Politicen list za tslovenski narod.
Po poŠti prejema« velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta
4 g-ld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t jfld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če se tiska enkrat,: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji .ie cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne.
-v. 159.
V Ljubljani, v petek 15. julija 1892.
l^ecraiJk XX.
Pogoji za udeležbo na I. slov. katoliškem shodu.
Razposlali smo vabilo na vse katoličane po slovenskih deželah na I. slovenski katoliški shod v Ljubljani. Odgovori na to vabilo so v obče za katol. shod ugodni in prijazni. Nadejati se je torej obilne udeležbe. Zato glavni osnovalni odbor tukaj objavi pogoje za udeležbo na I. slov. katol. shoclu:
1.	Kdor se hoče udeleževati I. slov. katol. shoda, mora imeti vstopnico, glasečo se na njegovo ime. S to vstopnico ima prost vstop k vsem odsekovim sejam in slavnostnim shodom. Vsakdo se pri vhodu v dvorano reditelju skaže z vstopnico. Za dame se bodo izdajale posebne vstopnice za slovesne seje.
2.	Kdor se misli vdeležiti I. slov. katoliškega shoda, naj se oglasi za vstopnico do
15. avgusta t. I., in sicer neposredno pri glavnem osnovalnem odboru v Ljubljani ali pa posredno pri lokalpih odborih in čč. gg. župnikih, kateri naj blagovole vsaj do 15. avgusta t. 1. doposlati glavnemu osnovalnemu odboru v Ljubljano imenik oglašenih vdeležencev iz svojega kraja, oziroma fare. Pisarna glavnega osnovalnega odbora je v Ljubljani v stplpjein žppnišču, Semeniške ulice 2, II. nadstropje.
3.	Z qzirom na prostovoljne darove se je cenft za vstopnico znižala ter velja eden goldinar za osebo. S tem se poravnajo veliki stroški za I. slov. kat. shod.
4.	Kdor želi prejeti tiskano poročilo o
I. slov. katol. shodu, naj priloži v ta namen
za jedno še 50. kr., in poročilo se mu svoje-dobno pošlje na dom.
5.	Kdor želi, da mu osrednji pripravljalni odbor v Ljubljani preskrbi prenočišče, naj to razločno pri oglasu naznani. Račun za stanovanje poravna vsakdo sam.
6.	Kdor se želi vdeležiti skupne večerje (banketa) v sredo večer, naj tudi to pravočasno naznani in naj vplača za osebo 1 gld. 50 kr. brez pijače.
7.	Ako se oglasi zadostno število vdeležencev, napravi se v četrtek dne 1. septembra poseben vlak na Bled.
8.	Vstopnice bode od 15. avgusta po-čenši pošiljal glavni osnovalni odbor v Ljubljani po tistem potu, kakor se je kdo oglasil.
Da se ohrani pri razpošiljanju vstopnic pravi red, je neobhodno potrebno, da vsakdo naznani razločno svoje ime, priimek in stan ter zadnjo pošto. Tudi naj po vrsti zapiše razločno, kaj želi (n. pr. vstopnico, poročilo, stanovanje, banket itd.) ter naj temu pismu na odbor priloži dotične svote.
Na prepozna oglasila se bode odbor le toliko časa oziral, dokler ne bo dopolnjeno določeno število vdeležencev.
Prosimo vse rojake, zlasti pa slavne lokalne odbore in čč. gg. duhovnike, da nas podpirajo pri tem težavnem poslu, ter delujejo na to, da se prvi slov. katol. shod izvrši vspešno in častno za našo domovino!
V Ljubljani, 9. julija 1892,
Glavni osnovalni odbor za I. slov. katoliški shod v Ljubljani.
Državni zbor.
Z D u n a j a, 14. julija.
Valutna razprava.
Ako sem v prvem poročilu o valutni razpravi rekel, da razni govorniki niso nič novega povedali, moram to danes dopolniti z opazko, da niso nič novega povedali v stvarnem oziru, da je bila pa razprava zanimiva zaradi političnih opazk. V prvi vrsti to velja glede izjave, ki jo je dal poslanec J a w o r s k i kot načelnik poljskega kluba. Povdarjal je, da prej ali pozneje se mora vravnati denarna veljava in da se ne more več odkladati, odkar je : vlada predložila dotične predloge, ker bi imela odklonitev veliko slabše finančne in politične nasledke, kakor če bi ostalo pri starem. Državna potreba torej j sili k rešitvi te zadeve zato bodo Poljaki z ozirom na to potrebo glasovali za predloge. Ali glasovali bodo za nje tudi iz gospodarskih razlogov; nikakor pa jih pri tej zadevi ne vodijo politični oziri; Poljaki bi v enakih razmerah za nje glasovali, če bi jih bil predložil Depretis ali Steinbach. Zato pa ne umejo, kako je mogla velika stranka (levičarska) tem pred-; logom nasproti tako stališče zavzemati, da so prišli | v nevarnost. Nikomur nečem nič očitati, rekel je Javvorski, ali omenjal sem to, ker je treba po naši morda napačni misli, vedno razloček delati med državnimi in političnimi vprašanji, pa tudi zaradi tega, ker se je skozi dva tedna govorilo o krizi, ker so nam časniki dan za dnem prinašali poročila o tej krizi, ker nam je ozdravljenje te krize ž njenimi nasledki neznano in ker ne moremo umeti, ali je bilo za ozdravljenje te krize treba tako drastičnega zdravila, da je prišla za državo tolikanj važna zadeva v resno nevarnost I
Te besede so hudo zbodle združeno Jevico, ki komaj pričakuje trenutka, da bi se Poljaki ž njo
LISTEK
William Morgan.
Po Leonu Taiilu prevel F. H.
(Konec.)
Dokler so se peljali skozi obljudene kraje, je bil pogovor živahen. Ko pa pridejo v puščavo, pla-nejp vsi spremljevalci (bili so Içado^-vitezi) nad Mpfgçna. Enj ga zvežejo, drugi mu usta zamašijo. Tako se peljejo do večera. Pri nijagarski trdnjavi se voz ustavi. Morilci izstopijo. Častitljivi „brat" lože „zum Odlzweig" (koje ud je bil Morgan) jih je pričakoval. Odvežejo vjetniku noge, primejo ga za roke in pod pazduho in ga peljejo k samotni hišici pri Ontarijskem jezeru.
Med potjo so reveža suvali, z nogami tolkli; če je hotel iti bolj počasi ali če se je hotel zagovarjati, zbadali so ga z bodali. Na njegove bolestne vsklike so odgovarja'i morilci s smehom.
