Program avstrijske prarne stranke. Ker se je za diugo polletje precej n o v i h naročnikov oglasilo, posnamemo iz prejšne stevilke prvi del razglašenega programa ,,piavne stranke". To storimo tudi zato, da imajo častiti bralci ves program pred očmi ter sami sodijo, je-li prav in pošteno, stranko s takirai načeli psovati, češ, da je ,,reakcijonarna", starokopitna. Kakošna spaka je ta ,,reakcija", da se je nekteri mladokopitneži tak6 boje? — Progratn je isti, kakor ga imajo vsi federalisti v Avstriji, s tera edinim razločkom, da poudarja tudi pravico katoliški cerkvi v razaib zadevah življenja. Če je to ,,reakcija", starokopitarstvo, je Zveličar sam najveČi starokopitnež bil, ker je svojim apostolom in njih naslednikom naročal: ,,Pojdite in učite vse narode . . . učite jib, spolnovati vse, kar sem vam naročal." K d o dolži pravno stranko, da je starokopitna ? Le 1 i b e r a 1 n i listi v imenu liberalne pritikline, ki je doslej zvonec nosila v Avstriji. In kaj je iz Avstrije napravila? Dunajski demok r a t, dr. Scbrank, je opisal te dni v nekem dunajskem shodu to pritiklino z naslednjimi besedami: ,,Nijedna zguba" ni Avstriji toliko škodovala kakor t i možje, ki hote vedao le dobivati in zopet pridobivati ter skušajo lesvoje premoženje množiti". — Demokrat Scbrank je pravo zadel. Liberalci so svoj liberalizem le v tem kazali, da so ninteligenco" po mestih in trgib zoper kat. cerkev podhujskovali, narode med sebo razdražili, razuzdanost in surovost povsod zagovarjali in pospesevali, brezversko šolo napravili, v neštevilnih sleparskib bankab ljudem denar iz žepa k r a d 1 i in sebe skušali obogatiti! Po pravici tem Ijudem demokrat Schrank pod nos daje, da Avstrije veča n e s r e č a zadeti ni mogla, kakor da 80 t i lažiliberalci — svojevoljno gospodovali! Ce si v teh žalostaih in za Avstrijo pogubnib časib poštenjaki vseb narodov v roko sežejo ter kot ,,pravna" stranka na to delajo, da pridejo v državni zbor in na krmilo v e s t n i, krščanski možj^, naj bi zopet vladala na svetu krščanska pravica; bi človek mislil, da bodo vsi, ki zares svoj narod in Avstrijo ljubijo, z vsemi močmi pripomagali, da z m a g a ,.pravna" stranka in se država zopet na krščansko podlago postavi. Namesto tega pa prisopiba s potnitn obrazom zdaj s tega, zdaj z drugega kota slovenske domovine naše liberalec ter vzdihnje: ,,Reakcija"! starokopitarstvo! I no , vsak po svojem. Ko je zadolženemu rudečkarju in zapravljivcu v Belleville (pariškem predmestju) sodnijski sluga prinesel beksel ali menjico, katerej je bil čas obtekel ter je bilo treba plačati, se je zapravljivec zadrl: ,,Glej, glej, reakcija že pa zopet glavo vzdiguje!" — Če erenjski župan za lep red skrbi, vlačuge in postopače odganja ter vinskim bratom Cez policijsko uro vina točiti ne pusti, se tudi paglavci nad njim dero: To je reakcijonar, stavokopitnež! Tedaj vsak po svojem. Vprašanje pa nikakor več ni, kdo da ima prav: on, ki je za pravico, ali pa on, ki hoče vse le po svoji volji imeti? Da ima npravna stranka" prav, oni pa ne, ki jo 8 nstarokopitneži" pitajo, bo pokazal najbolj nje program. Berite ga pazljivo in potem sodite! Program se glasi: A. V državnopravnem oziru: Pravna stranka je za to, da I. Monarhija pod vladajočo najvišjo cesarsko rodovino na podlagi pragmatične sankcije uerazdeljiva vkupej ostane; II. da se posameznim k r a 1 j e s t v o m in d eželam v državi ohrani samostalnost, zgodovinska samovlastnost *) in celota; **) III. da se javno pravo v deželni kakor državni ustavi uravna iu lepo razvija na krščanski podlagi. Da 8e pa vse to doseže, se morajo po prepričanju pravne stranke naslednja načela pripoznati in zvrševati: 1. Deželne pravice se ne smejo drugače spremeniti, kakor po postavnem deželnem zboru z vla- j darjevim privoljenjem; ! 2. Pravica, postave dajati, pripada prav za j prav deželi, oziroma deželnemu zboru in pa j vladarju. — Postavodaja glede onih zadev, katere j so po svoji naravi skupne zadeve, se izroči skup- j sčini poslancev (delegatov) iz deželnih zborov zbranib. — V vsch druzih, ne ekupnib zadevah gre postavodaja deželnemu zboru v zavezi z vladarjem. — 3. Deželnim zborom ostane pridržano, da, če je treba z drugimi deželnimi zbori glede postavodaje se sporazumeti, volijo za to posebne deputacije; toda samostalnost vsake dežele ostati mora pri tem nedotakljiva. 