"Prisiljeno"
varčevanje
Je bolje dvigovati mesečni dohodek na poštl oziroma v banM all ga raje sprejemajo »v kuvertl« ob izpIaČUnlh dnevlh? Je bllo eno od vprašaivj, kl smo jUi zastavill nekaterim delavcev in delavkam v Iskrinl tovarni TELA v Savskem naseiju. Mnoge delovne organizaclje so se namreč že pred vrsto let preusmerile na to vrsto S*-plačevanja OD.
0 Terezija KURAT iz Crtorairove 32 je kontrolorka relejev: »Po eni plati je to zelo koristno, po drugi pa spet ne. Veste, tisto čakanje pred okenci ob Izplačilnlb dnevift gre Človeku le na živce. DrugaČe nimam pripomb. Sicer pa mož prav tako prejema osebnl dohodek ob naSih izplafiilnih dnevlh, jaz pa dirignera denar tedaj, ko zaCne v družinskem prorafiunu »Skripati«. No, ko-nec koncev gre tudi brez godrnjanja.«
0 »Dvignem s knjižice, kolikor potrebujem In me ne moti čakanje pred okenci banke ali pošte. Ne dvlgujeni pa vsega naenkrat,« je dejala Dragica STRNISA, ki Že šest let prejema osebni dobodek na ta načln. »Konec koncev je to neke vrste prisilno varčevanje in meni se zdi to kar v redu. Ne verjamem, da kdo porabl oziroma »postrga« s knjižice prav vse do zadnjega dinarja.«
•  Osemindvajsetletni  Jože TRANCAH,   rezkar  lz Fa-bijanijeve   ulice,   Čeprav  samstd,   se ]e   z  napduSenjem odloCU za tak način izplačevanja osebnib dohodkov. Ta-kole Je pojasnil: »Odkar smo to spelja-li v našem tozdu, vse plačujem s knjižice oziroma a Ceki. Nikoll ne dvig-nem   vsega   denarja, saj   vsak  mesec  pustim nekaj  za »slabe dniu. Mislim, da je to dvojna korist, tako zame kot za družbo. Konec koncev, ob letu se le nabere ne-kaj  obresti.  Tako pa, če imaS denar prl sebi, Človeka zamika  ta  all ona  re*.  ki  nl najbolj  nujna,  Se raanj pa potrebna.«
#  Tudi devetintridesetletnl Marjan LESKOSEK, ure-jevalec v ročnf delavnici, se popolnoma strinja s takim izplačevanjem   osebnega   dohodka.   Vendar   pravi: . »Ko
le ne bi bilo toliko čakania pred okenci poSte aii banke! To bi lahko nekako uredili. Morda bi ob Izpla-Čilih malce okrepill službo ob okencih, morda pa bi delovnB organlzacije s podrofija ene banke ali požte izplačevale osebne dobodke v določenih Intervalih. Na primer od 1. do 15. ali pa do 20. v raesecu. Izognili bd se navalu in negodovanju ter živčnosti pred okenci.«
#  Tudi   Anton  STRNAD   (19), fa  se  na delo  vozl   z Dobrepolja   na Dolenjskem  ln  je  zaposlen   v   ročni  de-lavnici nimfl nifi proti »knjižicam«. »Moti me le Čakanje na poSti all drugje, ne dvigujem osebnega dohodka tisti djetju;  na primer, da bi  banka prišla  do svojega kli-enta in ne   narobe. Tako   eni   kot  drugl   bi   prihranili pri fiasu. pa tudi  marstkatere  pikre na račun poslova-nja   ne   bd  bllo.   Sicer   pa je  pametna  stvar in si zdaj drugafinega nafiina nlti  zamlslitl  ne  bi   mogel!«
#  Jožlca BUCAR, delavka z Linhartove 90, pa pravi: »Meni je ta naiin kar všeč, Da se mi ni tr&ba drenjati na poSti ali drugje &e dvigujem osebnega dohodka tisti dan, ko so Izplaftila. Kak dan pozneje dvignem pa sko raj   celotni  znesek,  kajti  denarja ni  nlkoli  preveč. Je pa to prav, posebno, če sta oba zaposlena, mož in žena. Potem tudi ni take  stiske,  da bi  moral  Že prvo uro ob [zplačillb hitetl po denar.«
Tako torej — čeprav Se dalefi ne v taki meri kot v razvltih dezelah — postajamo samosvoji »bankirji«! Koristi od tega ima tako posameznik kakor tudi go-spodarstvo. Le da se bo mora\ še marstkdo otresti ob-fiutka, da denar ni zgolj bankovec.
IZTOK AUSEC - FOTO: S. B.