„IzdajicfiI" so mu rekli, „ti si se predrznil prelomiti svojo prisego. Objavil si pravila našega obrednika. Kaznovan bodeš sedaj za to. Obsodba, s katero so te obsodili, se bode kar je mogoče uaj-bolj strogo izvršila. Ali su spominjaš kaznij. s katerimi se ti je žugalo in katere ni sam klical na svojo glavo, ako boš prelomil prisego. Glej, zdaj bodeš prejel plačilo. Nikar se ne nâdejaj milosti. Potrebno je, da se pri pogledu na tvoje ranjeno
truplo ustrašijo vsi, ki bi hoteli Yetqpjfi v našo družbo s takimi nameni, kakor si jih imel tilw
Noč je bila jasua. Čuvaj pri nijagarski trdnjavici, Edward Giddius, je dobro viijel, kpko so prostozidarji svojo žrtev obkolili in kako grdo ž njo ravnali. Slišal je njih očitanje in žuganie. Ker pa je mislil, da so roparji, ki hočejo svojcev enega kaznovati, ni se upal pomagati mu.
Rabeljni so pripeljali Morgana v samotno hišico ter zaklenili vrata. Drugi dan zvečer je prišla neka zamorka v bližino hišice, v kateri )e méuiia, da stanujejo ljudje, po vode. Posluša: divji krifr ji doni po ušesih, globoko stokanje sliši. Polna strahu pa tudi radovednosti se splazi ob zidu in pride do okenca. Grozen prizor vidi.
Na nasprotnem zidu vidi pribitega moža v po-1 dobi križa sv. Andreja. Skozi roke so bile napete 4 vrvi na 4 močne žeblje v zidu. Mučenik je visel kakega pol nietra od tal. Niegove prsi go bile krvave. Okrog njega so skakali m čez njega zabav-i Ijali od krvi in žganja pnaui inožie. Na skledi polni ' žrjavice je ležala železna palic*. lius peklenski prizor. ^ Vsp to je videla pri žarkih l»akel|.
„Ti si na vrsti, Henrik Hrovn", reče poveljnik, kateri pa ni bil uikdo drugi, kakor—Loton Lowsou, načelnik najvišjega zidarskega sodišča v Bostonu in začetnik umora! (Prva prostozidarska loža v Ameriki je bila ustanovljena v Histonu I. 1733.)
Imenovan' se vzdigne s klopi, vzame železno palicî iu se pribl ža z negotovim korakom žrtvi.
Porine palico Morganu v obraz iu ga hoče oslepiti; ker je bil pijan, zgreši oči in zadene hce. Revež je tako zakričal, da so se zamorki lasje po koncu postavili iu da je strahu zbežala.
Drugi dan pride zopet po vodo in ker sliši iz hiše še vzdihovanje, priplazi se počasi do okna. Telo Williama Morgana je bila sama rana. Tu pa tam je bilo meso vijpjičaste barve, znamenje, da so ga hudobneži namazali s tekočino in mu povečali bolečine.
„Končaj vendar, Monroë", reče Loton Lowson, „že tretjo noč smo tukaj ; usmi|i se ga in prebodi mu vrat, da gremo naprej I"
Monre se vzdigne, potegne bodalo, pomeri in zadeue natanko levo stran vratu. Žrtva se strese zadnjič in nagne glavo: trpljenie je bilo koučano.
Po noči so prepeljali mrliča v čolnu v pem-brocke (v provinci|i Ontario, v zgorpji Kauadi iu so ga skrivaj pokopali.
Vest o tem umoru se je pozneje razširila, ker se nista upala niti Edward Giddius, niti zamorka govoriti.
Med tem je zbudilo pozornost vseh Zjedinjenih držav, da je časnikar kar čez noč zginil.
Sestavila se je protizidarska liga z namenom, da bo razoe magistrate pri poitvedovauju podpirala. Ker pa so bili le-ti prostozidarji iu tudi guverner novojorški, postopali so v celi reči zelo počasi.
Slednjič, sta se pa veudar namenila Giddius in zamorka naznanili, kar sta bila videla, a magistratov

popolnoma združili. To je razvidno iz pikrega odgovora, ki ga je dal včeraj poslanec Plener Jawor-skemu. „Pred vsemi rekel je Plener, bil je načelnik poljskega kluba Jaworski, kateremu se je zdelo potrebno, nas brez vsakaterega povoda svariti, da naj iz valutne zadeve ne delamo političnega vprašanja; njegova (Jaworskega) stranka kaj tacega ne bi bila nikdar storila, njej kaj tacega ne bi bilo prišlo na misel, in v zvezi s tem dajal je naši (levi) stranki razne nauke. Reči moram, da me je ta opazka, za katero v resnici ni bilo nobenega povoda, jako iz-nenadila, ker zlasti v zadnjem času nismo vajeni, da bi nas s poljske strani brez vzroka v stvarni razpravi hipoma napadali. Ne vem, kaj je Jaworskega pripravilo k tem napadom, ali odkritosrčno povem, da je zgrešil vtis, ki ga je hotel s tem napraviti na nas. Jaworski nam je hotel s tem, ne vem, zakaj, malo ponagajati".
Iz teh besed je razvidno, da se prijateljstvo med levico in Poljaki še vedno krha.
Tudi Stein wender čutil je potrebo po-vdarjati politično stran. On se je hudoval, da se nemštvo v planinskih deželah zatira in da prav zaradi tega neče glasovati za postavo, katera poobla-ščuje vlado k najemu novega dolga v znesku 183 milijonov gld., brez katerega je vravnava denarne vrednote nemogoča.
Da je Šuklje na koncu svojega govora tudi udaril na politično struno, sem že povedal, in dostavljati mi je le, da je skušal dr. L u e g e r na surov in nedostojen način pobijati poslanca Šukljeja in da je smešil imenovanje dr. Abrania, češ, da ne ve, kaj se je godilo, in kako je to prišlo; Šuklje tega ni povedal, morda more Foregger natančneje pojasniti to stvar. Dr. Poregger se je v istini oglasil in zabavljal čez vlado, da na Spodnjem Stajerju poslovenjuje urade in šole, da je celjskemu magistratu zaukazala slovensko uradovanje, da je dovolila vstanovitev slovenske posojilnice na škodo nemškej, in da je imenovanje Abramovo zaradi tega zbudilo toliko razdraženost, ker je bilo izvršeno že drugo imenovanje, ki so ga pa slovenski poslanci preprečili.
Danes je prišel kot prvi govornik na vrsto finančni minister Steinbach, ki je z mnogimi jako mikavnimi razlogi pojašnjeval potrebo in korist valutne vravnave zlasti za kmetijstvo. Tudi poljedelski minister grof Falkenhayn je s kmetijskega in gospodarskega stališča zagoverjal novo veljavo, potem je bil sklep razprave in sta govorila še glavna govornika Kaizl in Menger. Kaizl je po zgledu svojih čeških tovarišev povdarjal, da je prijatelj zlate veljave, da pa iz političnih razlogov ne more glasovati za njo, ker jo je predložila sedanja vlada.
