Wedostavljene številke je poslati administraciji „Ei8eiibahiier‘S Dunaj V. Zentagasse 5.
PROSTA
VOD!
POT KM SVOBODI!
■ nninmin]imimmmimnniHMiu
ZELEzncnn
GLASILO SLOVENSKIH ZELEZNISKIH NASTAVUEHCEV
iiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiimrniiiiiiHiiimininill/
UREDNIŠTVO
se nahaja v Trstu ulica Boschetto, 5
  ------- Telefon 1570. "	----
UPR AVN1ŠTVO Dunaj V. — Zentagasse 5.
Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, o o o Rokopisi se ne vračajo, o o o
naročnina
za celo leto............4'40	K
za zpol leta............2'20	K
za četrt leta	....	1'10	K
Posamezna številka 18 vin.
Gospodarski samomor.
V povdarek onim, ki snujejo separatistične organizacije po kategorijah
Od tistih časov, ko- je v ljudski šoli učitelj svojim učencem prvič demonstriral moč skupnosti s primitivnim eksperimentom znanih šibic, katere je zlomil, posamezno brez posebnega napora, a jih ni mogel zlomiti, ko so bile povezane v butaro se je beseda o moči, ki tiči v edinosti, še večkrat potrjevala in to v najraznovrstnejših slučajih.
Jako težko je danes stopati na pozo-rišče, če se naj dokazuje celemu st.nu potrebo solidarnosti, potom katere je ravno tisti stan izrastel, toraj že enkrat poznal in uvaževal to potrebo. Žalibog je ravno med železničarji v zadnjem času ostalo nekaj ljudji, ki skušajo bivstvene resnice, kakor daje dvakrat dve štiri, postaviti na glavo in ki proglašajo star nauk. da je v edinosti moč, za fundamentalno zmoto. Kakor je pred približno dvetisoč leti znani učenjak Arhi m e d, ko je našel in dokazal nov računski nauk, samega veselja tekel nag po ulicah, tako tudi ti novi apostoli hodijo in pripovedujejo vsakemu, ki jih hoče poslušati, da se potom velike in splošne železničarske organizacije ne da ničesar za železničarje doseči, za to pa baje vse potom majhnih, duševno in gmotno revnih katego-rijskih društev. Slučajno imajo ravno železničarji za seboj tako preteklost, ki ravno nasprotno dokazuje.
Jako zanimivi so vzroki s katerimi utemeljujejo »žolti kalilci miru«, to svoje značajno (?) in splošnosti koristno (?) početje. Vsak teh ljudi, ki so večinoma spali takrat, ko so prvič avstrijski železničarji pognali vlado v kozji rog, dokazuje, da se je veliko premalo doseglo, ali pa, da se za eno ali za drugo kategorijo, najrajši za ono, kateri sam pripada, ni ničesar storilo. To trditev bi se enostavno lahko izpodbilo z nasprotnim vprašanjem : kaj so dosegli vendar železničarji takrat, ko so bili še združeni v neštetih ka-tegorijskih društvih ?
Ravno tako ti se n. pr. lahko tudi trdilo, da vzlic splošne, direktne in tajne volilne pravice še vedno ni odpravljena kapitalistična država. S takimi trditvami pa vendar ni dokazano, da splošna in enaka volilna pravica ni nič vredna, kakor tudi — in to še veliko manj — nihče z zdravo pametjo ne more trditi, da v s 1 e d s|p 1 o š ne železničarske strokovne organizacije niso izpolnjene še vse zahteve. Dokler so bili železničarji razdvojeni po kategorijskih društvih, niso imele njih zahteve in prošnje prav nobenega druzega vspeha, kakor lepe obljube, če se sme te prištevati uspehom.
Kako otročje lahko je vendar tem ljudem, ki nimajo nobenega pojma o težkih in napornih bojih, ki so bili potrebni, če se je hotelo le kako neznatno malenkost pridobiti,
predbacivati neuspehe in izražati svojo nezadovoljnost, pa ne morda napram vladajočim krogom, temveč napram tisti organizaciji, kateri imajo zahvaliti vse dosedanje uspehe.	. •
Da tako početje ni posledica poštenih občutkov in želje po večjih uspehih, temveč posledica osebne sebičnosti, in kar je še hujše, namena škodovati skupni stvari, to se menda ne bo dalo težko dokazati. Kdorkoli pozna in čuti potrebo, da je treba za železničarje več storiti, za tega je enkrat | za vselej jasno, da mora osobje skušati pridobiti čim več vpliva na vlado in na železniške uprave. To se pravi, da je treba moč pomnožiti, kar se pa ne doseže, če se armado uslužbencev razcepi na neštemlna, mala, nevplivna in brezpomembna katego-rijska društva, temveč če se združi ?’s<? v veliko, močno, vplivno in im'ponirajnčo enoto splošne organizacije.' t T
Kam vodi pot kategorijske norosti nam najjasneje kažejo dtjgodljaji zadnjih časov. Da se je ustreglo sebičnosti posameznih »stvarnikov«, seje ustanovilo kar več železničarskih strokovnih listov. Mi s tališča konkurenčnih občutkov, prav gotovo nimamo ničesar oporekati proti temu. Železničarjem. katere se nadleguje s kakim lističem, katerega smatrajo pozamezni norci časnikom, moramo pa vendar povedati, in to v njih lastno korist, da jim nikakor ni treba trpeti, da se na ta način osmešuje njih stvar v javnosti.
Kar železničarji ravno dandanes najnujnejše potrebujejo, je poleg močne organizacije tudi močan list, ki je razširjen v najširši javnosti in katerega naloga je seznaniti javnost z zahtevami železničarjev. Poleg tega mora biti pa še kos vsem onim nalogam, ki se jih stavi modernemu strokovnemu glasilu.
Če bi ne bil ravno sedanji položaj tako resen, bi lahko nespametno početje teh ljudi prepustili smešnosti, ki se bo pojavila prej ali slej. Ker pa nismo slepi in ker vidimo tako na političnem kakor na gospodarskem polju, da se zbirajo nad nami kaj črni oblaki in da se vladajoče moči prav resno pripravljajo na boj proti strokovnemu gibanju v obče in posebno še proti gibanju železničarjev, zaradi tega si štejemo v dolžnost železničarje opozoriti na pretečo ne varnost. Z reformo kazenskega zakona se hoče delavstvu omejiti združevalno svobodo; službena pragmatika za državne uslužbence, ki naj jim omejuje vsako svobodno gibanje tudi ne bo ostala brez posledic za državne železničarje; s socijalnim zavarovanjem se hoče delavcem odvzeti upravo bolnišnih blagajn in železničarjem se hoče še posebej poslabšati zavarovalnico proti nezgodam; kakor je že zagotovljeno, se namerava nov zakon proti konsumnim druš-tvorn toraj tudi proti železniškim skladiščem živil. V državnem zboru pa glasujejo zdru-
žene meščanske stranke proti . vsaki resni socijalni reformi!
Vsi.ti pojavi bi morali ravno med železničarji najti najhujši odpor. Zato je pa treba enotne moči, združene v mogočni sdlošni organizaciji. Barometer socijalnega spoznanja kaže nevihto. In kakor se v vojnem času smatra onega izdajalcem, ki olajšuje sovražniku šanse, ravno tako je danes izdajalec tudi tisti, ki bodisi na kakoršenkoli način odvrača železničarje od skupiosti ter jih cepi v brezpomembna društva.
To naj bi si dobro zapisali za ušesa oni sovražniki svojih lastnih koris i, ki tudi po naših krajih strašijo v sramoto in škodo celokupne organizacije. Z zadevo smo se pečali zato tako temeljito, ker nočemo, da bi se posamezniki lahko sklicevali na nevednost in nepoznavanje razmer. Storili smo ! svojo dolžnost v polni meri in za nadaljni razvoj razmer nam bo težko kaj očitati, vsekakor bodemo pa tudi bodoče pojave vestno zasledovali in če bo treba tudi po jasnili osebne razloge, vsled katerih je tuli v naših krajih nastalo separatistično gibanje.
Kar nam je treba, da osiguramo našo bodočnost pred sovražnikom je : enotna armada, ojačenje naše moči in disciplina. Kdor temu nasprotuje, se gospodarsko sam uničuje.
Nekoliko pregleda.
Leta 1905 je nastal na Češkem pasivni odpor, ki je trajal 14 dni. Nastalo je takrat vprašanje, ali naj organizacija prevzame vodstvo gibanja. Ker ni bilo mnogo pripustiti, da se le majhna peščita železničarjev bojuje proti mogočni upravi, je centrala prevzela vodstvo gibanja. Vlada, ki poprej ničesar ni hotela vedeti o pogajanjih z železničaji, oziroma z njihovo organizacijo, ker še takrat ni bila priznana, je naposled uvidela, da je bolje pogajati se, kakor pa trpeti še večjo škodo. Tri dni potem, ko je centrala prevzela Vodstvo gibanja je dovolila železniška uprava posredovanje. Izvolil se je nov odbor, ki se ja pogajal z vlado, oziroma železniško upravo, na podlagi predložene spomenice, ki je obsegala 18 strani. Železniško ministerstvo je pri pogajanjih bilo zastopano po dr. Ban-hausu, ki je sedaj ravnatelj c. kr. severne železnice. Dr. Banhans je obljubil, da bo naredil pritisk na uprave zasebnih železnic, da bodo tudi te dale iste koncesije, kakor državne železnice. S tem je bila ustvarjena podlaga zanadaljno delovanje organizacije. Ih kar j e še večjega pomena, organizagijaje bila priznana.
Nekatere zahteve železničarjev je železniška uprava takoj izvedla, zahteve pa, za katerih izvršitev je morala vlada globoke jše poseči v žep, je pa zapostavila za tri leta.
8 tem gibanjem se je doseglo, da so se najprvo nekoliko zvišale sramotno nizke plače uslužbencem. Doseglo se je, da se
je pa odpor trajal en dan, je Eger telefoniral naj organizacija ustavi pasivni odpor.
Če se ni vse uresničilo, kar seje takrat zahtevalo; je vendar eno: uveden je provi-zijski sklad za delavce. Jako važna pa je tudi določba okrožnice 325 A, vsled katere mora južna železnica dati isto, kar da državna železnica.
Železniško ministerstvo se je ponovno izjavilo, naj se železničarji sami zastopajo.
V	to svrho se je uvedlo delavske odbore. Tudi južni železničarji imajo sedaj delavski odbor in pred nekaj dnevi so se vršile prve seje nekaterih skupin. Pri državnih železnicah je imel . delavski odbor mnogo truda, preden se je doseglo regulacijo delavskih plač in pa avtomatiko za delavce. Potom te avtomatike napredujejo v plači profesijonisti vsaki dve leti, ostali delavci pa vsake tri leta po 20 vinarjev.
Pri južni železnici je še akord v navadi za katerega se pa morajo uslužbenci vedno prepirati, če ga hočejo dobiti izplačanega. Delati bo treba na to, da se odstrani akord in da se razlika doda začetni plači in da se na tej podlagi uvede avtomatika tudi za južno-železniške delavce.
Kakor je iz vsega tega razvidno, je smoter organizacije stremljenje za zboljšanjem socijalnih razmer.
Treba je pogledati, kako je sedaj z organizacijo. O priliki gibanja 1. 1905 so se vse kategorije skupno bojevale za interese železničarjev. Takrat se ni reklo:	ta je
uradnik, oni je delavec itd., kakor je to sedaj. Razni sebičneži škodujejo skupni organizaciji z ustanavljanjem organizacij po kategorijah, narodnosti, veri itd. Ne pomislijo pa pri tem, da škodujejo s tem ne le samim sebi, temveč tudi splošnosti. Železniškim upravam je seveda jako po godu, če se železničarji med seboj lasajo in tako ,razdeljlijejo svojo moč.
Pa tudi naša organizacija bi bila lahko močnejša, nego jč, če bi blil vsi organizirani tudi prepričani sodrugi. Dejstvo je, da se železničarji še niso $osti poglobili v smoter organizagije. Da, dobi se jih celo ki hvalijo nasprotnike in s tem samim sebi pljujejo v skledo. Mnogo jih pa je, ki so organizirani le zato, da morejo izkoriščati organizacijo. in oa se zavarujejo za razne slučaje, To se posebno lahko opazuje, kadar se pripravlja kakšno gibanje.
