SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 12-13 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 12 de abril -12. aprila 2001 ~ 1 1 ■ ' ■ - IVAN BUKOVEC STRAN 5: Velikonočno branje O, DA BI RA SE MI VSI! Od mrtvih vstal je, ki so Ga ubili, °d mrtvih vstal je, ki Ga ljubimo! Skoz zgodovino z nami je na poti, da vodi nas na ono stran gomil. Od mrtvih vstal je, kot je bil obljubil! ^ nedeljo zjutraj, da bo Prvi dan. S cvetov pomladnijh je zbežala slana, nu njih je sonca vzplamenel poljub. Od mrtvih vstal je! Živ je! Čisto blizu vsem nam, ki vemo, da je Božji Sin. Njegova luč ožarja zgodovino -°b Njem ni več nepremagljivih kriz. Od mrtvih vstal je! Spet se veselimo z Zemljo, ki vsako leto vrača se, da osvetli ji tirnice Vstajenje. O, da bi vriskali Slovenci vsi! Svobodna Slovenija zeli vsem sotrudnikom, raznašalcem, naročnikom, dobrotnikom in bralcem, tako v Argentini kot po svetu in v Sloveniji blagoslovljene in vesele velikonočne praznike! Komisija za Slovence v zamejstvu V našem listu smo svojčas že poročali o namenu Državnega zbora Republike Slovence, da v sedanji zasedbi ne obnovi parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je delovala v prejšnjem obdobju. Obveščali smo tudi o reakcijah po vsem svetu in tudi med nami na ta sklep, zaradi česar je Državni zbor sklenil spremeniti svoje stališče. Tako je slovenski parlament 27. marca ■■NHHHnnnnnnnH nuj mi pojasnijo, če je predsednik republike res vulgarno v tujem jeziku zaklel (pred kamero nacionalne televizije) kristjanom sveto ime Jezusove Matere Marije, so mi odgovorili, da ne vedo, da se pa bomo še slišali. Seveda se nismo slišali nikoli več. Zato se mi ne zdi prav, označiti nekoga z notranje nepluralnim, dokler se ti sam vedeš nepluralno in ne sloviš po spoštovanju do drugače mislečih. In to veija tako za nas navadne smrtnike, delavce pri javnih glasilih in toliko bolj za predsednika republike! mag. Božo Rustja Radio Ognjišče 6. aprila (okrajšano) in po svetu res ustanovil novo Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Komisija je pristojna za spremljanje in obravnavo problematike avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in Slovencev po svetu, njena naloga pa je poročanje Državnemu zboru Republike Slovenije o pomembnih zadevah s tega področja ter priprava predlogov, sklepov in odločitev. Predsednik komisije je Franc Pukšič, član Socialdemokratske stranke Slovenije (Janševa SDS); podpredsednik je Jože Av-šič iz Liberalne demokracije Slovenije (Drnovškova LDS); člani pa so Jožef Kavtičnik (LDS), Samo Bevk (ZLSD Združena lista, bivši komunisti. Bevk je edini, ki je bil član komisije že v prejšnji zasedbi), Janez Podobnik (SLS+SKD Slovenska ljudska stranka), dr. Jožef Bernik (NSi, Bajukova Nova Slovenija), Ivan Kebrič (DeSUS, Demokratična stranka upokojencev Slovenije), Bogdan Barovič (SNS, Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka), Bogomir Vnučec (SMS, Stranka Mladih Slovenije), in Maria Pozsonec (poslanka madžarske narodne Nad. na 2. str. VLADIMIR KOS (z zmeraj veljavnimi iskrenimi čestitkami!) rrrrrrrr Kdo je pluralen? Kučan ali Cerkev? Pred kratkim je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan na Radiu Slovenija dejal, da nekateri mediji ne zmorejo notranjega pluralizma. Od treh, ki jih je poimensko imenoval, je omenil kar dva izrazito cerkvena medija, Radio Ognjišče in katoliški tednik Družina. Nuj povem, da setn prebral goro knjig in člankov, ki govo-Bio o medijih,v tujih jezikih, a izraza, kot ga Je uporabil predsednik, nisem zasledil. Morda je smisel ijegovih besed takšen: ^Oglejte: vsi mediji, ki jih imamo „mi”, Premorejo notrar\jo pluralnost, njihovi me-% pa ne! In pri tem je naštel tudi Družino 'h Ognjišče. Če lahko sklepam iz njegovih besed, ima vse druge medije razen tistih, ki J1jt je naštel, za svoje in posledično notra-Ple pluralne. Ali lahko razumem, da ima Wste medije, ki jih zmore ,,kontrolirati”, za n°tranje pluralne? Tako Družina kot Ognjišče sta v rokah 'imJi, ki delujo v Cerkvi ali so ji blizu.. Bi ti rt'ediji za predsednika postali notranje plu-raiui, če bi na dogodke gledali tako, kot Slednjo vsi drugi? Je torej pluralen tisti, ki Piše tako, kot pišejo vsi dmgi? Ali drugačnost pogledov na dogajanja v družbi za Predsednika republike pomeni takoj no-ar\jo