Predno je prišel k besedi poročevalec Szczepa-nowski, sledila je še cela vrsta dejanjskih popravkov. Prvi je Kramar zavračal Plenerja, drugi pa je poslanec Šuklje popravljal trditve Lueger-jeve, ki je rekel: „Če mi kdo pravi, da so Slovenci za novo veljavo, ker je Šuklje govoril za njo, vam
pravim : Da, če Šuklje za njo govori, je to le dokaz, da jo vlada hoče, s tem pa še ni dokazano, da jo hočejo Slovenci."
„Da popravim to trditev, ki je očiten napad na mojo poslaniško čast," rekel je Šuklje, „smem le spominjati na govor, ki sem ga imel pred kakimi 8 meseci v tej visoki zbornici pri razpravi učnega ministerstva (prav dobro!), ali iaz tega ne storim, ker se dostojnemu človeku gnjusi, odgovarjati na neslana sumničenja. Ako je pa hotel gospod poslanec s temi besedami reči, da se je slovenski narod kot tak izrekel zoper vravnavo valute, mu moram povedati le to, da gospod poslanec petega okraja dunajskega naših razmer ne pozna, in mu zaradi tega dejanjsko konštatujem, da se je kranjska kmetijska družba, ki je gotovo najkompetentnejši organ za varstvo kmetijskih koristij v izvanredno obilno obiskovanem glavnem zboru dne 8. junija t. 1. soglasno izrekla za valutne predloge. (Čujte, čujte in dobro!) Ravno tako so pri občinskem 7.a-stopu glavnega mesta ljubljanskega z enakim soglasjem prestopili na duevni red preko agitacije, ki jo je antisemitska stranka spravilafna red." (Dobro, dobro!)
Tudi dr. Gregorec se je oglasil k dejanj-skemu popravku in dobro okrcal dr. Foreggerja in njegove trditve glede poslovenjevanja po Spodnjem Štajerskem. Ker je ta popravek malo obširnejši in je treba zaradi pozne ure skleniti poročilo, pošljem ta popravek jutri po stenografičnem zapisniku. Lueger in Foregger sta skušala odgovarjati, pa sta imela smolo; Lueger je opravičeval svojo trditev, češ, da je Šuklje o svojem času ministru Gautschu na ljubo predlagal ustanovitev druge sek-cijsko-načelniške službe, in da je bil gledi borznega davka v nasprotstvu z ranjkim Obrezo, ki je zahteval 50 kr. ali 1 gld. davka, Šuklje pa le 10 kr. Ali to je čisto napačno; kdor je čital do-tična poročila, ve, zakaj je Šuklje predlagal druzega sekcijskega načelnika, in ravno tako je znano, da je Obreza po natančnejši informaciji o borznem davku sodil prav tako, kakor Šuklje in drugi slovenski poslanci.
Foregger pa v svojem odgovoru Gregorcu ni mogel druzega oponašati, kakor da ni osebni prijatelj Wurmserja, katerega osebno ne pozna. Podpredsednik je gospoda poslanca Foreggerja večkrat opominjal, da to ni dejanjski popravek, ali slovenski poslanci so ga prosili, naj ga pusti govoriti, ker vzbuja veliko veselost s svojimi čenčami.
Po konečni besedi poročevalca bilo je glasovanje o prestopu v posebno razpravo prvega zakona. Po nasvetu poslanca Luegerja vršilo se je glasovanje ustno; skupno so nasproti glasovali samo Mladočehi in antisemitje, za predlog pa Poljaki; pri drugih strankah je bilo glasovanje prosto in se je vršilo vse križem, vendar je bilo nasprotnikov skupaj le 91 proti 190, ki so glasovali za predloge. Izmed jugoslovanskih poslancev glasovali so proti nadrobni razpravi: Gregorec, Pfeifer in Spinčič; cdsotni so bili Oeronini Alfred, Gregorčič, Laginja,
nobeden se ni za to zmenil. V pijanosti je zinil Henrik Brown nekaj nepremišljenih besed. Občinstvo ga je smatralo za morilca, sodišča so pa molčala. To je vzbudilo med občinstvom veliko nejevoljo; povsod se je govorilo o krivičnosti pri sodiščih. Zločin se ni mogel več tajiti. Zakaj se namreč niso pri gosposki zmenili za nobeno ovadbo? Po vseh Zjedinjenih državah so se ljudje o zločinu pogovarjali iu povsod so se izrekli: prostozidarji ne smejo biti javni uradniki. Matere so prisegale, da ne bodo dajale svojih hčera prostozidarjem za žene, in hčere so obljubovale, da se ne bodo nikdar možile s prostozidarji. Zaničevanje skrivne družbe je bilo splošno.
Dve leti po umoru Morganovem se je sešel 4. julija 1828 v Leroy-u protizidarski shod. Pri tej priliki se je odpovedalo 300 bratov zidarski družbi v pričo in med ploskanjem neštevilne množice in izjavili so se vsi ob enem, da je govoril nesrečni William Morgan pristno in popolno resnico v svojih razodetjih o prostozidarjih in da je bil to pravi vzrok njegove smrti.
Kaj so pa sedaj storili prostozidarji? Po vseh časopisih so razširjali vest, da je bil rajni časnikar pijanec in da je najbrž padel sprehajajo se v jezero Ontario ter ondi utonil. Toda slabo so opravili. Mor-ganovi prijatelji so to trditev slovesno zanikali, češ, znana je bila vsem njegova zmernost v pijači. Prostozidarji so prinesli v odgovor mrliča, katerega so
v vodi ontarijski vlovili, a kaka prevara! Spoznali so v njem Monroe, kateri je bil gotovo od sobratov umorjen, ker je skoraj gotovo vsled svoje hudobije kesanje razodeval. Po vsej pravici so kazali na nov zločin družbe in tem hujši je bil srd.
Prostozidarji so začeli leta 1832 razglašati po časopisih, na katere so imeli vpliv, da Morgan še živi in da so vse to začeli edino le sovražniki družbe; popotniki so ga neki videli v Smyrni, kjer posluša Mohamedove nauke. Ker je Smyrna v Mali Aziji, nekaj tisoč milj od Novega Jorka, je, kakor se samo ob sebi ume, tej vesti težko verjeti. Občinstvo pa se je cele reči naveličalo, in za to se je pomirilo.
Toda nič ni tako skrito, da bi ne bilo enkrat očito!
„New-York Herold", največji časopis v Ameriki je pričel leta 1875 zopet iskati Morgana in leta 1881 meseca julija se je našel njegov grob v Pem-brocke, kakor smo mi povedali. V grobu so našli papirček, na katerem je bilo zapisano ime in priimek glavnega morilca Henrika Browna.