Da bo delavstvo umelo smoter organizacije, je treba čitati in marljivo posečati shode, da si pridobi potrebno izobrazbo. Treba je složnosti že zato, da se ohranijo pridobljene pravice, še bolj pa, da se izvo-juje nove. Držimo se gesla: »V slogi je moč«.
Korah naprej.
J. Petrič.
(Konec).
Duševna izobrazba je vsekakor dobra lastnost, katero pa človek po največ šele tedaj zna ceniti, ko jo ima. Pot do te izobrazbe je pa — po veliki večini — tako malo simpatična in otežkočena s takimi ovirami, da je razmeroma !e malo ljudi, ki bi si jo lahko prisvojili. Predočimo si n. pr. otroka revnih starišev v prvih letih svoje šolo obveznosti. Morda je prinesel prvi razred seboj najboljših talentov in duševni predpogoji bi bili za nadaljni razvoj dani. Zeljen je uka in veseli ga vsaki predmet, ker mu je vse novo. Z željo in veseljem ga pa spremlja glad — in kar posebno upliva — nezakrito preziranje. Pri vsaki j priliki ga okoliščine spominjajo na revščino, katere ni kriv ni sam niti njegovi stariši Mar mislite, da bode tak otrok dolgo vztra-' jal pri vsoji ukaželjnosti in veselju do vsega, kar v šoli vidi ? Ne! Že konec njegove šoloobveznosti mu je trnjev pot in komaj čaka izpustnh-e, da se čim preje reši neljube in sovražne mu okolice. Šolsko klop zamenja z delavnico nadejaje se tam boljših razmer, saj bo vendar v — svojih krogih. Kmalu se pa mora prepričati, da je tudi tukaj pravcati nepridiprav, kateremu se privošči le v najizvanrednejih slučajih dobro besedo.
Mlado bitje na ta način vzrašča v najneugodnejših razmerah in logično je, če se skuša, ko odraste in si tudi že kaj zasluži, oškodovati za žalostno preživela mlada leta. Potom svojih izkušenejših tovarišev pride konečno v organizacijo, v kateri so mu pravili, da je dobra, celo neobhodno potrebna. Prvo vprašanje, ki je stavi, ko se mu povč, da ima plačevati vstopnino, me-sečnino itd. bo: Kaj dobim zato ? In In če se mu med drugim obljubi tudi priliko izobrazbe, najrajše skremži obraz, ker so mu še časi suhoparne izobrazbe izza
je pri državnih železnicah odpravila IV. uslužben.ska kategorija, v kateri so bili čuvaji in da se je čuvaje prestavilo v III. usluž-bensko kategorijo. Vse te pridobitve bi pa malo koristile, če ne bi bilo avtomatike. In tudi ta se je dosegla. Poprej je moral uslužbenec čakati po štiri do pet let, od enega napredovanja v plači do drugega. Zahtevalo se je skrajšanje čakalnih dob in napredovanje za najmanj 100 kron, in da prva dva napredovalim roka ne smeta biti daljša nego po dve leti. Treba je pa bilo tudi za starejše uslužbence zvišati končno plačo in to potom skrčene avtomatike.
Bližalo se je leto 1908, torej čas, ko je imela vlada izpolniti svoje obljube. Na vprašanje našega centralnega vodstva se je v železniškem ministerstvu takrat reklo : »Nam ni nič znano, da bi bilo že kaj v delu«. Ker seje vlada obotavljala, izpolniti dane obljube, je bilo zopet treba predložiti spomenico.
Leta 1908 je sodr. dr. Ellenbogen predložil v proračunskem odseku dotično spomenico, ki je vsebovala zahteve za izve-denje vseh obljubljenih koncesij. Za izvedenje vseh teh točk je zahteval 20 milijonov kron. Ker se pa mora v odseku vsaka zahteva tudi podpreti z jasnimi dokazi zakaj se zahteva nje izvedenje, sta sodruga dr. Ellenbogen in Tomschik tam razložila posamezne točke spomenice in za vsako imenovala potrebni znesek. To ni bil redni proračun, temveč izvanredni.
Kakor je vsem znano, so takrat preprečili sprejem in izvedenje dr. Ellenbogno-vega predloga razni meščanski, nacijonalni in klerikalni državni poslanci, z jalovim izgovorom, da z 20 milijoni železničarjem itak ni pomagano in da bi bilo treba zato najmanj 100 milijonov.
Ko je pa vlada predlagala 10 milijonov kron za železničarje so pa glasovali za predlog vlade. Po pritisku organizacije je vlada tem 10. milijonom dodala še štiri milijone kron za zvišanje delavskih plač, 1 milijon kron pa za dopuste in uvedenje avtomatike za delavce.
Med tem časom se je pa poostril položaj tudi pri zasebnih železnicah in nastalo je pri istih, kakor je bilo 1. 1905 pri državnih železnicah.
Južni železničarji so vse želje in zahteve sestavili v spomenico, katero so predložili upravi. Dvorni svetnik Eger je takrat izjavil, da ne obravnava z organizacijo. Ko
Ljudsko štetje.
Poročal dr. Josip Fcifolja na tržaški deželni konferenci dne 24. marca 1910.
(Dalje.)
Meščanstvo torej noče svobode vseh, noče narodnosti poleg narodnosti, ampak vsako zahteva le predpravice zase in nadvlado nad sosedom. Zato pa se4aj poglejmo, kakšno je stališče socializma in socialističnega delavstva napram narodnostnemu vprašanju.
Začnimo pri M a r x u in Engelsu, ki sta ustanovnika modernega znanstvenega soeijalizma. Pri vsem neizmernem spoštovanju, ki je čutimo napram njima, ki sta s svojim genialnim duhom proniknila v tedence gospodarsko-političnega razvoja človeštva in pokazala delavstvu pravo pot, po kateri ima hoditi, si ne smemo zakriti oči pred zgodovinsko resnico, ki pravi: Marx in Engels nista dospela do pravega, modernega umevanja narodnega vprašanja, nista videla v narodnosti močnega kulturnega faktorja, kakor spoznavamo mi dandašnji. Bila sta pač kozmopolita, to se' pravi, predstavljala sta si končni razvitek človeštva, pod obliko kake velike gospodarsko-politične celote, v kateri ne bi jezikovne, oz. narodnostne razlike igrale nobene .posebne vloge. Mislila sta si nekako, da bo socijali-stična družba premagala narodnostno idejo, da bo ta v njej brezpredmetna.
Od Marxa sem pa do danes so je naziranje so-/cijalizma in socialističnega delavstva glede narodnostnega vprašanja temeljito preobrazilo. Socijali-zem jo začel v narodnosti spoznavati veliko gibalno kulurno moč, spoznal je, da se je človeštvo čisto naravnim potom diferenciralo, razdelilo v razne na-
rode, da je bodoči razvoj in napredek človeštva mogoč edinole na ta način, da se posamezne narodnosti ohranijo in okrepe, da živi druga poleg druge v popolni enakopravnosti, da ne ovira druga druge v razvoju, marveč druga drugo vzajemno podpira.
Te ideje sta v Nemčiji začela propagirati že Bebci in L i e b k 11 e c h t, teoretično formulo v modernem smislu o narodnosti pa je postavil K a u t s k v, Marxov najboljši učenec. Jedro te formule je narodnostna federacija. Avstrijska socijalna. demokracija je Kautskega narodnostni program le še dalje razvila in zahteva v svojem znanem b r n s k e m programu iz 1. 1899. popolno narodnostno avtonomijo. Od 1. 1899 do danes je narodnostno vprašanje v Avstriji postalo še bolj aktuelno in zato se avstrijska socijalna demokracija že pripravlja na revizijo brnskega programa, t. j. v smislu da se okvirni brnski program izpopolni z bolj preciznimi in špeciel-nimi določbami, tako da so odstranijo neka nespo-razumljenja in negotovosti, ki so se pojavila vsled neenotne interpretacije brnskega programa'
Potreba se nam kaže vedno večja, da čim prej izpopolnimo svoj narodnostni program. Predvsem pa moramo v praksi, v vsakdanjem življenju, pri vsaki priložnosti nastopiti za pravo umevanje narodnostnega vprašanja med lastnimi pristaši in ravno tako napram nasprotnikom, in za praktično uveljavljenje popolne narodnostne pravičnosti in enako-| pravnosti. Tega pravila se moramo strogo držati, ne samo zato, ker je edino pravo, ampak tudi iz praktičnih razlogov, t. j. zato ker naše meščanske stranke tako rade izigravajo narodnostno idejo zoper socijalno demokracijo in zlorabljajoč to idejo, vžigajo narodnosti fanatizem in s tem zadržujejo svobodni razvoj delavskega gibanja proti kapita-
lizmu. Posebno še velja to pravilo za nas slovenske socijalne demokrate v Trstu, kjer slovenska meščanska stranka z bav-bav-om internacionalizma odvaja naše delavstvo od pravega umevanja njegovega razredno proletarskega stališča k narodnemu šovinizmu.
In baš sedaj, ko se zopet približuje novo ljudsko štetje, imamo mi slovenski socijalisti posebno mi iz Trsta, lepo priliko, ki jo lahko porabimo v praktično izvajanje gorenjega pravila. Ljudsko štetje nas mora na vsak način zainteresirati. Je velikega pomena za nas kot Slovence in še posebej kot socijalne demokrate. Itekel sem koj v začetku, da je ljudsko štetje kos narodnega vprašanja in to po vsej pravici k« ti ono tvori podlago za vse naše kulturne z a n 1 o v e.
Ne more nam biti vseeno, kam nas zapišejo, ali med Italijane, ali Slovence, marveč naš interes je, da se noben slovenski človek n« izgubi v nastavljeno past famoznega ,,občevalnega jezika11.
Zgodovina ljudskega štetja v Avstriji je tako zanimiva, da ne bo odveč, če si jo čisto na kratko pokličemo v spomin. Do 1. 1846 se je v Avstriji sploh ni štelo prebivalcev drugače, kot za Avstrijce, kar je pomenilo seveda Nemce. L. 1846. so se prvič v Avstriji zapisovale narodnosti. Bachov absolutizem je 1. 1850. narodnosti odpravil in zopet so bili v Avstriji sami Nemci. L. 1869. se je ljudsko štetje v Avstriji reguliralo s zakonom (z dne 29. 3., št. 67. drž. zak.j Ali v njem se narodnosti niti ne omenja kakor da ne bi igrala nobene vloge pri avstrijskem ljudskem štetju. To „luknjo“ v zakonu jo hotela izpolniti osrednja statistična komisija s tem, da je predlagala vladi, da se naj pri štetju upoštevajo tudi nenemške narodnosti. Ta predlog je vlada odklonila. Šele po mednarodnem statističnem zboru v
egoizem, da se da morda ponudena proti-ugodnost povečati, ga vspodbudi v delu.
Ko je pa egoizem provzročil zanimanje za delo, potem ni več daleč do splošne potrebe, spoznati vsestransko poslovanje orga nizacije. Odpad je skoro izključen, ker je z njim zgubljena tudi protiugc^lnost smrtne odpravnine, toraj ne preostaja drugega kakor vstrajati in sodelovati. Ko je član dospel do tega duševnega stanja, potem je tudi izobraževalno delo organizacije olajšano, kajti v tem trenotku je omogočeno zistematično delo, ki je pogoj vspeha. Delo se da razdeliti, ker se lahko računa na to, da ne bo brezuspešno in se bo dalo razširiti, kajti slušatelji ostanejo trajni in lahko slede po uku. Dosedanja nepretrgana menjava ma-terijala izgine, in veselje predavatelja ne poneha v svesti. da njegov trud ne bo brezploden.
Začetek bo vsekakor težaven, vendar pa ugodne posledice ne izostanejo, če skupno primemo za skupno delo. Še-le ko bode to delo dokončano se lahko opremo na popolno, za vsak slučaj in v vsakem času pripravljeno organizacijo.
