Zadružna ekonomija v Markovcih bo spremenjena v kmelijsko obdelovalno zadrugo
Ceste, na obe straini njive, travni-ki in gozdovi, večje im manjSe vasi, strnjene in razkropljene novejše in starejše hiše na Ptujskem polju ne predsrtavljajo slučajno nastalih po-sebnosti, temveč uspehe starega go-spodarskega reda, ki je nastajal ob gotovih potrebah in raz\Toinih mož-nostih, ki 90 ga ustvarjale in izpo-Tx>lriievale generariie delovnih ljudi
ob vsaikodnevni  botrbi za  obstoj  in
napredek.
Tudi Zabovce, Markovce in Novo vas veže cesta. Večina hiž leži na sevemi strani ceste. Hiže v vrsti na vasd pripadajo kmetom in posestni-kom. Voč hiš pa stoji tudi na vznož-ju vasi. To so hiše tnalih posestni-kov in delavcev. Na vasi ni bilo mesta za njihove domove niti za vasjo. Stari družbeni red jim je do-puštal, da so se naselili na vznožju vasi, na »gmajni«, ki jo je nekdaj ustvarila Drava in ki bi jo lahko zopet odnesla. Pastavili so si domo-ve in obdelali gmajno, da je začela roditi. Ker je bilo večoni družin pre-malo zemlje in tudi druga&e jtm je marsikaj primanjkovalo, so hodili delat v vas h kmetam. Delovni od-nos je sčasoma prešel tudl v dru-žinski odnos. Krsti, birme, gostije in sedmine so se vršile ob medsebojni pomočd in udeležbi.
Ta red cest, vasi in hiš se je raz-vijal do osvoboditve. Lep je red v vaseh, kjer so hiše druga ob drugi, enako visoke, enako dolge, z enaki-mi zidovi, okni in vrati, strehami iin dvorižča z enakimi ograjami. V teh hi^ah imajo emake stanovanjflke m gospodarske prostore, v katerih ži-vita v prednji sobi mlada gospodar-ja z otroci; v zadnji sobi pa vždtkar-ja ali odrasla dekleta. Lepo je v va-seh, kjer so ljudje enako oble6e!ni, kjer se isto5asno zgodaj zjutraj vžge luč in v pozni noči istoSasno ugasne, kjer gredo ljudje istoiasno na delo, otrod istočasno v žolo, fantje isto-časno vasovat itd. Vsa ta enakost ustvarja videz, da je vse žrvljenje tako enako in v redu. V resnici pa obstojajo tudi ob tej navidezni ena-kosti razliike in nasprotja, ki izvi-rajo u gospodairskega nereda. Go-spodarski položaji poedinah družin na vaa so razli&ni. Tako je zahteval stari družbeni red. Gospodairji, ki so imeli preveč zemlje, so se razloče-vali od ljudi, ki so je imeli premalo. Grospodarsko nadmoJni so potrebo-vali gospodarsko šibke in obratno.
Nujno je bilo, da je NOB pirinesla z osvobodvtvijo sorialistitni družbeni red, v katerem ne more biti za ne-katere ljudi preveč zemlie, za mno-žioo pa premalo, temveč dovolj za vse. ki jo želiio obdelovati iin od nie ždveti, jo ceaiiti im braniti. V novem
družbenem redu je dovolj sveta za nove ceste, železnice, tovarne, šole, zadružne dcmove, bolnice in vse, kar ljudstvo potrebuje, zraven tega pa še ostane vedno dovolj sveta za državna in zadružna kmetijstva, go~ spodarstva tn za  privatna posestva.
Tudi v Zabovcih, Markovcih in Novi vasi je dovolj ljudi, ki so caiHi vso krivico starega družbenega reda, ki so spraševali, zakaj ni dovolj sv&-ta za vsakogar, ki ga hoče obdelo-vati. Kančno je nastopil tudi ta tes, ko je sveta dovolj, ko so razrinjene tesne meje okrog malih delovnih ljudi. Marsikje to cenijo.