Kar se tiče Lotona Lowsona, ni se moglo zvedeti, kaj se je ž njim zgodilo.
Danes se vzdiguje Morganov kip na javnem trgu v Bataviji. L. 1882 je bil slovesno odkrit. Seveda prostozidarski listi so o celi slavnosti molčali, ker se je proslavljal časnikar, ki je umrl vsled ljubezni do resnice.
Biankini, Perič, Šupuk, Bulat in Dapar. Drugi so glasovali za prestop v posebno razpravo.
Ob '/«5. uro popoludne je predsednik sklenil sejo in prihodnjo sejo napovedal na jutri ob deseti uri popoludne.
Politični preg-led.
V L j ub lj a ni, 15. julija. Notranje dežele.
Socijalistem. V Soluogradu so začeli izdajati socijalistični list za kmete. Socualno - demokratična stranka vidi, da tako dolgo ne bode dobila nobenega vpliva, dokler kmetskega prebivalstva ne vjame v svoje mreže. Za socijaliste na Solnograškem pa deluje posebno tajnik tamošnje kmetijske družbe, Losert. On .je baje tudi duševni oče novemu listu. Knezo-nadškof dr. Halltr se je že v deželnem zboru pritoževal, da Losert razširja po deželi nauke, ki nasprotujejo katoliški cerkvi. Deželni glavar je tedaj priznal, da je Losert bil član socijalno-demokratskega društva, pa je moral izstopiti. Dvorni svetnik Lien-bacher je pa z vso svojo zgovornostjo Loserta zagovarjal. Sedaj je vprašanje, more li biti Losert uradnik deželuega odbora in tajnik c. kr. kmetijske družbe, če ima zvezo s socijalističnim listom in še vedno razširja socnalizem po deželi?
Ogersko. Dni 13., 14. in 15. avgusta bode v Raabu shod ogerskih odvetnikov. Posvetovali se bodo o tem, da se omeji število odvetnikov. Za to, da se skliče ta shod, se je izreklo 23 zbornic in le tri proti shodu. Dvomiti skoro ni, da se bode shod izrekel za omejenje števila odvetnikov. Taka vredba ni posebno liberalna in ogerski odvetniki so po večini liberalci. To se pač ne vjema. Pa ti gospodje so menda le takrat liberalni, kadar jim ugaja, — Madjarom ni prav, da vlada ni takoj odredila preiskave proti vsem Rumunom, ki so šli z deputacijo na Dunaj iu ki so kako razširjali rumuusko spomenico. Ta spomenica je po mnenju Madjarov državi nevarna. Ugron in Apponyi sta že v tej zadevi in-terpelovala vlado. Vedeti hočeta, kaj misli storiti vlada proti rumunskim agitacijam.
Vitanje države.
Bolgarija. V pravdi proti morilcem finančnega ministra Belčeva ie izpovedal Jurij Vasiljev, ki je kot emigrant služil v ruski vojski, da mu je v Rusiji bilo dovoljeno nositi uniformo njegovega prejšnjega bolgarskega polka. V vojaških seznamih je bil zaznamovan za „prirejenega ruski vojski." Na vprašanje, kako so ga priredili ruski vojski, je odgovoril, da na prošnjo do ruskega generalnega štaba za vsprejem v rusko vojsko s pristavkom, da je v Bolgariji služil njega cesarskemu velečastvu (carju). Potem so ga nastavili, dajali mu plačo, pustili mu nositi prejšnjo uniformo. Prisegel pa ni v Rusiji. Iz te izpovedbe se razvidi, da so Rusi in bolgarski emigrantje smatrali Bolgarijo že za nekako rusko gubernijo in bolgarsko vojsko za del ruske vojske. Pri tacih razmerah je seveda moralo priti do razpora, ko se jo povzdignila bolgarska narodna zavest.
Francija. Novi pomorski minister Burdeau je po želji zbornice vse vojaške sile, ki so pripravljene proti Dahomejcem, podredil polkovniku Doddsu. Sedaj mornarica ne bode mogla druge vojske ovirati, ker bode pod istim poveljništvom. — Zaprti anarhist Drouhet je izpovedal, da imajo anarhisti pri pantinskih utrdbah spravljen dinamit. Preiskali so utrdbe in res našli zaboj dinamitnih patron. — Senator Sal je vlado vprašal, če misli posredovati v prid francoskih upnikov na Portugalskem. Minister je obetal, da bode storil, kar je mogoče. Rekel je po, da je Portugalsko v velikih zadregah in bode torej treba dati mu časa, da si opomore. To bodo upniki tudi storili, če bodo Portugalci le resno voljo pokazali, da hočejo izpolniti svojo dolžnost. Posebno tolažilen ministrov odgovor pač ni bil. Vidilo se je, da francoska vlada že sama dvomi, da bi pri portugalskih papirjih ne bilo izgube. — Parlamentarno zasedanje se je sedaj zaključil.
Izvirni dopisi.
Iz Ljutomera, 10. julija. (Obiskovanje premilost. knezoškofa.) Kako krasna in divna je pač ljutomerska okolica! Prijazna dolina smehlja se ti pisanih vrtov in zlatih, plodovitih polj, krog in krog pa preseneten gledaš zelene hribe in griče, ki obkrožajo dolino, kakor Javorov venec nedolžno deviško glavo.
A gotovo že zdavnej ni ta rajska okolica bli-ščala se v takem krasu, kakor ravno minole dni, ko jo je obiskal preljubljeni vladika, lavantinski Mihael.
Naravno lepoto povzdignila je neutrudna marljivost visoko probujenih prebivalcev, katere vse je prošinjala vroča l,ubezen in brezmejna udanost do vladike. Čedne kapelice tik ceste, katerih je toliko in toliko v ljutomerskem okraju, bile so vse v najlepši praznični opravi; temno-zelene smreke, jako
ukusno opletene, nosile so v cvetje okičene slavoloke, iz kojih napisov je odsevala poleg ljubezni do premil. kneza največja radost in hvaležnost na njegovem visokem obisku.
Ko je 7. t. m. dospel knezoškof do meje ljutomerske župnije, zagrome topiči in od kapelic in župnijske cerkve začuje se zvonjenje. Pač tisoč in tisoč vdanih src je k Bogu povzdignilo željo: „Blagor mu, ki pride v imenu Gospodovem!"
Koj prvi trenotek v ljutomerski župniji iznena-dili so kaj vefelo knezoškofa! Pozdravili so ga namreč „banderaši" na čilih konjih, v lepi, vse časti vredni narodni noši.