4. Uprava glede skupnih zadev piipada ministerstvu, katero pa cez te zadeve segati ne 8me; upravo glede vseh drugih, ne skupnib zadev, pa zvršuje deželna vlada, zastopana po deželnem ministru pri cesarju. **'*) — Ministerstvo za skupne zadeve je odgovorno skupsčini deželnih poslancev (ki imajo pravico v teb rečeb sklepati — to so delegacije); deželna vlada je pa glede uprave ne skupnih zadev odgovorna dcželnemu zboru. 5. Tem načelom primerno stališče vsake dežele nasproti vladarju in drugim kraljestvom in deželam se uravna med dotično deželo in vladarjem po posebnem deželnem ustavu (Landesgrundgesetz.) 6. Volilni redi (Wablordnungen) morajo v resnici razmeram in potrebam dežel primerni biti ter se mora volilna pravica tudi pravično razdeliti in njeno zvrsevanje kolikor mogoče zlajšati. — (Sledi opazka, da pravna stranka decemberskega ali Beustovega ustava [18671 ne pripoznava, torej se tudi ne udeležvtje delovanja v državnem zboru, ki se opira na ta ustav. Kaj da bodo voditelji stranke zdaj sklenoli, ko pride drž. zbor iz direktnih volitev, še ne veino.) Avstrijska pravna stranka dela torej pred vsem na to, da se sprava po ome- *) Nasproti sedanjemu centralizmu, kateri je proti oktoberski diplomi. **) Glej o teui razlaganje v »Gospodarju štev. 21. stran 164. ***) To nas pripelje, če pravna stranka zmaga in na krmilo pride, do — nzedinjene Slovonije". druge n ar a v n e poti ni. Vredn. njeuih njenih načelih godi ter ustvari ustav, ki bode oprt na trdno podlago deželnih pravic (organische Recbtsentwicklung.) B. Cerkveno vprašanje. 1. Avstrijska pravna stranka je za samosvojost in svobodo katoliške cerkve kakor sploh za pravico in svobodo vseb postavno pripoznanih verskib družeb, inzasamostalno gospodarjenje s cerkvenim premoženjem in ustanovami (štiftengami). 2. Na kolikor ima posvetna postavodaja pri uravnanji razmer med kat. cerkvijo in postavno pripoznanimi verskimi družbami in med državo govoriti, pripada to oblasti deželnih zborov proti vladarskemu potrjenju. C. Solsko vprašanje. Postavodaja v zadevah šolske uredbe spada pod oblast deželnih zborov proti vladarskemu potrjenju. — Kako tedaj uravnati postavodajo v solskih rečeh, nima avstrijska pravna stranka nič s tem opraviti. Glede pa na to, da sedanje šolske postave in naredbe 1. s šolskim primoranjem iu s šoluino v prid brezverske sole v nedotakljivo pravico rodb i n e do poduka in vzreje segajo ; 2. da s centralizacijo postavodaje pravico dežel do samovlastne uravnave šolskib zadev zatirajo; 3. da kat. cerkvi in vsem postavno pripoznanim verskim družbam kratijo in jemljejo pravico, vpliv imeti pri šolski uredbi in šolskem vodstvu, kar jim bistveno pripada, — posebno še glede na to, da po sedanji postavi ni moč ohraniti in ustanoviti verskih šol, in da se premoženje, za verske šole sporočeno, rabi za brezverske sole; — spoznava avstrijska pravna stranka nujno potrebo, da se šolske postave celo popravijo. D. Narodno vprašanje. Glede narodnih zadev je avstrijska pravna stranka: 1. zapopolno enakopravnost vseh narodnosti v javnem življenji, posebno v šoli, uradu in glede političnih pravic. 2. Narodnim manjšinam (n. pr. Slovencem na Štajer8kem in Koroškem) se zagotovi obramba v posebni narodnostni postavi, ki8ež njimi v deželnem zboru določi in deželnemu ustavu vknjiži. — Tu je tedaj — seveda le v uajkrajših besedab, kakor jne more pri načrtih drugače biti — program vseh avstrijskib poštenjakov, ki hočejo, da v vseh razmerab samovolje neha in pravica zmaga, naj bi tako mir se povrnul v splošno naso domovino, ststrodavno Avstrijo, pod žezlom habsburške vladarske rodovine. In kdor je poštenjak, ter boče ljudstvu voditeljem biti ali pa v javnosti g ovorti o tej stranki, naj bere Weiss-Starkenfels-ovo knjigo: nKleiner pol. Katecbismus der 6'sterr. Recbtspartei", ki stane le 25 kr., in prepričal se bo, da je vse grda laž, kar se temu programu očita. Zadovoljni edino le tisti s programom ne bodo, ki nočejo o kat. cerkvi in sploh o krščanstvu v javnem življenji ničesar slišati. To so pa nihilisti ali ničevci, s kterimi se ni pogajati, kakor tudi pravice nemajo, poštenim državljanom svojo nicevost vsiljevati. — Gorje pa vsakemu, kdor v svoji potuhnjenosti in nevednosti ljudstvo na krivo pot speljava!