Na delo toraj, in vspeh nam je gotov !
J. P etrič.
I	lseje	soGiiata - zavarovalni® aisek
Poslabšanje železničarskega zavarovanja.
(Konec.)
Gospoda moja ! Jamstveni zakon je plod popolnoma kapitalističnega časa, in napravili so ga kapitalisti. Zakon tudi ni bil posledica sitnosti in domišljavosti, ne, bila je cela vrsta važnih vzrokov, ki so povzročili, da se je podredilo železniško osobje temu zakonu Kajti kdor odteguje železničarjem to varstvo in to gotovost pred posledicami obratnih nezgod, ta tira ves železniški obrat v nevarnost, in iz tega stališča se je presojalo tako v poslanski kakor v gospodski zbornici to zadevo in ta zakon. Železniški podjetniki so bili prvi', ki so zahtevali od zakonodajnih faktorjev, da se jamstveni zakon eliminira za železniške uslužbence, ker omogočuje neomejene rente pri nezgodah. Uslužbenci bi bili le tedaj s tem zadovoljni, če bi se jim dalo mesto občnega proce-sualnega in materij elnega prava en drug gotov in zadovoljiv zakon. Po dolgen in trdem boju se je potem uveljavil tak zakon. Vlada
s
je podala svojo izjavo, da se lega zakona j za železničarje nikoli ne bo dotaknila in j danes po 15 letih so prelomili njeni nasledniki dano obljubo.
To svoje početje utemeljuje vlada na straneh od 260 do 263 sledeče : V sled. tega ker uslužbenci pri nezgodah ob enem dobe zavarovalnino in provizijo in to v višini, j hi presega aktivne dohodke, jim je dana j prilika, da se polastijo le ugodnosti. Z drugimi besedami :	Uslužbenci	komaj	čakajo,
da se vržejo pod kolesa vlakov takoj, ko so dobili pravico do provizije in sicer le zato, da dobe rento. Vspodbuda je prevelika. Mnenja sem. da bi razun vlade nobeden ne mogel izustiti take brezsrčnosti, ki misli, da bi se kdo radi par forintov rente | dal pohabiti. Dozdeva se pa, da je ravno nezgodna renta pohabljencev tista, ki po-vzročuje pri vladi velikansko poželjenje, da bi z njo zakrila finančni primankljaj in slabo upravo. Svoj primajklaj hoče pokriti vsaj deloma pri najrevnejših, ki žive v naj-žalostnljših razmerah in ki so se pohabili pri vestnem opravljanju svoje službe. Vsekakor priznam, da so se v zadnjih 15. letih nezgode znatno pomnožile, pa ne vsled po-željenja po rentah, temveč vsled posebnega načina, po katerem se danes osobje izrablja, z intenziteto obrata, z velikanskim naraščanjem tovornega in osebnega prometa, z večjo hitrostjo v vožnji, in z nezadostnim prostorom na postajah.
Leta 1908 je bilo naznanjenih 30.899 nezgod, torej skoraj 10% vseh zavarovanih ; gotovo grozna številka, ker je vsak deseti mož ponesrečil. Lahko se trdi, da bi se v slučaju vojne ne moglo izkazati toliko zadetih. Vojna v miru! se lahko kliče v oči-gled tolikim nezgodam ne glede na to, da pač ne moremo železničarjem biti nevoščljivi za njihov poklic.
Od teh 30.899 nezgodnih naznanil, jih je bilo 6080, za katere se je izplačala odškodnina ; od teh jih je zopet bilo 5813 slučajev, ki so povzročili nezmožnost za delo, 257 je pa naznanjalo smrt dotičnikov. Take številke govore veliko in priliko izrabljam, da izrekam iz tega vzroka žrtvam železniške službe svoje sočutje in najvišje spoštovanje.
Pravne podlage zato ni, da bi se pravice onih železniških uslužbencev, ki spadajo pod jamstveni zakon, zato ‘deloma uničilo, ker imajo pravico naroke na starostno
šolskih let v žalostnem spominu. Veliko ugodnejše vpliva nanj tolmačenje bolniške, potovalne in brezposelne podpore itd., ker to zna ceniti s svojim vplačilom. V obče toraj tudi opazujemo v strokovnih organizacijah, ki so sicer po številu močne, da so njih eventualno vpeljani učni tečaji razmeroma slabo obiskani. Iz tega sledi, da je že v obče težko pripraviti delavnega človeka na pot izobrazbe, tem bolj, če se vpošteva, da je dostikrat snov rač potrebna, pa ne mična. Poleg tega vpliva še raznovrstna predizobrazba, ki tudi otežkočuje izobraževalno delo tako predavajočemn kakor slušateljem.
Tako je v strokovnih organizacijah sploh. Kako je pa pri železničarjih? Kakor so bile dosedanje razmere v organizaciji, če za 50 odstotkov težje. Novemu članu, ki se ga najlažje pridobi, če se bliža kakšno gibanje, se mora ravno tako raztolmačiti ugodnosti, ki mu jih nudi organizacija. Če mu povemo, da bo dobil časopis, pravovarstvo, knjižico in eventualno kako podporo, potem smemo z vso gotovostjo računati, da mu vse te obljube ne imponirajo. Za časopis v največ slučajih nima smisla, tem manj, ker naše časopisje ne prinaša senzacijskega razvedrila in ker tudi navadno ne poročamo o ljubav-nih aferah ali pa romanskih umorih.
Pravo varstva ne potrebuje, saj ima vendar zdrave ude in če se mu slučajno kaj pripeti je itak zavarovan v bolniški blagajni in v zavarovalnici proti nezgodam, za vse drugo ima pa celo kopico inštrukcij in te ga bodo v danem slučaju varovale in ščitile. Podpore ne bode rabil, ker ima svoj stalni zaslužek, in če bi se mu ravno kaj nepričakovanega pripetilo, no, saj so gospodje dobri, posebno če bo tudi on priden. To je običajno mišljenje železničarja, in če se vzlic temu da prepričati, da vstopi v organizacijo, potem navadno že računa, kdaj bo pozabil odra-čunati svoj mesečni prispevek. Našel namreč ni ničesar kar bi ga na organizacijo vezalo, zato tudi nima pravega interesa na njej in zato se tudi ne bo potrudil spoznati pojm in splošno bistvo organizacije.
V	trenotku pa, ko dobi za svojo me-sečnino gmotno protiugodnost, toraj v našem slučaju smrtno odpravnino, je njegov interes za organizacijo intenzivnejši. Čutil bo potrebo spoznati notranjost te organizacije, nje poslovanje in nje smeri. Zanimanje bo v največ slučajih večje kakor doslej in že
Petrogradu 1. 1872. je nastal preobrat. Ta zbor je namreč sprejel predlog ogrskega delegata Keletija da se naj v bodoče šteje prebivalstvo po ,,langue muternelle au langue parlee“. Ta dvoumni francoski izraz (na mednarodni zborih se govori po navadi francosko) je naša avstrijska birokratična, nemško-centralistična vlada takoj prefrigano izrabila in pri prvem ljudskem štetju nato (1. 1880) ustvarila fnmozno rubriko ,,občevalnega jezika11 (Uingangssprache, lingua usnale). Ta rubrika torej ni postavljena potom zakona, to je vladna nnredba in se vsak čas lahko odstrani z onim samim podpisom ministerskega predsednika, oz. ministra za notranjo stvari. Ta dva sta pa po navadi nemška birokrata in zato jima tudi ni nič ležeče na tem, da bi se ,,občevalni jezik11 nadomestil z materinim jezikom.
Saj se pod firmo ,.občevalnega jezika11 tako lepo švindla in slepari nenemške narodnosti za njihovo število, izvzemši Poljake in Italijane, kojih meščanski zastopniki so verni priganjači nemško-centralistične vlade.
Vsled rubrike ,,občevalnega jezika“ trpe pa one narodnostne manjšine, ki niso dobro zapisane pri osrednji vladi in zato kar izginjajo pri ljudskih štetjih. To so ’ predvsem češke, rusinske in naše slovenske. Tukaj v Trstu (in okolici) je n. pr. slovensko prebivalstvo od 1. 1890 do 1. 1900. padlo od 27.725 na 24.079, v samem mestu od 7865 na 5017. Vsaj polovica Slovencev je tu zatajenih, kar vidimo takoj na številu glasov, ki so jih postavili Slovenci v Trstu pri državnozborskih volitvah 1. 1907. Narodna stranka je imela kakih 8000 glasov, slovenski socijalisti pa kakih 2500—3000 glasov. Po uradnem štetju bi moral torej že vsaki pol tretji Slovenec biti volilec, kar pa je nemogoče. To nesoglasje so je
pokazalo še v boljši luči pri deželnozborskih volitvah
1. 1909. Kakor v Trstu, tako dela laški magistrat v Gorici s slovenskim prebivalstvom, tako se dela po Koroškem in deloma po Štajerskem.
Da se drugim manjšinam posebno češkim podobno godi kakor našim, ni treba praviti. Proti tej švindlariji so letos naši vrli češki sodrugi sklenili energično akcijo. Sklenili so namreč, da bodo na Severnem Češkem, kjer jih pritiska nemški nacionalizem, priredili svojo zasebno ljudsko štetje. O tem sklepu je prinesel naš ,,Rdeči Prapor11 dne 8./3. t. 1. notico iz Trsta, v koji se je z veseljem pozdravljalo oni sklep čeških sodrugov, obžalovalo, da jim mi slovenski socijalisti vsled ogromnih troškov, ki so s takim delom združeni, ne moremo slediti, in nekako poživljalo premožne tržaške narodnjake, da bi naj pa oni izvedli oni sklep in tako praktično pokazali svojo narodnost. Notica je zaključila, da smo mi slovenski socijalni demokratje pripravljeni sodelovati. Sklicevaje se na to notico je ,,Rd. Pr.“ priobčil iz peresa sodr. Petejana iz Gorice članek o „ljudskem štetju“ z dne 16./3. t. 1., v kojem se je povdarjalo narodno-kulturni pomen ljudskega štetja in zahtevalo, da moremo gledati na to, da vsakdo vpiše v rubriko ,,občevalnega jezika11 svoj pravi materni jezik in končno, da naj to priliko porabimo v to, da potom shodov in predavanj pojasnimo narodni program socijalne demokracije. Tudi ,,Želez-ničar“ od 1. 4. t. 1. je priobčil notico iz ,,Rdečega Praporja11 od 8. 3. t. 1. Dne 2. 4. t. 1. pa je tržaški narodni voditelj dr, llvbar na shodu v Narodnem domu v Trstu, govoreč o ,,ljudskem štetju1*, nam socijalnim demokratom očital, da nam je vseeno, kako rubriko imamo, saj bi mi vanje nnjrajo zapisali internacionalni jezik . . .
Omenjam ta narodnjaški šlager proti socijalni demokraciji, ker je karakterističen za način, kako tržaško narodnjaštvo vzgaja svojo maso in s kakim orožjem se bori proti nam, in ker si ga treba zapomniti za slučaj, ko se nam bo to narodnjaštvo zopet priduševalo pri vseh narodnih svetnikih, da ono ni šovinistično. Mi pa dobro vemo in vidimo, kako se to narodnjaštvo ob narodnem šovinizmu redi, kako se debeli ob svoji danzadnem v najrazličnejših oblikah opetovani laži, da smo socijalni demokrati izdajalci naroda . . >
Zato pa je naša nujna dolžnost, da se proti tej laži borimo z resnico, da odpremo še nezavednemu delavnemu ljudstvu tržaškemu oči, da izpregleda in vidi, kje je njegova pot. Predsodke, ki še vladajo pri enem delu slovenskega delavstva v Trstu nasproti socijalizmu sploh in še posebej glede narodnostnega vprašanja, je treba z vztrajnim, pozitivnim delom razpršiti, sicer ne moremo napredovati. Pred vsem si pa sami moramo usvestiti dejstvo, da jo stališče naših italijanskih sodrugov v narodno-kulturnem pogledu stokrat ugodnejše od našega. Oni so deležni vseh dobrot, ki jih uživa objestno italijansko meščanstvo, mi se pa moramo proti temu meščanstvu boriti za vsako drobtinico. Torej ni pravilno, če storimo v narodno-kulturnem oziru le vse ono, kar storijo naši italijanski sodrugi iu tudi ni pravilno, če mislimo, da nam ni treba ničesar v tem pogledu storiti, česar tudi oni ne store. Narobe, menim, da imamo mi tozadevno veliko večje naloge, ki jih moramo vršiti med slovenskim tržaškim delavnim ljudstvom, od italijanskih sodrugov. Ako mi enkrat te naloge prav spoznamo, ne izvršimo s tem le velikega kulturnega dela, marveč tudi pospešimo napredek naše stranke in razvoj k socijalizmu.
in invaliditetno preskrbo. Starostna preskrba in nezgodna renta ste dve popolnoma različni pravici.