nepluralnost, namesto bogastva in možnosti izražanja drugačnosti? Kolikokrat Sem predsednika že slišal, kako je govoril, ”hnj cveti sto cvetov”, kako moramo biti strPni do drugače mislečih, kako so različni Pogledi bogastvo in podobno. Je v tistem ehutku zgubil potrpljenje in pozabil na ^v°je siceršnje poglede? Ali pa je samo °kazal svoj pravi obraz? Ali potem spet lahko razumem predse-(P'kove besede o ,,pridnih” in ,,hudobnih” > edijih tudi tako, da so pač razen treh, ledyev, (pri tem ni nobenega dne-;i drugi v lasti njemu naklonjenih 'ti njegove besede sem razumel nekako tako: mediji, ki jim civilna dmžba in kristjani očitnjo nepluralnost (na primer Dnevnik, Delo, nacionala televizija), so dejansko bo(j pluralni od onih drugih, ,.njihovih medijev”. Ali to torej pomeni, da so „vsi drugi mediji” (razen tistih, ki jih je ožigosal predsednik) v rokah ene politične opcije, ki je kristjanom nenaklonjena? Doslej sem menil, da javna glasila, kamor bi morala spadati nacionalna televizija ali neodvisni dnevniki, kamor se rada prištevata na primer Delo ali Dnevnik, zastopajo interese različnih ljudi v družbi. Torej sem se motil in sedaj so mi razjasnili, da tako imenovani javni mediji ne zastopajo interesov vseh ljudi, ampak samo interese lastniške in vladajoče strukture , ki naj bi bila predkrščanska in bi torej morali biti kristjani hvaležni, da nam ti mediji odškrtnejo kakšno minutko ali nas kakšen dan ne ošvrknejo s strupeno mislijo. Če je to tako, potem naše družbe ne moremo imenovati demokratične, dokler je velika večina medijev v lasti ene same politične opcije, ki je nenaklonjena kristjanom in Cerkvi. Sicer pa na koncu predsednika Republike prosim, naj tudi sam v prihodnje prispeva k ,,notranji pluralnosti” ožigosanih medijev. Kj\jti proti temu se je že sam večkrat pregrešil. Ko je radio Ognjišče organiziral okroglo mizo predsedniških kandidatov, je v pluralni drži povabil tudi Milana Kučana. Ta pa se v nepluralni drži povabilu ni odzval. Ko je novinarski kolega pri Ognjišču v pluralni drži prosil Urad za stike z javnostmi predsednika republike, naj mu posreduje predsednikovo izjavo, so ga dolgo imeli s k orni za norca. Šele ko je po več klicih dejal, da bo objavil, da predsednik noče dati izjave za Ognjišče, je dal kratko pisno izjavo. In še osebna izkušnja. Ko sem pri istem uradu prosil za informacijo -potreboval sem jo za pisarje članka - Slovenska politika V Sloveniji je še veliko področij, na katerih se poznajo posledice starega režima. Če hoče država napredovati in se vključiti v Evropsko skupnost, mora še marsikaj spr-meniti. Tako Nova Slovenija (NSi) želi na vsa področja življenja v Sloveniji vpeljati evropske norme in demokracijo, ki mora temeljiti na pravi, lokalni samoupravi, poudarja predsednik NSi Andrej Bajuk. Lokalna samouprava ljudem zagotavlja več vpliva na vprašanja, ki se tičejo njihove prihodnosti, zato je NSi že v začetku leta v državni zbor vložila spremembe in dopolnitve zakona o lokalni samoupravi. Predlagali so predvsem spremembe tistih členov omenjenega zakona, ki predstavljajo vir težav, saj otežpjejo normalno delo občin. KJE JE TURIZEM? ČEZ MEJO? Država bi morala podpirati razvoj turizma z ustrezno davčno zakonodajo in izgradnjo prometne infrastrukture ter mu zagotoviti primerljive pogoje poslovanja s tujino. Prav tako bi morala imeti jasno strategijo razvoja turizma v Sloveniji, zato pa bi morala ovrednotiti učinke turizma in končno spoznati njihov vpliv na celotno narodno gospodarstvo, menijo člani UO združenja za turizem in gostinstvo na GZS. Obenem sc Slovenci nič kaj radi čutijo kot prehodna država, prehodna namreč za ilegalen prestop meje z vzhoda proti Italiji. Sicer jih mejne oblasti primejo, nato pa jih prekladajo po raznih azilski domovih, ki pa jih občani ne marajo. Tako so stanovalci Šiške grozili z zaporo Celovške ceste, če ne bodo v celoti izpraznili tamkajšnji center za tujce in azilni dom. Notranjemu ministrstvu so namreč pred dvema mesecema postavili 60 dnevni rok za izpolnitev njihovih zahtev, vendar kljub izteku omenjenega ultimata do Komisija za... Nad. s 1. str. skupnosti). Sekretarka komisije pa je Barbara Sušnik, ki je to funkcijo opravljala že v prejšnji zasedbi in je pričakovati, da bo svoje znatne izkušnje in vpogleda v izseljensko problematiko, ki si jih je