Počasd se tudi v teh treh vaseh razvija novo družbeno gospodajstvo. Iz sveta, ki 90 ga svoj&as izkoriščaJi Kuharjevi v Zabovcih, Bezjakovi v Markovcih in Cvetkovi v Novi vasi, je ustvarjena zadružna elcanomija. S tem nastali novi družbeni gospodar-siki položaj je zavzelo sedem članov ricomonnje, ki so šli preko vseh laži, inta^g in psovk, ki niso nič novega za ljudi iz skramnih družLn. Njihovi sovražniki nikdar niso bili široko grudmi, teimveč vedno le zahrbtni in strupeni ter škodoželjni. Težko je bilo začeti. Ni bilo dneva in ure, ia ne bi kdo poskušal onemogočiti raszr voj zadružnega življenja in prika-za+^ maliin posestnikom, da je bolje, če astanejo pod zaščito kmetov kot
(Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevan]e % druge stranli
pod zaš&to države in zadrug. Na svet zadružne ekonomije je ravnotako sd-jalo sonce kot na druge njive, je ravnotako zaJival dež kot drugje. Vrata ekonomije 90 bila široko od-prta za vse posestnike iai delavce, ki so preje delali kot težaki na tej zemlji. Bezjakovim so svojčas zra-ven domačih sedem otrok pomagaie na tem svetu delati štavilne družine iz Markovcev, kot na primer Cen-covi, Andrečkovt Antonovi, Hudže-kovi, Cavljarovi, Lačnovt Vukovi, Babičevi, Burdovi, Strmšekovi, Vo-žatovi, Sablarovi. Jožekovl, Arnovi, Frasovi, Zitnikovi, Geršini in \z Z&-bavcev Princlovi. Vse te in druge družine je fcakala tudi sedaj zadružna zemlja, vendar niso prišli. Niso pri-Sli k setvi niti k žetvl Paslušali so sovražnike napredka, ki so kazali na sedem članov ekonomijc. ki niso mo-gli samd zmagovati dela, jih sramo tili in kričali o Škodi, ki nastaja za-radi zaostajanja dela. Na pomoč je prišlo nekaj ljudi. ki so se zavedali, da so priJH na pomoč delu domo-vine. ki  služi vzgoji zadružnikov.
V Novi vasd sta pored nekaj dnevi t>odiOT®ovali  vstop   v   zadrugo   tudi
družini Kostanjevec in Kolaiič. VeČ delovnih moči, več orodja, več živi-ne in vsega več bo amogočilo zadruž-nikom urediti zadružno gospodar-stvo, ki bo praktičen dokaz vsej oko-lid, da je za svobodne Ijudi nove Jugoslavije dovolj sveta za obdelo vanje, dovolj možnasti za izražanje patriotizma, dovolj možnosfa za ure-jeno žavljenje in za odpravljanje kri-vic starega družbenega reda, ki jih ljudem našega časa rti treba trpeti in prenažati, saj jih pred temi ščiti Ijudska oblast.
Zanimivo je, s čim poedinci sedaj utemeljujejo svojo naprednost, ko pa praktično kažejo ravno obratno nazadnjaštvo. Marsikoga so preje v Zabovcih, Markovcih in Novi vasi smatrali za podjetnega in pametne-ga gospodarja. Ravno sedaj bi ta ali omi imel najlepšo priliko uveljaviti svoje sposobnosti in znanje, namesto da se skriva za nemogočiml izmiš-ljotinami m lažmi. Ne sramujejo se pred svojimi otroci očitka straho-petnosfci. Na tisoče delavcev odhaja dnevno več kilometrov daleč na svo-je delovno mesto, ani pa se bojijo iti par korakov na zadružno polje na delo. Sedai imaio s TJomočjo svo
jega posestva priliko ustvariti ve*-liko kmetijsko podjetje, s katerim bi lahko tekmovali z delavci drugih podjetij. Udarniki in novatarji pre-segajo delovne svetovne rekoi-de, po-edinci na vaseh pa se sprašujejo, če v zadmžnem go&podarstvu ne bodo lačni, kdo jim bo goapodaril itd.
Nad 70 let stara Kostanjevčeva tetka je navdušema, da so sdm Alojz in smaha J/Iarija ter njena maiti Ce-cilija podpdsali izjavo za vstap v za-drugo. Ni se bala žrtvavati življenja za osvoboditev, svobodna pa se ne boji laži in. protiizadružnih parol, ker se zaveda, da mora nekdo v vasi za-četi z borbo za napredek. Dotkler bo živela, bo dajala mladim zadrnžni-kom pobudo, da bodo na tem vztra-jali, kar so začeli. Ne bo dolgo, da se bodo Se drugi vaščani vključili v zadružno kmetijsko delo in življe-nje. nakar začetniki ne bodo ve6 osamljenl.                                LF.