Penzijsko zavarovanje je pogodbena pravica, ki si jo pridobi vsakdo, kateri siljeno vplačuje svoje doneske. V utemelje-valnem poročilu stoji zapisano, da se pri mirovanju rente ne krši nikakoršne pravice. Če se krši tako pravico, potem pomenja to civilno-pravno ustvarjati izjemne zakone za železniške uslužbence, ker se te postavlja izven ostalih državljanskih krogov.
Gospoda moja! Recimo, da bi eden gospodov vladnih zastopnikov pri nekaki vožnji na železnici ponesrečil, kar naj seveda bog obvaruje. Dobil bi svojo pogodbeno zajamčeno penzijo. Ali se bode on, ker niso njegove koristi oškodovane odrekel odškodnini, ki mu gre po jamstvenem zakonu ?
V	utemeljevalnem poročilu se nadalje trdi, da rente tudi neugodno uplivajo na izvrševanje službe, kar tudi jaz prezpogojno, seveda iz drugih razlogov, potrjujem. Ljudem, kakor so železničarji, ki opravljajo tako naporno in odgovorno sluZbo, odvza-mente kos pravice. Posledic^ tega se bodo kmalu pokazale tako na prebivalstvu kakor' pri fiskusu.
Vam, gospoda moja, je gotovo iz zgodovine železniških nesreč znano, da se je železniško osobje junaško obnašalo, vedno takrat, ko se je šlo za rešitev življenja popotnikov. Mar mislite, da se bodo take čed-. nosti po takem ropu vzdržale ali morda še celo pospešile ?
Le fiskalist, ki druzega ne vidi kakor fiskusa, je lahko tako trmoglav, da vstrajJi pri tem, da se tako pravico lahko pod zakonitim plaščem odvzame. Pa ne samo to, tudi drugi paragrafi, ki govore o železničarjih, škodujejo občutno železničarskim interesom. Kajti če se za dva napravi isto, vendar ni isto. § 174 n. pr. vsebuje za železničarje vse drugo oškodovanje, kakor za druge delavce, kajti če namesto, kakor doslej po štirih tednih, dobi še-le po 13 tednih oziroma po enem letu pravico, da sme prejeti svojo rento, potem dobi vendar samo bolniško podporo, ali pri stalnem nastav-Ijenju, svoje aktivne dohodke. Svojih menjajočih dohodkov, kakor kilometrino, časovno odškodnino in premij najrazličnejših vrst, ki so skoro tako velike kakor polovica njegove plače, pa ne dobi. Tako bi lahko vsakem paragrafu dokazal težko škodo. Sedaj v generalni debati bom sicer to opustil, pridržujem si pa pravico, da pozneje pojasnim svoje mnenje pri posameznih točkah. Nujno toraj prosim, da oclbor pritrdi mnenj« pododbora, da se pridobljenih, pravic železničarjev pod nobenim pogojem ne sme dotikati. V slučaju, da bi vlada temu ne pritrdila, potem prosim, da se ta zakon ne vporabi na nobeden način za železničarje. Konečno gotovo ne mislim visokemu odseku žugati, ker sem prepričan, da je ni stranke ki bi se upala seči po pravicah te poklic ne skupine, vendar pa ne smem zamolčati, da železničarji v nobenem slučaju ni pod nobenim pogojem ne bodo dopustili kršitve njih pridobljenih pravic in da so v obrambo istih odločno pripravljeni vstopiti v boj.
Še enkrat prosim za Vaš enoglasen in principijelen odlok, da se pravic železničarjev v nobenen slučaju ne sme kratiti, i
Dvorni svetnik Pollak kot zastopnk železniškega ministerstva se je z vso odločnostjo izrekel proti zahtevam železničarjev. 0 krajšanju pridobljenih pravic ne more biti govora. Železničarjem se v Avstriji godi veliko boljše kakor onim v Nemčiji, simulacija se med njimi očividno razširja. Naštel je celo vrsto slučajev, po katerih znaša nezgodna renta dvojno višino prejšnih dohodkov. Omejitev zavarovalnin je na vsak način neobhodno potrebna, ker znašajo državni doneski k tej stvari že 8 odstotkov rednih izdatkov. Bral je nato iz nekega časnika članek s katerim je hotel dokazati, da v javnosti v tej točki popolnoma soglaša z vlado.
Posl. Eldersch je nato izvajal podobno, da vsebuje vladni načrt omejitev pridobljenih pravic železničarjev. Tudi oni železničarji, ki ne dobivajo rente, imajo do nje pravico in sicer od tistega časa, kar so nastavljeni. Brezprimerna požrtovalnost železničarjev je mogoča le tako dolgo, dokler imajo zasiguran obstoj v slučaju nesreče. Slučaji, ki jih je navedel dvor. svet. Pollak so povsem izjeme.
Temeljna podlaga primerjevalnih računov je napačna, kajti kot dohodek se je računalo le stalno plačo in stanarino, opustilo pa se je kilometrino, časovno odškodnino in razne premije, ki dostikrat presegajo stalne dohodke. Če bi vladni zastopnik spojil vse dohodke in potem primerjal z rento, bi se pokazala popolnoma druga slika. Kar on smatra *javnim mnenjem', je bilo obelodanjeno v nekem strokovnem lističu juristov državno-železniške uprave, ki pa ne predstavljajo ne javnega mnenja in tudi ne mnenja železničarjev, temveč edino le mne^ nje železniškega ministerstva.
Potom medklica je izjavil sekcijski šef Wolf, da ima vlada namen, samo one železniške uslužbence postaviti na slabše stališče glede rent, ki bodo še-le po uzakonitvi vstopili v železniško službo.
Poslanec sodr, Wuller je nato stavil sledeči predlog:
»Pridobljene pravice onih železniških uslužbencev, ki pripadajo dolžnostnemu zavarovanju, morajo ostati neizpremenjene v popolnem obsegu. Če bi se to ne dalo v okviru zakonskega načrta izvesti, potem predlagam, da se izloči iz načrta tako železničarje kakor tudi paroplovbeno osobje, in se za ti dve poklicni skupini napravi poseben zakon, v katerem se imajo v polni meri vpoštevati vse pridobljene pravice«.
Kakor je razvidno iz predstoječega poročila, imajo železničarji dovolj vzrokov biti na straži in izpopolniti svoje bojevne vrste. Vlada je označila svoje stališče, in podpora vseh meščanskih strank ji je gotova, železničarji bodo pa najboljše opravili, če se bodo zanašali le na svojo lastno moč in na moč svoje organizacije.
3? DOPISI
*'!'•	'iN
Iščite tisto postajo....................
Za glavo bi sc. človek prijel, če pazno sledi razpravam v proračunskem odseku državnega zbora. Duševna revščina po božji volji in neumnosti volil-cev izvoljenih »zastopnikov ljudstva« je naravnost gorostasna in se kaže v pravi nagoti posebno pri točki: državno železniška uprava. Od ministra pa doli do Wittek-a so si vsi enaki v tarnanju in kriti-kovanju železniške uprave, ali niti enega ni, ki bi imenoval dete s pravim imenom, izvzemsi naših so-drugov dr. Ellenbogn-a in Tomschik-a. Pojavljajo se najraznoternejši nasveti, kako bi se dalo sanirati nezdrave razmere, ali vsi skupaj niso vredni piškavega oreha, dokler se iz železnice ne odpravi edino zveličavni troedini bog : protekcij n, koru p-cija in sleparija. V dokaz tej trditvi naj služi ena velikih postaj tržaškega ravnateljstva državnih železnic.
V' tej postaji kraljujejo, s posebno porcijo nevednosti obdarovani trije »visoki« železniški dostojanstveniki, katere obdaja svetli blišč številnega nižjega in nizkega uradništva.
Eden glavnih poslov tega'štaba ki ima tudi najširši delokrog je : vzgoja' d e n u n c i j a n s t v a i n š p i c e 1 j s t v a, in da se mu prilašče eminentna važnost, dokazuje dejstvo, da ne vspeva samo na postaji, temveč da ima razširjene svoje koreninice daleč po mestnih ulicah in javnih lokalih. Pripisuje se temu važnemu (!) predmetu tako velik pomen, da celo visoki (?) gospodje, brez ozira na svoje dostojanstvo, love po ulicah primitivne uslužbence in jih vprašujejo po najnovejših dogo-dljajih na postaji in na progi. Da so cilj takih vprašanj vedno gotove osebe, katerim se sicer ne more do živega, je seveda umevno.
Imuniteta denuncijantoin omogočuje neomejeno posečanje gostiln, plesov, shodov i. t. d. in to vsaki čas brez ozira na to, da na dotičnem službenem mestu ni nadomestila. Uslužbenec, ki ni posebno zabite glave in pojmi vsaj temeljne zakone denun-cijanstva, sme že v najkrajšem č sa računati s tem da je ta predmet edini v železniški službi, katerega se pošteno honorira in ki vsebuje poleg tega še ne-podcenljivo lastnost, da se denuncijantu ne skrivi lasu, pa če bi postavil vso železnico na glavo, ali pa nosil ves alkohol celega okraja v svoji glavi. Ravno nasprotno sme pričakovati, da so ga v gotovih slučajih postavi v zgled onim tovarišem, ki še
niso pojmili blagodejnih posledic denuncijanstva vsled svojih zaostalih in s samo vodo napojenih možgan. Ukaželjni (?) in značajni (?) uslužbenci se v svojem nadaljnem razvoju seveda priuče še dodatnih znanosti (!).
Poučujejo se v posobnein računstvu, ki je precej oddaljeno od metode znane duševne reve Adama Riese-ja, in na podlagi kojega se lahko zapiše in plača po tri tone premoga, tono po 10 kr. 50 vin, proda pa civilni stranki tri tone po 20 kr. in poleg tega še dobi preostanek °/10 tone za svojo osebo. Da pa stvar na vozu ne izgleda prcprazna, so pa v sredo zakoplje še sodček vina, kar gotovo povzroči navidezno večjo kvantiteto in ina poleg tega se ugodno lastnost, da ni prozorna in toraj „leblajtarja“ ne bode v oči.
Premog ima pa tudi še druge ugodnosti, ki se dado izrabiti seveda zopet le računskim potom. Ker pa številke same tudi ne provzročajo čudežev, mora priskočiti na pomoč še vaga in — narodnost. Ta teorija je seveda še jako mlada in doslej se je še ne predava na nobeni univerzi, vsekakor je pa upanje opravičeno, da bo prej ali slej dobila svojo opravičenost, če ne drugje pa pred katedrom kakega sodišča. To jc tudi vzrok, da tajnosti to nove teorije za danes ne vlačimo v javnost in pridobitev — patenta — prepuščamo drugim.
Tudi pedagogika je v omenjeni postaji v dobrih rokah in nje vporaba je tako temeljita in vestna ter najmodernejšim nazorom odgovarjajoča, da sme tudi od nje v doglednem času pričakovati železniški erar najboljših finančnih uspehov. Kakor je temeljit pouk, tako temeljita jo tudi kvalifikacija gojencev in predpisana določba : d i e Qualifl kation h a t objekti v z u g e s c h e h e n, se tolmači v običajnem žargonu tako, da mora dobiti oni, ki inia največ pogreškov in ki ob enem lahko dokaže, da je napravil rekord v pijančevanju in škandaloznem obnašanju, — najboljše rede in se ga eventualno priporoča za izvanredno avanciranje, med tem ko se Slapam, ki ne znajo temeljito uničevati alkoholnih proizvodov in iz same neumnosti ne zbijajo voz, določa najslabše rede. Taka kvalifikacija ima seveda ugodno lastnost, da uslužbence vspodbuja k požrtovalnomu delu, posebno na polju škandalne kronike.