Znani posestnik Mursa. sloveč po celem okraju zaradi svoje izvanredce omike, zdrči na ognjevitem konju k vladiki in v izbranih besedah mu raztolmači veselje ljutomerskih kmetov na njegovem prihodu. H koncu svojega govora, s katerim bi se lahko ponašal vsak odličen učenjak, zaori v navdušenih besedah: „Bog živi slovenskega škofa!"
In ta pozdrav razlega se po dolgi vrsti vrlih banderašev, slovenska zastava se dvigne, trobojui trakovi zaplapolajo na junaških prsih, . . . radost in navdušenje za vladiko prikipi do vrhunca!
Cez nekaj trenutkov jame se slavnostni sprevod, podoben zmagoslavnemu bojnemu voju, pomikati proti Ljutomeru. Ob cesti je željno čakalo tu in tam na stotine zbranega ljudstva, ter klečd sprejemalo blagoslov svojega višjega pastirja.
Pred trgom zbrala se je bila pa ogromna množica ljudstva, pričakovaje vladiko. Oblastvom ljutomerskim naj bo izrečena vsa čast, da so tako izpodbudno in z veliko dostojnostjo sprejeli cerkvenega kneza. Bili so navzoči: politični uradniki pod vodstvom okrajnega glavarja preblag. g. grofa Attems-a, ki je knezoškofa prav prisrčno pozdravil; občinski odbor z županom, g. Sch\varzom, na čelu, ki je v imenu trga zaklical vladiki: „Dobro došel!"; šolska mladina z vsemi učitelji itd.
Trg je bil ves okrašen; raz hiš vihrale so zastave, med kojimi sem v svoje veliko veselje naštel tudi pet slovenskih trobojnic.
Med molitvijo in ubranim, ganljivim petjem podali smo se nato v prelepo župnijsko cerkev, kjer je bilo izpraševanje mnogobrojne šolske mla-deži, ki je s svojimi odličnimi odgovori vladiko vidno razveselila.
Zvečer priredil je čitalnični pevski zbor sere-nado pred župniščem, ki se je izborne izvršila. Pevci, pod vodstvom svojega vodje, g. nadučitelja Horvata, so Ljutomeru znovič pokazali, da jeni lepše in krasne j še od slovenske pesmi.
Kakor sem videl, ima ta zbor v svoji sredi tako izvrstne moči, kakor le malokateri na južnem Štajerju. Pesmi bile so za ta večer in to priložnost res nad vse srečno izbrane. Jenkova „Molitev", — kdo je ne bi s celim srcem občudoval? Zelo primerna bila je tudi druga, (smem reči, sve-t o v n o z n a n a), Koseskega: „Kdo je mar?", katero je zbor mojstersko popeval; sosebuo s kitico: „. . . papež piše, ljubi brat!" je g. učitelj Schnei-der vzbudil splošno odobravanje.
Knezoškof je pevcem osebno čestital, zahvalje-vaje se jim za serenado.
Slednjič zadoneli so še navdušeni glasovi vedno krasne in občudovane „Liepa naša domovina", ki se s ponosom sme pčti po celem Slovenskem, a vendar oni večer zdela se mi je za divni, nepozabni mi Ljutomer nalašč zložena.
Dnč 8. julija obiskal je premilostivi knezoškof z več duhovniki starodavni Vržej, kjer se je škofovega prihoda vse srčno veselilo. Tržani napeli so vse sile, da bi poveličali slovesen sprejem. Pred trgom pričakovala je velika množica ljudij premi-lostnega, tudi strelci, garda vržejskega trga, bila je polnoštevilno navzoča in skazala knezu vojaško i a s t.
V soboto, dn6 9. julija, delil je pa premilost. knezoškof 1019 otrokom zakrament sv. birme, večina jih je bila iz ljutomerske župnije, nekaj tudi iz drugih župnij; več jih je celo ogersko Prekmurje poslalo.
Istega dnd popoludne poslovil se je vladika iz Ljutomera. Bilo bi pač odveč, ako bi hotel opomniti, da mu bodo v s i Ljutomerčani ohranili trajno najboljši spomin; kajti knezoškofa, ki s tako plamtečo,mladeniško navdušenostjo o z n a n u j e božjo besedo in vernike z apo-
fttolsko gorečnostjo opominja na krščanske dolžnosti; istotako pa tudi knezoškofa, ki narod s tako prijaznostjo očara — ni moči pozabiti. Njegov spomin počiva neizbrisen v globinah tisočerih, iskreno udanih src, iz katerih kakor z altarjev, se dviga dan na dan pobožua molitev za njegov časni in večni blagor!
Pač pa mi je prijetna dolžnost, vrlim Ljuto-merča nom izreči najloplejšo, javno hvalo, da so svojega duhovnega uadpastirja tako lepo in spoštljivo počastili. Ljudstvo, ki svojo duhovno oblast tako spoštuje, je samo spoštovanja in časti vrednol
Zagreb, 10. julija. V zadnjem času se je \ mnogo pisalo po časopisih, da misli hrvatska vlada j sedanjo jugoslovansko akademijo preustrojiti v kr. j hrvatsko-slavousko akademijo. Ta dvojni naslov v : novejšem času kaj ugaja vladnim ljudem. Zdaj je j pri nas vse hrvatsko-slavonsko; tudi tam, kjer ni ! potrebno, se rabi ta izraz. In tako mislijo morda j zares tudi novo akademijo tako krstiti. Tega mi ue ; moremo odobravati. Ce se rabi že v zakonodavstvu i ta dvojni izraz, prav za prav bi moral biti trojni, i ali Dalmacije nočejo nam dati — ne bi še človek 1 toliko zameril, ali kjer se govori o narodu in nje- J govej književnosti, ali sploh o kulturi njegovej, j tukaj bi ee moral rabiti samo izraz hrvatski, ! kajti tukaj pozaamo v tem pogledu samo en narod, in ta je hrvatski. Vsako drugo ime je neumestno in samo za naše nasprotnike, ki žele nas na ta način razdvojiti in oslažiti.
