M 0 Y i C e pa _>•"• Janez Bleiweis. VII. 1849. nNovice bojo ob novim letu nekoliko svoj nadpis premenile in se bojo imenovale: Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih rečf. — Novi čas je prinesel tudi potrebnost novih vednost. . Imenika prejemnikov letas ne bomo dali . . V začetku Novic je bilo treba svetu rodoljube in posebne prijatle sloveDŠine pokazati, zdej pa je treba, de smo vsi Sloveuci, ki nas je slovenska mati rodila", pravi dr. J. Bleiweis konec šestega tečaja, in v začetku sedmega opominja tiste, ki le nemško brati znajo, naj ne mislijo, da znajo tudi slovensko, in gospode in gospe iz mest in trgov, naj nikar ne zabavljajo, češ, nto ni po krajnsko .. .; čisto je nemške soderge, ktere se moramo ogibati, kolikor je moč, ako hočemo, de bomo očistili lepi slovenski jezik, in mu tisto veljavnost pridobili, ktero zasluži in ktero zadobiti mora", in z Vodnikom novim bravcem ponavlja, da smo Slovenci, in da naš jezik je slovenski. Sam je pisal na pr.: ,,Kmetijska družba. Iz Dunaja. Veliki kmčtijski zbor (zato, de bi poslanci mnogoverstnih dežeki ministerstvu svoje misli in vošila razodeli, po kterih bi se zamogle take postave dati in take naprave vpeljati, ktere bi bile mnogoverstnim deželam po volji). 0 soseskah krajnih, kantonskih in kresijskih. Vrančji černi prisad. Kako s človekam ravnati, kteriga je kolera napadla in kjer ni zdravnika na pomoč. Živina doma v hlevu. (Kmetje še zmirej nočejo spoznati, de živino doma v hlevu rediti veliko več dobička da, kakor jo na pašo stradat pošiljati. Po navadnih pašah ne dobi živina skorej nič živeža; ker po celi dan okoli hodi, še bolj lačna postane; gnoj okoli trosi; dostikrat bolezen naleze itd. In za vse te zgube, se še otroci poduku odtegujejo, de se po pašnikih okoli klatijo, lenobe vadijo, in se še sicer pohujšajo!) Imenitno oznanilo šole živinozdravilske in kovaške, kteri je bil vodja in pervi učenik. Nekaj od kmetijstva na Laškim. Kako kevžeh, smoliko in pljučnico pri konjih ozdravljati. In sicer mnogo manjšib sostavkov o .kmetijskih skušnjah in rokodelskib rečeh brez podpisa. —¦ Tako je največ sam sostavljal poročila z deižavniga zbora, in Novičarja iz Ljubljane in iz mnogih krajev, kteri mu je prizadeval dokaj truda. Spisal je tudi: Kako naj bi se postave in druge oznanila v slovenski jezik prcstavljale, de bo prav. Nckaj zastran deržavniga zakonika. — Žalostuo oznanilo (o snierti Prešernovi) in prijazno povabilo (o njegoveni spominku). Odperto pismice g. prof. R. v Ljubljani. Lloydov dopisnik" itd. — Kmetijske družbc tajnik jc govoril in pisaril mnogo v njenih zborih, in tako tudi v Slovenskem družtvu praisednik je vredil glasilo njcgovo, in to je 4. Letopis slovenskiga družtva na Krajnskim. Pervi zvezek. V Ljubljani. Natisnil J. Blaznik. 1. 1849. 8. str. 44. — Odgovorni vrednik se je Novicam na čelu zapisal v 25. listu (prej: V red devane od . .) dr. J. B1 e i w e i s in izvrševal ta svoj posel skrbno tudi v raznib opombah in pojasnilih, v odgovorih in pogovorih vredništva na pr. s častitimi možmi, ki za Novice pišojo: ,,Nar poprej se vredništvo lepo zahvali za veliko prijaznost, s ktero gospodje dopisniki iz vsih slovonskih krajev Novice z mnogimi sostavki podpirajo, in prosi, de bi tudi priliodnjič tako ravnali. S to prošnjo pa sklene vredništvo še cno drugo, namreč: de bi vse sostavke, ki niso kmetijskiga ali rokodelniga podučivniga zapopadka, kolikor je moč le prav kratko pisali . . Kratko pa dobro! . . Kar le osebne zadeve vtiče, jib ne moremo v Novice jemati, čc nimajo tudi imenitnosti za občinstvo .. Za take reči — se ve de spodobno pisane — služi doklada — v njej prosto govoriše . . Za oznanila in priporočila v dokladi pa vredništvo ni odgovoiijivo . . — nNovice so nalogo na-se vzele kuietijstvo in obertnijstvo učiti, zraven tega pa tudi sploh za omiko slovenskiga naroda skerbeti, ker brez zadnjiga se ne more pervo v sedanjih časih tečno zgoditi — in tcga vodila se bojo tudi prihodnjič zvesto deržalc", pravi v povabilu na naročbo druge polovice, in v tem smislu se opravičuje v prvem velikem zboru Kmetijske družbe 20. nov., in potrjuje v povabilu na naročilo za prihodnje leto: nNamen in obsežek nar starejiga slovenskiga časopisa, kteriga ste pripomoč naših nar imenitniših pisavcov, in zaupanje našiga naroda krog in krog po Slovenskim tako razširile, de ni skorej kraja, kamor bi Novice ne šle, sta bravcam dobro znana — in ravno taka bosta tudi prihodnjič ostala .. . Ne