. Kaj pravite katera p-staja je to ?
Iz Kanala. Naši narodnjaški železničarji morajo imeti zelo slabo vest, ker vedno nestrpno pričakujejo »Železničarja« v upanju da dobe kako kost za njihov lačni želodec. Navidezno kažejo korajžo in kričijo bahavo, da se jih mi socijalni demokratje bojimo. Posebno korajžo ima njihov blagajnik Ivan Rustja. Mi se pač nimamo ničesar bati dveh »oberbauerjev« in enega malovarja. Narodnjaška klepetulja, ki sliši na ime Rustja, si misli sicer, da lahko v]>ije iu počenja na progi kar hoče, ker drži rep samemu prog-nemu mojstru Valesu. Toda : Svaka sila do vremena, in tudi Rustja in Vales bosta v kratkem tako majhna, da jih nikjer več ne bo. Sedaj imata posebno našega zaupnika sodr. Lepušica v želodcu. To je pač dobro znamenje za Lepušica, če ga narodnjaška poštenjaka ne marata. Lepušic se ne poslužuje nobenih groženj proti železničarjem, niti jim ne dela nobenega nasilja.
Narodnjaški agitator pa preži na železničarje na dan plače, kakor lisica na kokoš, teka za draisino In skoraj dobesedno vleče delavcem denar iz žepa.
Če se delavec v takoj ne vda, potem pa se mu začne groziti na vse mogoče načine. Mi pa pravimo, ako je železničar razsoden mož, si bo sam izbral organizacijo, ki se mu zdi najbolj prava. Duševnih revčkov pa mi ne potrebujemo. Za narodna-karje je pač vse dobro. Le napihujte se, narodnjaške žabe, saj boste kmalu počile.
Homec ob kamniški progi. Zadnjič nas je počastil naš dični deželni poslanec in dekan v Kamniku s svojim obiskom kar pri delu na progi. Takih posetov navadno nismo vajeni in zaradi tega smo bili precej iznena-deni. Ker je bila ravno v naši fari, birma kar smo posneli po jahajoč h »Oukih«, smo v prvem trenotku mislili, da gosp. dekanu primanjkuje botrov. No, pa tega pomanjkanja ni povdarjal, pač pa nam je povedal, da nam misli razložiti več važnih stvari in da bo v to svrho v kratkem sklical shod železniških delavcev.
Da mu ne bo težko iskati materijala, ki nas zanima, mu priporočamo, da se pripravi na sledeča vprašanja: Zakaj on in njegova S. L. S. prav nič ne ukrene proti grozni draginji? Zakaj dovoljuje, da nikoli siti škof Bonaventura »ablausa« že cel mesec po našem okraju, ker vendar ve, da smo reveži ? Ce nam bo dal na ta vprašanja po-
voljnega odgovora, kar pa ne verujemo, po tem ostanemo prijatelji.
Veselilo bi nas pa tudi če bi pripeljal s seboj tudi našega državnega poslanca dr. Janeza Kreka, ker bi nam morda ta lahko raztolmačil, zakaj je glasoval proti dvajset-milijonskemu predlogu dr. Ellenbogna za povišanje plač železničarjem. Gosp. Laurenčič, kadar bodete imeli kaj časa odveč, le povejte nam.	Radovedneži.
Nekaj o gospodu Hrašovcu. Pred kratkim je tržaško ravnateljstvo državnih železnic prestavilo tri sprevodnike v Ljubljano in sicer na njihovo zahtevo radi družinskih razmer. Zadelo je pa dva od njih nekaj nepričakovanega. Dasiravno sta že štiri leta opravljala službo kot sprevodnika pri osob-nih vlakih ju je gosp. Hrašovec porinil, k tovornim vlakom, čeravno so osobnim vlakom dodeljeni drugi, mnogo mlajši v službenih letih in plači.
Gosp. Hrašovec se ni brigal za ukaz ravnateljtva, ki je določilo, da morata tje prestavljena sprevodnika biti dodeljena osobnim vlakom. Vriva se nam vprašanje: kdo je več, ravnateljstvo ali pa g. Hrašovec ? Saj sprevodniki vendar ni.so bili >.a kazen v Ljubljano prestavljeni. Vrhutega pa še g. Hrašovec obklada uslužbence s psovkami kakor n. pr. : Lumpen, Gauner, Schivindlei' itd. in jih kaznuje z globami po pet kron.. Ali se g. Hrašovec nič več ne spominja odloka državno - železniškega ravnateljstva glede vestnega postopanja ?
Skrajni čas je že, da se gosp. Hrašovec vendar enkrat poboljša, ker vse ima svoje meje.
Z Dolenjskega. Kar nekako čudno se nam zdi, da smo naenkrat postali železniški delavci tako važne osebe, da se žegnani gospodje ne sramujejo z nami govoriti na javni cesti. Od kar je začel gosp. Medved iz Zatične, po svojem poklicu miraz za rakve in mežnar progovzdrževalne sekcije Ljubljana II, prirejati misijone ob azi-stenci raznih župnikov in kaplanov, narašča za nas železničarske delavce zanimanje vedno bolj in bolj. Kaj čuda toraj, če posamezniki postajamo ponosni, seveda le dokler smo sami in lahko računamo z dejstvom, da gosp. Medyed moli doma rožni venec, kar v vseh treh delih. Vprašanje je le: koliko časa bo naš ponos vztrajal, ker na hlačnem jermenu k malu ne bo več luknje za pretakniti in ker rožni venci, vsaj za nas, ne pridejo do praktične vrednosti. Želeli bi, da gosp. Medved svoje molitve za naš blagor nekoliko pospeši, kar bi sicer utegnilo postati prepozno.
Rubrika za narodjake.
(Konec.)
Kakor tista baba, ki je še potapljaje se, molela iz vode dva-prsta v zrak, češ, da se trava le striže, ne pa kosi, tako tudi naši narodnjaki godejo v enomer eno in isto o nas. Internacijonalci, brezdomovinci, narodni izdajalci, Kopačevci, strankarski, politični in nestanovski rdečkarji, to je vsa modrost na-rodnjakarja, s kojo se dan na dan baha, misleč v svoji omejeni pameti, da bo kar požrl našo organizacijo z onimi neumnimi frazami. Zato je pač težko narodnjakarja poučiti, ker ni mož dostopen treznemu raz-mišljcvanju, marveč je podoben le oni trdovratni babi s škarjami. Izkazali bi tej babi tudi preveč časti, če bi se z njo pečali in za to hočemo raje to neplodno polemiko z babo danes zaključiti. Raje bomo s svojim pozitivnim delom skušali odpreti oči treznejšim našim železničarskim sotrpinom.
12.	Narodnjaki so veliki prijatelji železničarjev, tako lažejo narodnjaška glasila in love s to lažjo kaline med železničarji. Mi pa pravimo, da je resnica ravno nasprotno kar dokazuje sledeče dejstvo: Ko je 1. 1908 sodr. dr. Ellenbogen v odseku stavil 20-mi-lijonski predlog za železničarje, je med drugimi nacijonalnimi in klerikalnimi strankami glasovala proti temu predlogu tudi jugoslovanska zveza, katero so v odseku zastopali
poslanci Ploj za liberalce, Korošec in Žitnik pa za klerikalce.
To je torej tisto imenitno prijateljstvo narodnjakarjev za železničarje, s katerim se lovi kaline.
13. »Tovariš« dr. Rybar se je sedaj potuhnil. Zadnjič smo ga prezgodaj pohvalili, ker je nahrulil v državnem zboru češke narodne delavce in bril norce iz njihovega historičnega državnega prava. V svojo veliko žalost moramo preklicati' to svojo hvalo, kajti dr. Rybar se je takoj zbal kontra-hru-lacije svojih čeških in slovenskih »tovarišev« in na vsej črti ritiriral. Izustil je namreč k svoji hrulaciji »popravek«, trdeč, da ni mislil žaliti češkega državnega prava, med kojim in narodno avtonomijo, da ne vidi on, dr. Rvbar nobenega nasprotja!! Ali ga vidite, kako je »furbac« narodnjaški voditelj in »tovariš« narodnih delavcev. Tedaj nobenega nasprotja ni med narodno avtonomijo in zgodovinskim državnim pravom. Tako očitno norce briti zamore dr. Rybar le iz narodnjaškega zaslepljenega publika, naše zavedno delavstvo bi ga že nagnalo, če bi prišel k njemu s takimi neslanostmi.
14. Magari s hudičem se združijo naši narodnjakarji proti nam; to nesramnost kar naravnost javno priznavajo in jo tudi v praksi izvršujejo. Pri zadnjih volitvah v okrajno bolniško blagajno so dosegli svoj vrhunec s tem, da so se združili z italijanskimi (Joj, narodnost !) delodajalci in Pagni-nijanci v boju proti socijalni demokraciji. Imeli so kar skupno režijo. Naročili so si kar skupne tiskovine (blankete), le firmo so zapisali na vrhu vsak svojo. V našem časopisju se je ta infamija naših narodnjakarjev že primerno ožigosala, toda narodnjakarji, ki so sicer jako gostobesedni, molče o tem kot miši, že vedo zakaj. In to naj bodo zastopniki slovenskih in delavskih interesov! Fej takemu narodnjaštvu, fej takim delavskim sleparjem.
15. Brez našega sodruga Kopača narodni bratci kar ne morejo živeti. Suhe kolone svojega glasila polnijo z ostudnimi napadi na sodruga Kopača. Mi radi verjamemo narodnjaškim prijateljem, da jim je sodr. Kopač trn v peti in da bi ga požrli najraje v žlici vode, ali ves njihov srd ne skali Kopaču mirnega spanja, niti ne pokvari apetita. Sodr. Kopač je bil dovolj značajen in zvest svojim načelom, da se ni dal po narodnjaškem odposlancu Škerjancu, ki mu je ponujal tisočak e, podkupiti k izdajstvu naše organizacije. Tudi sedaj najde sodr. Kopač v svojem značajnem delu toliko moralne zaslombe, da z lahkoto odbija izbruhe narodnjaške maščevalnosti. Famozni Škerjanc se sedaj laže po progi, da je že tožil' sodruga Kopača. Mi pa pribijamo to javno, da Škerjanc še do danes Kopača ni tožil in mu daiemo danes s tem novo priliko, da to stori, ponavljaje, da je'ponujal sodrugu Kopaču v imenu narodnjaških krogov tisočake, samo, da bi pristopil narod-njcški organizaciji. Zmotil seje pač »tovariš« Škerjanc, ker je meril brač po sebi. Kopač ni Škerjanc, je iz čisto drugega testa.
In s tem bodi za dogleden čas konec s Škerjancem in z drugimi narodnimi škr-jančki.
INOZEMSTVO.
Stavka francoskih železničarjev. Kakor listi poročajo, je izbruhnila v Nici na Francoskem splošna stavka železničarjev, ker je železniška uprava odpustila enega zaupnika iz službe. Res lep pojav solidarnosti! Seveda ne smemo pozabiti, da je to na Francoskem,
V	Avstriji in posebno v slovenskih pokrajinah bi se gotovo take solidarnosti ne smelo pričakovati, kar je pač posledica nezadostnega zanimanja za bistro organizacije.
KoneCna ureditev premij na premog.