„Narodne Novine", vladin list, so sicer zanikale, da misli vlada na kakšno premembo pri akademiji, ali z druge strani se vendar pogovarja, da bode vlada dala po nekem zastopniku v saboru objaviti predlog o preustrojstvu akademije. Poslanec, ki je sam akademik, bode stavil o tem predlog, in sabor ga bo gotovo sprejel. Kaj pa vendar hoče vlada s tem preustrojstvom doseči? Ona hoče, da bode akademija v vsem odvisna od vlade. Poznato je čitateljem „Slovenčevim", da je sedanja vlada že dlje časa z akademijo v nasprotstvu. Zato ni bil potrjen za predsednika akademiji dr. Pran Rački, niti je vlada v novejšem času sploh kaj žrtvovala za književna podjetja akademična.	i
To pa vse zato, ker je Strossmayer pokrovitelj akademiji in ker je po mnenju vladinem delovanje akademikov preveč slovanskega značaja, kar je današnjim gospodarjem trn v oku. Rajše drugo vse, nego slovanski duh, ki se ne more strinjati z mad-jarsko državno idejo. Da se tedaj akademija na-vzame drugega duha, treba jo bode preustrojiti tako, da bodo akademiki odvisni od vlade, in da bodo v ta zbor voljeni le taki možje, ki se ne bodo protivili vladnim nazorom. Tako se vsaj misli v vladinih krogih. Ali drugo je vprašanje, kako bode \ vlada mogla to izvesti. Vsakemu je poznato, da je premoženje današnje jugoslovanske akademije privatne narave, to je, da je narod hrvatski, na čelu mu škof Strossmayer, zbral sam dosedanje glavnice, in da s tem premoženjem upravlja akademija sama, seveda pod nadzorstvom vlade. S tem premoženjem tedaj vlada ne more razpolagati po svoji volji, a ko \ bi se v istini nameravalo izvesti ono, o čemur se i po časopisih piše, imel bi narod pravo, da se mu j to premoženje povrne, kajti če preneha akademija, ' kakoršno so bili osnovali, potem ima narod pra- j vico zahtevati, da pride premoženje zopet v njegove j roke, ne pa v vladine.
Da bi pa vlada premoženje akademije proglasila za svoje, to je kaj neverjetno, kajti kaj takega ; so mogli storiti oholi Madjari s premoženjem „Slo- ! vaške Matice", pri nas vendar še nismo tako daleč prišli. Če bode tedaj hotela vlada imeti svojo akademijo, bode morala za njo sama skrbeti, kakor se je to zgodilo v Belem Gradu in v Pragi. More li pa taka delitev znanstvenih društev koristiti malim narodom, je kaj dvojbeno vprašanje. Vsaj pri nas ne bi bil tak poskus koristen.
Sploh je žalostno, če se že o takih namerah govori. Naša akademija je storila za znanost toliko, da se ne more niti ogerska ž njo meriti. Da vlada pa v njej slovanski duh, kdo bi jej mogel to zameriti, ker so Hrvati Slovani, zgodovina njihova slovanska in ravno tako tudi jezik in književnost. Takemu delovanju morajo biti nasprotniki le zagrizeni nasprotniki hrvatstva in slovanstva, in takih imamo žalibože pri nas čim dalje več, kolikor bolje se madjaronstvo širi, ki je slovanstvu tako nasprotno, kekor pri vas nemškutarstvo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. julija.
(Katol. tiskovnemu društvu) darovali so v pospeševanje družbenih namenov: mil. g. Peter Urh. prošt in dekan v Novem mestu, 100 gld.; prečast. g. Rihard Frank, kanonik v Novem Mestu, 100 gld.; duh. svetnik čast. gosp. Janez Vovk v Št. Jerneju 50 gld.; čast. gosp. Mihael Barbo, župnik na Trebelnem, 30 gld.; čč. gg. Ivau Kare t, župnik v Nemški Loki, Viljem Gašper in, farni upravitelj na Planini, in neimenovanec iz Hrvatske, vsak po 5 gld. Bodi Bog vsem blagim dobrotnikom plačnik!
(Posebni vlak v Postojino) z zelo zuižano ceno prireja povodom glavne skupščine sv. Cirila in Metoda dne 28. julija g. J. P a u 1 i n v Ljubljani. Vlak se odpelje ob 7. uri zjutraj iz Ljubljane in se vrne ob 9. uri zvečer iz Postojine. Znižane cene veljajo za vse postaje južue železnice med Mariborom, Gorico, Trstom in Postojino. Gosp. Pavlin bode razposlal tekom prihodnjega tedna vozne listke vsem podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda v razpečavanje. Ker je tudi oskrbništvo postojinske jame dovolilo dni 28. julija popoldne prosti vstop v jamo, pričakovati je obilne udeležbe iz vseh slovenskih pokrajin.
(Dolenjska železnica.) Iz Lašč se nam piše: „Tandem aliquando!" Pričakali smo torej vendar graditve toliko zaželene dolenjske železnice. Proga Ljubljana-Kočevje tu pri nas še dokaj vrlo napreduje, le žal, da se delavci pritožujejo, da so preslabo plačani. Zato se ne čudimo, da mnogi popuščajo delo in hodijo proč. Delavcev-domačinov je le malo pri železnici; največ je Primorcev, ki, v skalah izrejeni, slove kot jako zastavni m utrjeni delavci, pa so tudi sicer v življenju pošteni in dobri, o čemer sem se kolikor-toliko sam prepričal. Poleg teh je precej Lahov, pa tudi Hrvatov. Vsem je navadna jed polenta in sir, a pijača voda, ki si jo morajo donašati iz Lašč, torej precej daleč od proge. Tukajšnji gostilničarji so postavili ob progi štiri barake, v katerih bi radi delavcem postregli z jedjo in pijačo, ter mnogo stržili. Splošno se sodi, da to se ne bo splačalo. Kajti delavec pač ne dela zato, da bi še tisto malo, kar zasluži, pustil v baraki, ampak da si vsaj nekaj prihrani. Zato so nekateri dodelane barake že dali v najem voditeljem raznih partij, pri katerih so delavci več ali manj primo-rani kupovati, ker so v njihovi službi. Tukajšnja postaja oddaljena bo kakih 10 minut od Lašč in že planirajo prostor, kjer bo stal kolodvor. Gromo-vito pokanje zjutraj ob osmih, opoldne in zvečer ob petih priča, da imajo dokaj težavno delo s skalami, ki jih treba razstreliti.
(Toča.) Od sv. Križa pri Tržiču se nam piše: Pogosto prihajajo od raznih stranij žalostna poročila o toči, katera tudi nam ni prizanesla. V nedeljo dnč 10. t. m. proti večeru zbirati so se začeli pogubonosni oblaki nad našo okolico, in čez nekaj časa suti je začelo ledeno zrnje izpod neba. Dobro je še, da toča ni padala posebno dolgo in to večinoma med dežjem. Vendar je škoda znatna skoro pri vseh poljskih sadežih. Prizadetih je več vasij župnij Križe pri Tržiču in Kovor. — Iz Šentvida na Dolenjskem se nam piše: Kot dodatek k poročilu iz Trebnjega naznanjam, da je bil oni hrib Pristava v šentviški fari, ki je bila najbolj zadeta od toče. Tudi na Dobravi pri Zatičini je toča naredila mnogo škode. Segla je tudi proti severu, dalje po čagoški gori na Debelem hribu. Ljudje so komaj čakali žetve, a sedaj jim je toča oklestila. Na Pristavi je bilo toče še drugi dan 4 prste na debelo po njivah in senožetih, pod kapom pa si je lahko še tretji dan na mernike nagrabil. Ubogi kmet!