strastno, ampak mirno se bomo za pravice Avstrijanskih Slovencov potegovali". — Zastran oblike ali jezika sainega pravi ondi: nVse pisanje v podučnih sostavkih bo v navadnim čisto slovenskim in lahko umevnim jeziku Novic, ktere slovenskimu Ijudstvu namenjene, morajo pred vsim skerbeti, de se v bravcih veselje do branja obudi in se jim ne odtegnejo, rekoč: ntega ne razumemo". Prav je, de se drugi časopisi v svojih sostavkih za bolj učene Slovence višjiga jezika poslužujejo, ki se občnoslovanskimu bliža, — namenu Novic se pa v navadnih sostavkih ne prileže drug jezik, kakor naš čisto slovenski, ki ima tudi svoje predaosti". — nIz dvojniga naraena ponatisnemo pričujoče gojzdne postave (Waldordnung), ki jih je cesarica Marija Terezija v letu 1771 na znanje dala, piše str. 98. Pervič: je v njih toliko lepih in koristnih podukov v gojzdni reji, de zaslužijo sploh znani biti vsim kmetovavcam. Drugič: naj bojo slovenskim prestavljavcam izgled, kako naj bi se iz nemškiga v slovensko prestavljalo, de je prestava v duhu narodoviga jezika in de je lahko umljiva". — BZa Slovence po slovonsko!" kliče v spisku .. Nekaj zastran deržavniga zakonika — ter učf: nČistimo jezik, pilirao ga, gladimo ga, trebimo mu mah ptujšine, ki ga obraša, mislimo in pišimo v duhu slovenskim, izposodujmo si, posebno kar nas je bližnjih bratov, bosede, ki nara jih manjka, — nikdar pa ne pozabirao: de na razumu in oruiki ljudstva je vse ležeče. — De si pa zraven svojiga čistiga slo- venskiga jezika pridobimo tudi popolnania znanost ilirskiga jezika, naj se na vsacim slovenskim gimnaziji napvavi tudi učiliše ilirskiga jezika: le to je prava pot vzajemne književne zveze". 0 tej stvari je koj v začetku 1849. 1. str. 9. povedal te-le poštene misli: ,,Tudi mi smo te potrebe živo prepričani, de morajo SIovani kadaj eni edinipismovinski jezik imeti, kakor ga iniajo Nemci in drugi narodi. Nemci se nam sicer zdej posmehujejo, ako kaj taciga žclimo, in pravijo: Kaj boste vi Slovani, sej še eden dniziga ne razumete, kar se je lani v Pragi vidilo, ko ste se mogli v zboru nernškiga jezika poprijeti. To je dan današnji res — ali kdo je toga kriv? Slovani ne — ampak tista moč, ki je pod imenam nPangermanisrnus" Slovane v sužnosti imela toliko in toliko let. Zato ,je zadnji čas, de Slovani postanemo, kar nas je Bog vstvaril — kakor so nas naše matere rodile! Smo slišali praviti, de nara je nebeški Oče tudi mervico unia in razuma dal, kakor Nemcam — in de tudi Nemci eden druziga ne razumejo, ee pridejo nemški Švajcarji, zgornji Avstrijanci, Prajsi, Parci (Schwaben), Danci, Meisnerjanci, Hanoveranci, Hesnerji itd. skupej, in če vsak po svojim jeziku govori. Nemci! potegnite poprej bruno iz svojiga očesa, preden se spodtikate nad pezdirjpm svojiga bližnjiga! — Pismovinskiga jezika nara jo Slovnnam tedej tako potrcba, kakor Nemcam — todn pismovinski slovanski jezik ne sme prisiljena mešanca biti, ampak raora izvirati sam iz sebe iz cveta vsih kar koli jo moč izobraženih slovil ali narečij. Dajmo tedej mi slovanski narodi nar poprej zgubljene zaklade svojiga jezika pri prostim ljudstvu iskati; po tem nej izobražuje vsak narod svoj materni jezik — in sad vsiga tega bo kmalo občji pismovinski jezik". Iz tega nagiba je sicer verno priobčeval Vodnikovo lani prenehano »Povedanje od slovenskiga jezika" iz 1. 1797-—8 pod naslovom: BKaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše" v sedmem tečajusvojihNovic (str. 83—205), ter je ž njim kazal nasprotnikom: Slovensko me pravio — Domači vsi prek (,,De smo Krajnci po deželi, to sami verao; pa še tudi to vemo, de smo Slovenc.i po rodu, in de iz rodii izvira edino pravo inie našiga jezika, ki —• vsim nevednim nasprotnikam vkljub, ki resnico in pravico zatirati in mirne Slovence neprenehama dražiti hočejo — je bil, je, in bo slovenski jezik na vekoraaj. Amen"); vendar je tudi v tera oziru s priljubljenim svojim pesnikom vedno klical: ,,Le naprej, naprej, verli domorodci! v prid domovine — in ne dajte se motiti, če ravno pisano gleda protivnik. Kdor se za omiko ljudstva trudi, dopernaša Bogu dopadljive dela, de si ravno nasprotna derhal, ki križema roke derži in lenobo pase, reži na njegove dela, jih čerti in černi. Pomnite Koseskovih besed: /, • • • ¦ * , ,,Cermti scer je vajen svet, kar sije, Podreti v prah visoko mu jc mar; Pa se ne boj! Še serc vcliko bije, Ki vnete so za svit in čisto stvar. Zijavni terg življenje v kvantah gubi, Blagejši duh podobe višji ljubi".