Med drugimi zahtevami zadnjega gibanja na državnih železnicah je bilo posebno vprašanje preureditve kilometrin in ureditev premij na premog za strojno osobje najkoč-
ljivejše. Železniško ministerstvo je zato tudi izjavilo, da se to dvoje vprašanj ne more prej rešiti, dokler se stvari temeljito ne prouči. Ker imamo pa o študijah železniškega ministerstva jako žalostne izkušnje, zato sta se društvo strojevodij in splošna organizacija združila in naložila sodr. F. Preiss-u iz Feldkirchen-a da stvar prouči in potem svoje mnenje o zadevi objavi. Naročilo se mu je da vpošteva pri svojih proračunih današnje gospodarske razmere strojnega osobja in napravi elaborat, potom katerega se postranski zaslužki osobja pravično razdele. Merodajno je bilo pri tem naročilu žalostno dejstvo, da doslej v zaslužku ni bilo nobenega reda in so ravno tisti, ki so opravljali najtežjo službo, prejemali najnižje postranske dohodke.
Nameravano zjednačenje postranskih zaslužkov je provzročilo v vrstah starejšega osobja deloma neutemeljen odpor, kar je pa le posledica nezadostnega poznavanja faktičnih razmer.
Sodr. Preiss je po večmesečnem truda-polnem iu požrtvovalnem delu rešil svojo nalogo, ki pa ni zadovoljila, posebno ne mlajših tovarišev in kurjačev.
Vpeljava časovne odškodnine poleg bivše kilometrine je pokazala, da nov način zaračuna ne odgovarja zahtevam velike večine uslužbencev, pokazala je pa tudi, da je precejšno število strojnega osobja, ki od :tiove vpeljave nima sploh nobenega dobička. Ministerstvo se je pri poznejših pritožbah sklicevalo na zahteve osobja, katere je baje vpoštevalo z ozirom na razpolagajoča sredstva. Konečni efekt je bil, da je le naraščala nezadovoljnost med strojnim osobjem kar je tembolj umevno, če se vpošteva, da se s samimi kompliciranimi računi brez gmotnih sredstev ne napolni želodca. Poleg imenovanega razočaranja se je pa pojavila še nova prikazen, katera seveda tudi ni ostala brez posledic. Opažali smo namreč, da premije na premog občutno pešajo in da toraj tudi ta postranski zaslužek postaja od dno do dne neznatnejši. Naravno je toraj, da je osobje pričelo vplivati tozadevno na organizacijo in personalne komisije, kar je imelo ta uspeh, da je prišel v tek tudi uradni šimel železniškega ministerstva.
Ministerstvo namreč objavlja, da je s svojimi proračuni gotovo in da plod svojih študij predloži v odobrenje osrednji personalni komisiji, ki se v kratkem skliče. Ob enem pa predlaga tudi sodr. Preiss svoje in društvo čeških strojevodij tudi svoje delo. Z ozirom na omejen prostor nam za danes ni mogoče obeh predlogov v celoti objaviti, priporočamo pa tovarišem, da si jih ogledajo v 10. in 11. številki našega bratskega lista »Der Locomotivfuhrer«.
V	kolikor smo oba predloga pregledali se nam zdi, da ima naše strojno osobje povoda dovolj zasledovati stvar z vso pozornostjo, če hoče, da ne bo pozneje tudi pri tem vprašanju razočaranje morda še večje, kakor pri vpeljavi časovne odškodnine.
Predlog sodr. Preiss-a je jako kompliciran in že to dejstvo ni priporočljivo. Mi smo namreč mnenja, da bi se dala vsa stvar veliko enostavnejše urediti, kar bi imelo poleg drugih tudi to ugodnost, da bi vsak uslužbenec svoj zaslužek tudi sam preračunal in ne bi bil tozadevno popolnoma odvisen od raznih vplivov, ki danes igrajo kaj važno ulogo. Poleg tega pa še sodr. Preiss v svojem predlogu popolnoma zapušča svoje nekdajno stališče in stališče dane mu naloge. Če bi bil > namreč njegov predlog sprejet, potem je vsaj približno zjednačenje postranskih zaslužkov izključeno nasprotno bi postale diference med posameznimi službami, posameznimi vrstami strojev i. t. d. še večje nego danes, da celo v nekaterih slučajih bi se zaslužek napram današnjim razmeram poslabšal.
Poročevalec društva čeških strojevodij dokazuje to t sledečimi primeri in sicer :
Strojevodja ki vozi v Pragi brzovlake z strojem vrste 106 zasluži povprečno mesečno 85 kron kilometrine. Po predlogu
sodr. Preiss-a naj bi znašala zajamčena premija za vrsto 108, 110% toraj y3'50 kr. mesečno. Nasprotno pa zasluži v Pragi strojevodja pri rezervi (premikanju) povprečno mesečno 50 kron kilometrine, če temu zaslužku pridenemo 60% zajamčeno premijo potem znaša to 30 kron. Ce toraj postavimo te dve številki nasproti, se nam pokaže vsa krivica Preissovega načrta, kajti razlika v zaslužku je dvetretinska ali 60 kron. Ko smo imeli še 30% doklado, je imel tudi sodr. Preiss še popolnoma druge nazore in ravno on je najbolj gromel proti krivični razdelitvi, danes je to stališče pozabljeno. Ravno gornji primer pa kaže, da je bila v tistem času razdelitev primernejša kakor v njegovem sedanjem predlogu, kajti pri ravno tisti gori označeni službi je bila razlika v zaslužku le 11 kron.
Tu smo navedli samo en primer v dokaz, da je rešitev vprašanja jako kočljiva in da imajo sodrugi in tovariši strojne službe povoda dovolj, da se ob 12. uri probude iz zimskega spanja, ter se z zadevo sami temeljito pečajo.
Predlog češkega društva strojevodij je po naših nazorih pravičnejši, zahteva pa tudi od železniškega ministerstva, da svoj denarni Žakelj nekoliko širše odprč, kakor pri predlogu sodr. Preiss-a. Zato je tudi naše mnenje opravičeno, da ga bo težje realizirati. Ker pa to vemo, zato bo menda tudi naše vprašanje utemeljeno, če vprašamo : Ko:iko časa bodemo še dovoljevali, da se nam kruh reže, ne da bi se vpoštevalo naših bednih gmotnih razmer?
Centrala naše organizacije sklicuje sporazumno z društvom strojevodij in češkim društvom strojevodij za 27. t. m. tozadevno konferenco strojnega osobja (strojevodij in kurjačev) na Dunaj. Ce hočemo, da ne bomo igrali zopet samo vlogo kimavcev, potem je treba, da k stvari zavzamemo svoje stališče. To bo pa le,tedaj mogoče, če se vsaka kurilnica južne in državne železnice tržaškega tajništva zanima za zadevo. Da bo vendar enkrat mogoč enoten nastop celotne jugo-lovanske delegacije, si usojamo sledeče predlagati:
Strojno osobje (strojevodje in kurjači) pripadajoče tržaškemu tajništvu naj nemudoma kliče sestanke, na katerih naj se posvetuje in sklepa o sledečih točkah:
1. Konečna ureditev premij na premog pri državnih železnicah.
2. Stališče, ki ga zavzememo napram namerovani službeni obleki državno-želez-niškega strojnega osobja.
3. Kaj je s koalicijo in kaj mislimo o njej.
Vsaka kuriinica naj odpošlje vsaj enega strojevodjo in enega kurjača na konferenco na Dunaj, tem delegatom naj se pa naloži, da so vsaj do 26. junija ob 6. uri zvečer na 'Dunaju. Ob tem času naj bi se sešla v »Arbeiterheimu« X. okraj Favoriten pred-konferenca, na kateri naj bi se pogovorilo glede enotnoga nastopa dne 27. junija pri oficijelni konferenci.
Ker je zadeva nujna in za dogleden čas zadnja, ki se peča z gmotnim poboljšanjem strojnega osobja, zato se nadejamo, da naš poziv no bo brezuspešen, temveč, da se vabilu odzovejo tovariši vseh kurilnic. Za vse potrebne informacije je radevolje pripravljen
Josip Petrič,
strojevodja državne železnice Ljubljana-Besljeva, cesta 22.	1
Plodonosno (?) delovanje žolte organizacije železniških kur-= jaCeo. =
(Dalje.)
Naravnost čuditi se mora človek, če sliši, da se nahajajo še med kurjači, katerim se v obče pripisuje nekaj več inteligence, ljudje, ki se s svojimi prošnjami obračajo do krščansko-socijalnih poslancev. Ko so bile letošnje dopolnilne volitve za dunajski občinski svet, je predsednik državnega
zbora in vodja krščanskih socijalcev dr. Pattai na nekem shodu udrihal po državno-železniški upravi. Krščanski socijalci streme namreč po mestu železniškega ministra, to pa zato, ker bi jim v tem slučaju bilo lahko spraviti svoje podrepnike na suho, in to jim je več, kakor vsi primankljaji v železniški upravi. Ljudje, ki niti pojma nimajo o stvari, zabavljajo na vse pretege, seveda vse namenoma,
Mi smo gotovo zadnji, ki bi hoteli ščititi škandalozne razmere v upravi državnih železnic, vsekakor smo pa toli lojalni, da priznamo, da ne more biti sedanji železniški minister odgovoren za vse grehe, ki so se zgodili pred njimi. Dr. Pattai tudi sam to dobro ve, ker je imel pa pred seboj privili-girane volilce, jim je seveda lahko odkril svoje pravo kapitalistično srce in utemeljeval med drugim žalostne finančne razmere v državno-železniški upravi, tudi s tem, ker se je bajč delavcem 'preveč skrajšal delavni čas. To trditev so seveda poslušali le krščansko socijalni občinski volilci, liišni oderuhi in mesarji, vsekakor je pa ta trditev tudi za železničarje poučna in uvaževanja vredna. Ce bi bil dr. Pattai na kakem železničarskem shodu, potem bi trdil gotovo vse kaj drugega.
V	živem spominu nam je tudi še stališče krščanskih socijalcev, v času pasivnega odpora leta 1905. Takrat je krščansko soci-jalno časopisje pisalo glede odpora o »židovskem švindlu« in o »pravici na lenuštvo«, umrli župan dr. Lueger je pa, popolnoma neopravičen, poskušal poseči v boj, kar se mu seveda ni posrečilo in je bilo za železničarje le dobro. Spominjamo se tudi še izdajalskega nastopa krščansko socijalnih poslancev v državnem zboru ob priliki, ko so stavili socijalni demokratje znani dvajsetmi-lijonski predlog. Ce vse to vemo in vzlic temu še vidimo, da posamezniki iz vrst kurjačev tekajo za krščansko socijalnimi poslanci, potem si ne moremo izbrisati vtisa fla pljujejo ti ljudje v svojo lastno skledo in da jim nobeno sredstvo ni preslabo v dosego njihovih mračnjaških ciljev, namreč razbiti solidarnost železniškega osobja.
Poglejmo si na primer, kaj počnejo ti ljudje z splošno zahtevo vseh uslužbencev, skrajšati čakalne dobe pri pomikanju v višje razrede. Sekcijski svetnik dr. Boss je baje dejal, da je ta zahteva samo za kurjače opravičena, vendar se tudi njim ne more ugoditi, ker bi potem prišle tudi vse druge kategorije in ravno to znhtevale. Tako vsaj poroča društvo kurjačev. Ce je to res, potem je ali dr. Boss poskusil zabiti zagojzdo v združene vrste uslužbencev in bi bili v tem slučaju uslužbenci zbog svoje naivnosti vsega usmiljenja vredni, ker so se vsedli na nastavljene limanice, ali pa so vodilni 'gospodje društva kurjačev svoje preveč zaupljive tovariše prav po domače potegnili. Železniško ministerstvo je večkrat povdarjalo da za sedaj nima gmotnih sredstev za razpolago in da toraj ne more ugoditi zahtevam glede zboljšanja materijelnih razmer. Ta izjava seveda prav nič ne moti delovanja organizacije, in slednja bo slej ko prej vstrajala pri stavljenih zahtevah in posebno silila na to, da se skrajšajo čakalne dobe v najkrajšem času.
Če se pa trdi, da je železniško ministerstvo iz proste volje pripravljeno, dati eni ali drugi kategoriji bodi si karkoli, potem bodi konštatirano, da železniško ministerstvo pri vseh kategorijah uslužbencev z naj večjo umazanostjo skuša kolikor le mogoče prihraniti. Živ krst ni doslej branil železniškemu ministerstvu. da bi ne zboljšalo gmotnega položaja kurjačem, in ker ima baje zanje tako dobro srce, bi bilo že davno lahko kaj ukrenilo. Tega pa ni storilo, ker ravno tako kurjačem, kakor drugim kategorijam ne privošči druzega, kakor obljube.