(Uršulinske dekliške šole v Ljubljani.) Vodstvo teh šol je letos izdalo jako obsežno letno poročilo, kateremu povzamemo nastopno:Vnanja šola ima 8 razredov, katerih prvih pet je imelo vspo-rednice; koncem šolskega leta je bilo na vnanji šoli 563 učenk, katerilf je 470 stanovalo v Ljubljani, 93 zunaj Ljubljane. Za višji razred je sposobnih z odliko 116, s prvim redom 310, nesposobnih 125, neizprašanih je ostalo 12. Vnanja šola je 1. 1871 dobila pravico javnosti. S to šolo je združen od 1. 1884 otroški vrtec, v katerem je bilo koncem t. I. 55 otrok. — Notranjo šolo, ki je od 1. 1882 tudi osemrazredna, je obiskavalo 258 učenk; od teh je stanovalo 108 v samostanu, druge so
ostajale v samostanu do 4. ali 5. ure popoludne ali pa samo obiskavale šolo. Od teli je za višji rared sposobnih z odliko 93, s prvim redom 150, ue-8posobuih 14, neizprašana je ostala 1 učenka. — Vodstvo uršulinskega samostana je z dovoljenjem vis. c. kr. dež. šol. svèla ustauovilo tudi višjo dekliško gospodinjsko šolo, katero podpira deželni zbor. V tej šoli nadaljujejo učenke v treh letnikih učenje slovenskega in nemškega slovstva, računstva, zemljepisja in zgodovine, prirodo-znaustva, risauja, petja itd., poleg tega pa se seznanjajo še z najvažnejšimi pravili in opravki umnega gospodinjstva, vadijo se v ročnih delih, tretje leto pa praktično v kuhinji. Začetkom šolskega leta 1890/91 se je otvoril prvi letnik, ki je štel le 4 učeuke. Za minulo šolsko leto pa je bilo sprejetih v I. letnik 16 učenk, v II. letniku je bila le jedna učenka, Nabergoj Elvira s Proseka. Prvi letnik gospodinjske šole je dovršilo 5 učeuk z odliko, 10 s prvim redom. Ustanovo v znesku 100 gid. je imela 1 učeuka. V višjo dekliško gospodinjsko šolo se bodo sprejemale za šolsko leto 1892/93 v I, letnik deklice, ki so dovršile osemrazreduo ljudsko šolo ter so stara po 14 let. Sprejemaj pa se učenke tudi iz manjrazreduih šol, ako vsprejeinnim izpitom dokažejo, da so sposobne za višji pouk. Vpisovanja se bodo vršila due 15. in 16. septembra. — Načelu letnega poročila je primeren sostavek o zgodovini uršuliuskih šol v Ljubl|»ni. Uršuliuke so prišle v Ljubljano I. 1702. Samostan in šolo je ustanovil J. Schell pl. Sehelleuburg, rodom Tirolec iz Sterzinga. Dne 2. j u 1 i j a 1. 1 7 0 3 se je pričela javna dekliška šola v hiši tedanjega župana Gabr. Eder-ja, kjer je sedaj vojaška bolnišnica. Leta 1709 so se nune s šolo preselile v staro „Igrišče", ki je stalo na mestu, kjer je sedaj vnau|a šola. Pl. Schellen-burg pa je za 5322 gld. sozidal novo „Igrišče", katero ravno letos podiralo, da se razširi cesta. Isti dobrotnik je kupil I. 1707 tedanji Auerspergov vrt za 12.000 gld. in kneza Egenberga vrt za 7000 gld., kjer so I. 1713 pričeli zidati sedanji uršulinski samostan ; cerkev )e bila posvečena 1. 1747. Poročilo obseza tudi pregled števila učenk od 1. 1820. Iz prejšnjega stoletja o šoli ni nič poročil, ker so se bržkone pogubila v francoski dobi, ko so se uršu-linke za nekaj časa morale umakniti v Velesalo. Tako torej gospe uršuliuke vzgajajo žensko mladino v Ljubljani že 189 let, kar priča, da je mladina v dobrih rokah.
(Letni občni zbor šentpeterske moške in ženske podrnžnice sv. Cirila in Metoda) v Ljubljani se je vršil preteklo nedeljo. Iz poročil načelništev je bilo razvidno, da sta obe podružnici prav vspešno delovali. Posebno ženska je v prvem letu svojega obstanka dosegla lep vspeh. Pridobila je 16 ustanov-nic, 71 letnic in 4 podpornice in oddala vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda 225 gld. 20 kr. Moška' podružnica šteje 2 pokrovitelja, 23 ustanovnikov in 63 letnikov. Nabrala in izročila je vodstvu 223 gld. 55 kr. V prospeh slovenskega šolstva sta sklenili podružnici napraviti letos skupno veselico, na katero že sedaj opozarjamo. V načelništvo ženske podružnice so bile izvoljene: gospa Zarnik za načelnico, gospodična Lavrič za blagajnico in gospodična Bav-dek za tajnico, za namestnice pa gospe Trček, P ol j a n e c in D e u. V načelništvo moške podružnice pa so bili izvoljeni č. g. župnik M. Malen-šek za načelnika, č. g. A. K o bi ar za blagajnika, g. Mikuš za tajnika, za namestnika pa gg. Po-]janec, Valentinčič in Ban. Pri udih je na-
bral blagajuik g. Koblar tudi 18 gld. za Ciril-Me-, todov dar.
(Šolske vesti). Danes dopoludne so s službo i božjo končali šolsko leto na tukajšnji višji realki, slovenski nižji gimnaziji in na učiteljski pripravnici.
(Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske) od 3. do 9. julija: Novorojencev 14, umrlih 13; med umrlimi je bilo 5 tujcev, 5 v zavodih. Zbolela je jedna oseba za otročico, 2 za noricami (va-ricella).
(Nevihte.) S Koroškega se nam piše: Iz več krajev Koroške se poroča o večjih nevihtah v zadnjih dneh. Posebno hudo neurje je bilo v noči od 11. do 12. t. m. Strela je vdarila na več krajih, zlasti v labudski dolini, kjer je hudo poškodovala gostilničarja Kristofiča in omamila več oseb. Na raznih krajih (tako v Otočah ob Celovcu in v labudski dolini) je ubila več oseb. Xa raznih krajev se poroča, da je napravila tudi toča škodo!
(Samomor.) Dne 21. junija skočila je v Beljaku 18letna deklica v Dravo in s samomorom končala mlado življenje. Truplo nesrečne deklice našli so še le dne 9. julija blizo Skočidola v strugi Drave.
