov: Za vpak mm vlfiine v Sirtnl I stolpcu trgovski 60 finančno opravili i00. odrorti>ice 90 lir — Za FLH.I za vsak mrr, frnne 1 vtoipca ia vse vrstr oglasov po 2S.- din — Tiska Tiskarski zavod Z TI — Podrutn Gorica til S Pel liro l-Il Tei 33-lKI — Hokooisi se rr vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna V00 polletna 1700, cejoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod .0. mesečno **° ^ PoStni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za KLHJ: Agencija demokratičnega Inuzem. tiska. Drž. založba ^ ^ nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 • r 893 — Izdala Založništvo tržaškega tiska O. ZOZ '