Poleg vseh drugih čednosti se pa poslužuje tudi društvo kurjačev še osebnih napadov. Klin, po katerem bije, je državni poslanec sodr. Tomschik, ker ni hotel predstaviti deputacije kurjačev železniškemu
ministru. To se je pa zgodilo sporazumno z koalicijo. Sodr. Tomschik tega ni storil za radi tega, ker s e absolutno ne more ni ne sme družiti s separatističnimi žoltimi organizacijami. Naravno je pa, da on poleg splošnih zahtev železničarjev podpira tudi zahteve kurjačev z vso vnemo in vstra jr ostjo, kakor je to dokazal že neštetokrat.
Pripoveduje se tudi, da je imenoval višji stavbeni svetnik Willinger ime nekega strojevodje, ki se je baje protivil zahtevam kurjačev. Ime dotičnika, kakor kraj, kje se je to zgodilo, se pa previdno zamolči. Na taka podla sumničenja se seveda ne moremo ozirati, opozarjamo pa vse prizadete kroge, da si ogledajo nekoliko dosedanje delovanje naše organizacije, da čitajo zapisnike personalnih komisij, kjer pač ne bodo našli ničesar slabega proti kurjačem. Stem smo tudi gotovi z okrožnico gledcVdelovanja društva kurjačev.
Kakor je podlo delovanje tega društva, tako podli so tudi vzroki, zaradi katerih se je to društvo ustanovilo. Na avstrijskih železnicah imamo ljudi, ki mislijo, da poleg splošne organizacije železniških uslužbencev tudi še separatistične kaj vspešnega urede za dotično kategoiijo. Da pa temu ni tako, je kaj lahko posneti iz naslednjega. Ce govorimo o separatističnih organizacijah, potem ne mislimo na ona društva avstrijskih železniških uslužbencev, ki streme po ravno istih ciljih, kakor splošna železničarska organizacija in ki vidijo v združitvi vseh avstrijskih železničarjev lepšo bodočnost vseh uslužbencev, ki so pa iz posebnih vzrokov v zvezi s splošno železničarsko organizacijo. Vzrok, da niso popolnoma združena s splošno organizacijo, tiči v tem, da so se ta društva osnovala pred splošno organizacijo in ker imajo v svojih pravilih razne podpore, ki v splošni organizaciji niso vpeljane, ker pa enostavno tudi ne gre krajšati člane dotič-nih društev v njihovih pridobljenih pravicah.
Ta društva pa ne stremč potem, da bi položaj pristašev lastne kategorije skušala zboljšati na škodo drugih, in so tudi glede taktike in bojevnih sredstev edina s splošno organizacijo.
Tisti elementi, ki snujejo sedaj separatistične organizacije, prav'dobro ve d d, daje mogoče doseči, če je množica, ki to zahteya, tudi tako velika in močna, da ima potreben vpliv.
Ce je treba tozadevno bojev, potem kaj radi prepuščajo te boje splošni organizaciji, dobrovedoč, da bodo tudi oni deležni uspehov, za katere niti mezinci niso premaknili. Nasproti so pa mnenja, da posebne želje svojih kategorij najboljše zastopajo v separatističnih organizacijah. Ce bi obveljal princip, da se za posebne koristi uspešno zastopa le v posebnih organizacijah, potem kmalu ne bi bilo mogoče sešteti vseh organizacij železniških uslužbencev.
V	vsaki kategoriji pa zopet opazujemo različne interese. Oglejmo si na primer kategorijo delavcev in naddelavcev. V tej kategoriji so združeni razni rokodelci, ki tudi na razne načine delajo. V eni kategoriji imajo lahko posamezniki, z ozirom na kategorijo iz katere so bili prevzeti, najrazličnejše interese. Pri posameznih uslužbencih imamo posebne lokalne interese, pri raznih železnicah, da celo pri posameznih progah so tudi koristi različne. Poleg tega pa skušajo še razni narodnjaški šovinisti vzbuditi med uslužbenci še razne narodne interese. Ce bi toraj razdelili organizacijo z ozirom na narodnosti, na lokalne razmere, po kategorijah, potem še po razlikah v posameznih kategorijah i. t. d. i. t. d. potem bi ustvarili pravcati babilonski stolp, ki bi se prej ali slej podrl v neskončno veselje vseh kapitalistov in posebno še železniških uprav.
Drastičen dokaz resničnosti našega izvajanja se nam nudi v nemški zvezi kovinarjev.
Ta zveza zastopa prav dobro koristi zlatarjev ravno tako kakor one livarjev. Med obema strokama jo pa gotovo velikan ska razlika in imata prav nič skupnega, ra-
zun da obe obdelujeta kovine. V Avstriji in posebno pri železničarjih je to seveda drugače.
Kri nas mora imeti postajni mojster svoje ie postajni nadzornik zopet svoje društvo, čeprav oba opravljata eno in isto službo in imata toraj zastopati ene in iste k oristi.
Škoda, ki jo trpe avstrijski železničarji vsled takega početja, je nepregledna. Iz slepe jeze, ker ima splošna organizacija veliko število zavednih članov, se trudijo, tako nacijonalne kakor krščansko socijalne organizacije, zmanjšati to moč, in prav rade posegajo v slučaju gibanj v razprave, do-brovedoč, da stem le sabe moč uslužbencev in branijo koristi uprave. Da na ta način škodujejo ie uslužbencem, je pač naravno in jasno vsakemu slepcu.
Vzlic vsem tem žalostnim pojavom pa vendar splošna organizacija napreduje, in se razvija, ker je nje jasno začrtana pot edino prava. Za'o tudi pričakujemo tako od kurjačev, kakor od vseh drugih kategorij, da ne bodo slepo sledili laži-prorokom »žoltih« organizacij, kar bi v prvi vrsti in najbolj škodovalo le njim samim.
(Dalje prihodnjič).
Imenovanje
z dekretom nastavljenih postajnih nadzornikov južne železnice postajnim mojstrom.
Kakor smo že poročali v 6. štev. »Železničarja« pod zaglavjem: »Odjužne železnice«, je centrala Splošnega pi’avovarstve-nega in strokovnega društva urgirala še neizvršene koncesije, dane v okrožnicah 385 A in 497 v katerih je zadržana tudi zahteva postajnih navzornikov.
V tej zadevi sta sodruga Tomschik in Weigl zavzemala stališče, da je iz službenih ozirov smatrati postajne nadzornike južne železnice enake prejšnjim postajnim nadzornikom, poznejšim postajnim mojstrom c. kr. državnih železnic. Vsled tega naj se postajne nadzornike južne železnice imenuje postajnim mojtrom.
Dvorni svetnik Eger je pa zavzemal temu nasprotno stališče, ali kakor kaže spodaj naveden nov plačni stanarinski, napre-dovalili in uvrščevalni obris, je gosp. Eger spremenil svoje, mnenje. S tem je ob enem priznal, da je bilo od sodrugov Tomsckiha in We.igla zastopano stališče pravo in ugodil opravičenim zahtevam postajnih nadzornikov.
Dotična okrožnica se glasi :
Štev. .“{342 S.	i84.
Vsem predstojnikom službenih oddelkov, obratnih inšpektoratov in lokalnih službenih mest avstrijskih prog južne železnice s postranskimi progami vred.
Imenovanje z dekretom nastavljenih postajnih nadzornikov postajnim mojstrom.
Upravni »vet je na svoji seji dno 26. aprila 1910 po mojem predlogu sklenil s 1. januvarjein , 190!) uveljaviti sledeče določbe :
Z okrožnico 497 A 1909 I, B, razglašen plačni, stanarinski in napredovalni obris se razveljavi za iste postajne nadzornike, ki so bili sprejeti v družabno službo do vštevši 31. decembra 1909.
Do vštevši 31. decembra 1909 z dekretom nastavljene postajne nadzornike se bo imenovalo postajnim mojstrom in sicer iste, ki so bili nastavljeni do 1. januvarja 1909, veljavno od 1. januvarja 1909 iste pa, ki so bili nastavljeni s 1. julijem 1909 veljavno od 1. julija 1909.
Za goriomenjene se uveljavi v okrožnici 497 A 1909 I, A, razglašen plačni, stanarinski in napredovalni obris postajnih mojstrov, katerega v sledečem še enkrat ojbavimo :
Plačni, stanarinski in napredovalni obris:
V p o rnh u a	_________________
kategorija ^ laca etanorina "'Ti.tih'"' OPOMBA
Postajni mojstri
Plača	Dunajska stanarina	čakalna doba v letih
K H O N		
1200	5G0	2
1300	560	2
1400	660	3
1600	660	3
1800	760	3
2000	760	3
2200	760	3
2400	860	3
2600ft)	860	5
2800++)	1000	5
3000-j-)	1000	—
Po dovršenih petih službenih letih v plačni stopnji, označeni s f) se podeli starostna doklada letnih 100 kron, ki se vračuna pri odmerjenju pokojnine.
Z okrožnico 385 A 1907 zagotovljena skrajšanja čakalnih dob ostanejo v veljavi, izvzemši slučaje, v katerih se izvrši napredovanje iz plačnih stopinj, označenih s ff).
Uslužbencem, ki so pred imenovanjem postajnim mojstrom dovršili najmanj petletno službeno dobo, kot z dekretom nastavljeni uslužbenci, se skrajšajo tri in petletne čakalne dobe za eno leto. Skrajšanje čakalnih dob pa se ne izvrši, če se je isto že izvršilo z ozirom na določbe prejšnjega odstavka in dokler isto traja.
Napredovalno-čakalne dobe veljajo za slučaje povolj n ega s 1 užbo vanj a.
Izključenje iz rednega napredovanja se sme izvršiti šele po zaslišanju disciplinarne komisije (personalne komisije) in se mora dotičneinu postajnemu mojstru naznaniti, kakor tudi ob enem vzroke in dobo izključenja. Dokler traja disciplinarna razprava, se ne izvrši napredovanje.
Za prihodnje napredovanje postajnih mojstrov, katerih nastavljenje z dekretom, oziroma zadnje napredovanje se je izvršilo pred 1. januvarjein 1909, se računajo v gori navedenem obrisu razglašene čakalne dobe od 1. januvarja 1909 naprej. Prihodnje napredovanje ravno omenjenih postajnih mojstrov, ki bi na podlagi čakalnih dob dosedaj veljavnega obrisa imeli napredovati v prejšnjem roku, se isto izvrši že s prejšnjim rokom.
V svrho omejitve vsled regulacije začetnih plač nastale enakosti že dalje službujočih postajnih mojstrov z mlajšimi se prihodnji redni napredovalni rok primerno premakne; čas prihodnjega rednega napredovanja dotičnih uslužbencev je razviden iz sledeče tabele :
Uvrstitev v plačni obris, veljaven od I. januvarja 1909.
Uvrstitev s Redno napre-l. ianuvarjem dovanje v Oz načenj e vporalme kategorije 1909 V plačno plačno Stopnjo
stopnjo 1300 kron K K o N i dnem
ki so bili 1. januvarja 1909 že čez pol leta v plačni stopnji 1100 kron
%
'a
u
o
N
■C
cS
H
'3
'S1
+a
m
O
Oh
1200
1. julija 1911
kateri 1. januvarja 1909 še niso bili čez pol leta v plačni stopnji 1100 kron.......................
ki so bili 1. januvarja 1909 že čez pol leta v plačni stopnji 1000 kron
kateri 1. januvarja 1909	]. ;an
še niso bili čez pol leta 1200	1913
v plačni stopnji 1000 kron
1200
1200
1. jan. 1912
1. julija 1912
o
CL,
Nastavljenje s 1. julijem
1909 .....................
Nastavljenje s 1. julijem
191 0.......................
Nastavljenje s 1. julijem
191 1..............
1. julija
1913
1. jan.
1914
1. julija 1914
po obrisu
Nastavljenje s 1. julijem 1912 in pozneje.........