(Izginil je) dne 19 junija iz Škofje Loke hlapec Jožef Rebul, ki je služboval pri eni hiši 33 let. Bati se je, da se mu je kaka nesreča pripetila. Bil je visoke in krepke postave, zagorelega, podolga-stega obritega obraza. Imel je nedeljsko obleko, kratke hlače in visoke škornje. Kdor ga zasledi, naj to naznani vredništvu našega lista.
(Nepotrjen načrt zakona.) Iz Celovca se nam poroča, du cesar zaradi formalnega pogreška ni potrdil zakona, ki ga je v zadn|em zasedanju koroški deželni zbor sklenil o pokojnini onih učiteljev, ki so v vojaški službi postali nezmožni za učiteljevanje.
(Železnica čez Ljnbeij.) Koroški listi poročajo, da je vrhovno nadzorstvo avstrijskih železnic dobilo nalog, naj po tehnikih prouči, kako bi se iz Celovca čez Ljubelj do Kranja mogla zgraditi železnica. V kratkem pride v Celovec več zemljemercev.
(Iz Libelič) na Koroškem se nam piše: Zborovanja podružnice sv. Cirila in Metoda v gostilni pri Cerabu se je udeležilo nad 200 oseb. Zborovanje je počastil domači č. gosp. župnik s svojo pričujoč-nostjo, kakor tudi še 5 drugih duhovnikov in gosp. Dragotin Hribar iz Celja. Govor g. Hribarja je bil z veliko navdušenostjo sprejet.
(Izlet slovenskega delavskega pevskega društva „Slavec" na Bled) v nedeljo, 17. t. m , se bode vršil po naslednjem vsporedu: Ob 6. uri zjutraj zbero se izletniki na južnem kolodvoru, odkoder se odpeljejo ob 6. uri 20 minut. Ob 10. uri zajutrek pri g. Jeklarju na Biedu. Ub 11. uri na otoku sv. m^ša, pri kateri p6je društvo „Slavec". Po maši vožnja po jezeru, ob 1. uri 6kupen obed pri Pe-tranij. Po obedu prosta zabava. Odhod iz Bleda ob 7. uri zvečer. Izlet vrši se le ob ugodnem vrejpenu. K obilni udeležbi vabi uajuljudneje ODBOR.
Telegrami.
Dunaj , 15. julija. Kaiser in tovariši nasvetujejb premerabo zakona iz leta 1874 o pravnih razmerah katoliške cerkve. Dalje interpeluje finančnega ministra zaradi zakona o odškodovanju županov in svetovalcev.
Budimpešta, 15. julija. Državni zbor je sprejel v nadrobni debati vse valutne predloge.
London, 14. julija. Večina Grladstonovih pristašev znaša doslej 17 glasov.
Washington, ¿4. julija. Zbornica se je izrekla proti predlogu senatorja Stewarta, da bi se prosto koval srebrni denar.
*Vjrem<»nu»fe« Mpomurilio.
Srednja temperatura H'2°, za 4'8" nad normalom
Tržne cene v i
dne 13. juiiia.

■ooooooooooooooooob
0 Luskina voda in ,Espri .-Bérénice'. 0
lina svojstev, ki zabranjujejo, da ne izpadejo lasje, ko bi se po vnanje na to vplivalo. To se doseže s tem, da se lasišče čisti, varuje bolezni, zabranjuje napravo luskin, lasem odpravlja tolščo in odpravlja kisline, ki nastajajo s potom. — Vsak večer predno se gré spat, pomoči se lasišče s to Insk no vodo in zjutraj, ko se je lasišče skrbno izčesalo, udrgne se „Esprit-Bérénice", ki krepča lasne korenine. — Enkrat na mesec naj se pa lasje in lasišče z mlačno vodo, v kateri je boraks raztopljen, umi-A jejo in potem večkrat s toplo vodo splaknejo. — Baz-^ topi naj 50 gramov boraksa v litru tople vode.
Steklenica luskine vode 60 kr. Steklenica „Esprit-Bérénice 40 kr.
Ô Piccolijeva lekarna „Pri angelju" 0
0	v Ljiil>ljani, Dunajsku cesta.	0
0 Vnanja naročila se proti povzetju svote 0 a	točno izvršujejo. (266) 4 Ï
■ooooooooooooooooob
o o
o o o o o o o o o o o o
Zaloga Karola Giani-ja umetelnih vezenin in tkanin
Dunaj, I., Seilergasse 10,
Gdttvveigerhof, priporoča visč. duhovščini cerkvene zastave, bal-dahine, kazule, dalma-tike, pluvijale, vela, monštranoe, kelhe, kadilnice, altarske svetilnice, svete kipe, križeva pota, božje grobe, steklene in bronaste cerkvene lestence v vseh oblikah in slogih. Paramentl pošljejo se na zahtevan je na ogled.
Skoro stoletni obstoj našo tvrdkc, ki je na dobrem glasu, jamči za njeno solidnost.
Ilustrovjni ceniki zastonj in poštnine prosto. (¡0 20-17
I > ii ii a j iS Iv a l> o r z
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„
Eudolfove srečke, 10 gld.......23	„
Salmove srečke, 40 gld........64	„
Windiseljigraezove srečke, 20 gld..........—	.
Akcije angjo-avstrijske banke, 200 gld. . .	362	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2800	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	97	„
Papirni rubelj .................1	„
Laških lir 100 ....................45	„
Dni 15. julija.
Papirna renta 5%, lt5% davka ....	95	gld	35	kr.
Srejarpa renta 16% davka ....	95	„	05	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....113	„	10	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	100	„	90	'„
Akcije avBtro-ogerske banke, 600 gld. . .	995	„	—	„
Kred tne akcije, 160 gld........310	„	10	„
London, 10 funtov stri..............119	„	75	.
Napoleondor (20 fr.)................9	„	51%,
Cesarski cekini....................5	„	68	„
Nemških mark 100 ..................58	„	65	„
Dne 14. julija.
Ogerska ziata renta 4%.......110	gld.
Ogerska papirna renta 5%......100	„
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	142	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	151	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182	„
Zastavnapismaavstr.osr.zem.kreii.banke 4%	96	„
Zas,tavna pisma „ „ „ „ „ 4Vi%	100	„
Kreditne srečke, 100 gld. ......	189	„
St. Genois srečke. 40 gld. ...'... 63	„
10 50
75 50 25 40 50
kr.
kr.
60 50
50 18 85
imenjarnična delniška družt)a na Dunaju,
I., Wollzeile štev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
£W Razna naročila izvrši se najtočneje. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijske zadolžnlce. 4\s % zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4V, °/o komunalno obveznice ogerske hipotedne banke z 10 i, premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.
186®, Idi prom
cele gld. 14',„ petina gld. 4 in kolek 50 kr.
Glavni dobitek 8©0.000 gld. a v. velj.
Žrebanje že dne 1. avgusta!
Tis KatnlittA Tiskarn»" v Liuhliani