V izvajanju predstoječih določeb se bo postajnim nadzornikom, ki so bili veljavno od 1. januvarja oziroma od 1. julija 1909 imenovani postajnim mojstrom in katerih plača se je zvišala z dotičnim dnem na podlagi te okrožnice, dne 30. aprila t. 1. izplačala razlika s pridržanjem po pravilih določenih prispevkov za pokojninski sklad.
O vsebini te okrožnice je obvestiti dotično osobje.
Dun a j, 26. aprila 1910.
Generalni ravnatelj : Eger, s. r.
Čestitamo novoimenovanim postajnim mojstrom k njihovemu uspehu in upamo, da bodo še nadalje pomagali, da se čimprej uresničijo še neizvedene koncesije tudi za druge kategorije.
Razne stvari.
Zadruga slepcev. Leta 1907. je bila na Nižjem Avstrijskem ustanovljena zadruga slepih krtačarjev in košarjev. Za nakup si-rovin je zadruga dobila podporo 500 K. Danes šteje zadruga 49 zadružnikov z 80. deleži, ki znašajo po 50 K. Na račun deležev je plačano K 3717. Do konca 1. 1907 je zadruga izdala za K 21.000 raznega 'blaga, kar je za slepce gotovo lep uspeh. Iz vsega poslovanja se vidi, da imajo člani mnogo zmisla za zadružno delo.
Električni obrat se uvede na švedskih železnicah, ker se je že nasvetovalo, da se Pojusfoldu napravi električna postaja, ki jo bodo porabili za obratovanje. Za njo se je
obljubilo 21 in pol milijonov in sicer se bode, izdalo že to leto 4,915.000 kron.
Šola, kakšno si žele klerikalci. V klerikalni Belgiji imajo za 5., 6. in 7. šolsko leto takle urnik za en šolski dan: 1. Jutranja molitev, zapovedi, dobro mnenje, tri odstavke rožnega venca, evangelij. 2. Računstvo, tri odstavke rožnega venca, odmor. 3. Dva odstavka rožnega venca, zemljepis, litanije matere božje, dva odstavka rožnega venca. Sklep ob polenajstih.
Društvena naznanila.
Podružnica ,,Spodnja Šiška“ poživlja tem potom vse svoje člane, ki imajo iz knjižnice izposojene knjige, da jih vrnejo najkasneje do 1. julija t. 1.
Ob enem naznanjam članom da se knjige od 1. julija pa do 8. avgusta t. 1. ne bodo izposojevale, to pa zaradi tega, da se knjižnica uredi oziroma izpolni.
Kocjančič, s. r.
knjižničar.
| ® Pršijo se sledeči shodi
Dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v delavskem domu v Trstu
shod premikaškega osobja
z dnevnim redom :
Zahteve premikaškega osobja c. kr. državnih železnic.
Poročal bo sodr. Komtatin Kneidinger, glavni zaupnik premikaškega osobja c. kr. državnih železnic.
Dolžnost premikačev je, da se mnogo-brojno vdeležijo tega shoda.
fn Vršili so se sledeči shodi
i In zborovanja »—
i:
n
Dne 3. t. m. se je vršil v delavskem domu v Trstu shod krajevne skupine Trst I.
K prvi točki dnevnega reda je sodrug Kopač podal pregled o bojih in uspehih naše organizacije. Ta izvajanja priobčujemo na drugem mestu.
Pri drugi točki se je razpravljalo o uvedenju bolniško - podpornega sklada za člane skupine Trst I. Nato so se prečitala pravila, ki so se po tozadevni debati z veliko večino sprejela.
V sledečem podamo kratek izvleček iz dotičnih pravil:
Sklad, ki ga ustanovi krajevna skupina Trst I. v svojem delokrogu, se uvede s 1. julijem t. 1. in ima namen podpirati člane v slučaju nezakrivljene bolezni.
Kdor je član skupine Trst I., je lahko deležen ugodnosti podpornega sklada, če je tekom treh mesecev po uveljavljenju sklada pismeno priglasil svoj pristop; po' preteku treh mesecev pa le, kdor ni stareji nea^o 40 let.
Pristopnina znaša eno krono, mesečni prispevki pa po 40 vinarjev. Če so pa do 15. dotičnega meseca prigiasi več bolniških slučajev, sme odbor sklepati o zvišanju prispevkov. Zvišana članarina pa ne sme znašati' preko K 1.20.
Kdor je član sklada in vsaj tri mesece redno plačal svoje prispevke dobi, če je 30 dni bolan, 50 kron podpor«, do nadaljnih dveh mesecev pa po eno kron na dan.
Pristop skladu se ne vpelje obvezno, temveč le za iste, ki se prostovoljno za to javijo.
Natančnejša pojasnila daje odbor.
Vsem članom na znanje!
Glede uvedenja sklada za smrtne podpore naznanjamo članom, da se sklad še ne uvede s 1. julijem t. 1., kakor je bilo to naznanjeno v okrožnici centrale, temveč da se še prej izvrši glasovanje posameznih članov. V ta namen bo dobil vsak član opis s pravili, kateremu bo priložena glasovnica.
Dan uvedenj a tega sklada se bo pravočasno naznanil.
Železničarsko tajništvo.
Članom
skupino Trst znanje!
II. na
Glede vplačevanja prispevkov naznja-njamo članom skupine Trst* II. da se isto lahko izvrši v železničarskem, tajništvu, v uradnih urah. Vrhutega so od centrale pooblaščeni jnekateri sodrugi, da sprejemajo prispevke, dokier ne bo vse urejeno. Člani, ki so pooblaščeni za sprejem prispevkov, se morajo skazati z dotičnimi pooblastili.
Železničarsko tajništvo.
Železničarji pozor!
V nedeljo, dne 10 t. m. se vrši v Nabrežini na vrtu gosp. Nemca
velika vrtna veselica
s petjem, godbo in plesom Začetek je ob uri popoldne.
Čisti dobiček je namenjen strankarskim glasilom „Rdeči Rrapor« in »Lavoratofe«.
Tržaške izletnike, ki se odpeljejo ob 12. uri 10 min. -popoldne, pričakuje godba na postaji Bivio
Listnica uredništva.
Radi pomanjkanja prostora priobčimo zaostale dopise prihodnjič.
Osmi mednarodni socijalistični zbor.
Mednarodni socijalistični sekretarijat sklicuje na dni 28. avgusta do 3. septembra t. 1. v Kodanj (Kopenhagen, Dansko) osmi mednarodni socijalistični zbor. Na ta zbor imajo pristop :
а) vse one skupine, ki soglašajo s temeljnimi načeli socijalizma: s socijalizacijo produktivnih in i-zmenjevalnih sredstev, z mednarodnim združevanjem in akcijo delavskega razreda, s pridobivanjem politične moči po razredno zavednem, politično organiziranem proletarijatu;
h) vse strokovne organizacije, ki stoje na stališču razrednega boja in priznavajo potrebo politične t. j. zakonodajalne in parlamentarne akcije, ki pa niso direktno prizadete v političnem boju. Dnevni red je za bodoči zbor določen sledeči:
1) Razmerje zadružnih organizacij k politični stranki;
2) Vprašanje delavske brezposelnosti;
3) Razsodišče in razoroževanje ;
4) Mednarodne posledice delavske zakonodaje ;
5) Organizacija mednarodnega protesta proti smrtne kazni;	1
б) Kako izvajati praktično in najhitrejše sklepe mednarodnega zbora ;
7) Organizacija mednarodne solidarnosti.
Vodstvom krajevnih skopin in vpla* čevalnic no znanje!
Kupone mesečnih doneskov je zložiti po jezikih in številkah in s spremnim listom pošiljati centrali.
Sprejemnice je z natančnimi naslovi izpolniti in omeniti, ali se naj pošilja list posamezno ali pa v zavoju. Sprejemnice je takoj poslati centrali in v prihodnjem računu obračunati.
Vsled tega se omejijo nepotrebne reklamacije, ker list zamoremo takoj poslati novo pristoplim članom.
Spremembe naslovov je naznaniti najkasneje 4 dni pred razpošiljanjem lista.
Pri prestopih od ene krajevne skupine k drugi je navesti člansko številko in prejšnjo krajevno skupino, kakor tudi novo člansko številko n. pr. N. N. Št. 50. krajevne sku-
pine O. je prestopil k nam in dobi številko 70. Pri prestopih od bratskih organizacij se sprejemnica ne spiše, pač pa nam je v tem slučaju poslati staro člansko knjižico. Sprejemni in prestopni doneski se v tem slučaju ne smejo zahtevati.
Pri izstopih je naznaniti člansko številko in ime dotičnika.
Pri reklamacijah za list je vporabljati nalašč za to prirejene tiskovine, na katerih je naznaniti krajevno skupino, člansko številko in ime dotičnika. Reklamacije so poštnine proste.
Pri spremembi številk se je sporazu-miti z upravništvom.
Agitacijske številke dobijo krajevne skupine^ in vplačevalnlce le na izrecno zahtevo. Število izvodov določi upravništvo.
Mesečni obračuni. Blagajnike krajevnih skupin in vplačevalnic nujno prosimo, da na položnicah vedno navedejo obračun, da jih zamoremo redno vknjižiti. Istotako prosimo, da se vsaki pošiljatvi kuponov takoj dodajo blagajniška poročila, da jih zamoremo primerjati.
V pojasnilo pa navajamo, da dobivajo člani centralnega delavskega odbora le tedaj povrnjene delegacijske stroške iz delegacij-skega sklada, če je centrala sklicala konferenco ali pa posvetovanje.
Poživljamo Vas toraj, da v vaši skupini izvedete sklep delegacijskega shoda.
Upravništvo.
Svarilo
mr
Koder se prodajajo ponaredbe, naročite
a
Naravnost od izdelovalnice pod naslovom:
„FL0R1AN“, Ljubljana.
Ljudska kakovost liter K 2.40 Kabinetna kakovost „	„	4.80
Postavno varovano.
ODVETNIK
Dr. FRfln ŠOLAR
je otvoril
svojo odvetniško pisarno " V TRSTU ==
VSI SLOVENCI 7 SLOVENSKO TRGOVINO!
0. DOBflUSCtIEK
Trst, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul, Torrente)
Zaloga izgotovljenih oblek in perila za moške. Kupujem v veliki množini od prvih tovarn, proefajam mnogo in imam male stroške ter mi je tako omogočeno prodajati po
neverjetno nizkih cencih
Za novo sezono, velikanski prejemki blaga, 5000 oblek za moške in dečke od K 14'— do 60’— Izven tega bogata izbira kostumov, površnikov, jopičev, telovnikov, hlač, srajc, jopič, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, man-šetov, halj, montur (terlis) in vsih drugih predmetov za moške. — Specijaliteta lastnega izdelka za delavce ; srajce z kormonskega oxforta ter močne hlače in spodnje hlače. — Zgotovlajo se obleke za moške po meri.
Lastna krojačnica _  Vse po nizkih cenah
—= Govori se slovensko
Priporočam se najtopleje za Vašo blagohotno podporo.
ime
Ulica Farneto štev. 3. II. nadstr.
Fran Uršič
krojaški mojster
= KoloMa cesta St. m
se priporoča gospodom železničarjem v napravo uniform in civilnih oblek po najnižjih cenah. Solidna postrežba.
#i	Ai*
--k--'!, ■ ■U- ■ ■
Kavarna UNIOME-TTrst
Ulica Caserma in ulica Torre Uianca —= Napitnina je odpravljena. =— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij — — in časnikov v vseh jezikih. .
Q
r
Pozor sodrugri!
H
Slovenski železničar, ki se zanima za socialno vprašanje sploh, za delavsko gibanje za politične in gospodarske boje našega časa, za mišljenje in stremljenje delavskega ljudstva, naj naroči
99
Trdeči	Pr
ki izhaja
v Ljubljani trikrat na teden in	velja	za:
Celo leto.............14	K	—	—
Pol leta...............7	K	—	—
Četrt leta	....	S	K	50	vin.
Vsak zaveden železničar bi moral biti naročen na „Rdeči Prapor“.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska Dragotin Priora v Kopru.