pridobila, mogla posredovati novi komisiji. PRVA SEJA Gorrye uradno sporočilo o sestavi komisije smo dobili od Tomaža Kunstlja, odpravnika poslov na Veleposlaništvu RS v Buenos Airesu. Za tem nam je isto informacijo dostavil tudi poslanec NSi dr. Jože Bernik, ki je posebej za Svobodno Slovenijo poslal še sledeče poročilo: “Prva seja te komisije, ki bo v sredo 11. aprila, bo obravnavala program in organizacijo svojega dela. Upati je, da bodo novo vodstvo in članstvo Komisije moglo premakniti nekaj stvari, ki so odprte že vse od slovenske osamosvojitve naprej. Med ta nerešena vprašanja nedvomno sodi potreba po pravnem okviru, v katerem naj bi se razvijali obojestranski odnosi med slovensko državo in Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pobude, predlogi in vprašanja slovenskih ljudi, živečih zunuj slovenske države bodo Komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu dobrodošli in koristni. Če Komisija ne bo imela rednega javnega poročanja o svojem delu, se bom potrudil to storiti sam. Vse sorojake po svetu nuj lepše pozdravljam v želji, da je sodelovanje med nami koristno in v naše skupno dobro. Vsem želim vesele velikonočne praznike. Jože Bernik, poslanec v Državnem zboru RS.” selitve doma še ni prišlo. Zato so že začeli s pripravami na protestni shod. GREMO V NATO IN EZ Seveda pa oblasti skušajo doseči čim prejšnji vstop v EZ in NATO. O tem sta se pogovarjala ministra Rupel in Grizold na sedežu NATO v Bruslju. Ob zagotovilih, da bo Slovenija intenzivno nadaljevala s potrebnimi pripravami na članstvo, sta zunanji in obrambni minister, Dimitrij Rupel in Anton Grizold, na sedežu zveze NATO v Bruslju izrazila željo, da bo država prihodnje leto, ko bo vrh zavezništva v Pragi znova presojal prošnje za članstvo, povabljena v povezavo. Na srečanju s Severnoatlantskim svetom sta se seznanila z oceno, ki jo o slovenskem napredku v pripravah na članstvo podaja NATO, in bila z njo zadovoljna. Kot je dejal Rupel, je ocena zavezništva „večinoma pozitivna”, opozorila pa so pričakovana. Politični, gospodarski in zakonodajni del priprav naj ne bi bili vprašljivi, največ dela bo treba vložiti v prizadevanja za doseganje standardov zavezništva na obrambnem področju, še posebej v izgradnjo ustrezne strukture vojaških sil; Grizold je tu napovedal realistični pristop. Kot je dejal Rupel, sta slovenska zunanjepolitična prioriteta EZ in NATO. Pristopno pogodbo z EZ država pričakuje podpisati pred iztekom leta 2002, do 1. januarja 2004 pa bi morala biti Slovenija po Ruplovih besedah tako članica EZ kot NATO. Ministra Rupel in Grizold sta se v Bruslju sestala tudi z generalnim sekretarjem zveze NATO lordom Georgom Robertsonom, ki je med drugim dejal, da je Slovenija v okviru Akcijskega načrta za članstvo sicer storila velik napredek, precej dela pa jo še čaka. Mozartov Don Giovanni v Ljubljani V SNG Opera in balet sta v soboto, 7. aprila, uprizorila zadnjo operno premiero v tej sezoni, Mozartovega Don Giovannija. Gre za novo uprizoritev enega najzahtevnejših del iz operne literature v režiji Lutza Hochs-traata, intendanta salzburškega Deželnega gledališča; Orkester je vodil dirigent Dieter Rosberg, za scenografijo pa je poskrbel Rudolf Rischer. V glavnih vlogah so se predstavili Robert Vrčon kot Don Giovanni, Marko Fink kot Giovaimijev služabnik Lepore-llo, Andreja Zakonjšek kot Giovannijeva zadnja simpatija Zarlina, Saša Čano (Kom-tur), Ana Pusar Jerič (Donna Anna), Andrej Debevc (Don Ottavio), Rebeka Radovan (Donna Elvira) in Jože Vidic (Masetto). Opera je bila v slovenskem jeziku, za kar je bil potreben ponoven prevod recitativov. Te je prevedel Jože Humor. Kot korepetitor - pripravljalec opere je sodeloval prof. Ivan Vombergar, ki je tudi igral v orkestru na čembalo. Kongres o Romih Že 26. po vrsti in prvič v Sloveniji je v cistercijanskem samostanu v Stični potekal mednarodni katoliški kongres o Romih, na katarem je sodelovalo približno sto udeležencev. Maševapje je vodil ljubljanski nadškof Franc Rode; sledila so predavanja in delo v skupinah. Kot je poudaril eden od sodelujočih , ima kongres tudi pomemben ekumenski značnj, suj združuje tako katolike kot tudi pravoslavce in protestante. Kongresa so se udeležili nadškof Stephen Fumio Hamao, predsednik papeškega sveta za pastoracljo pre-seljencevin turistov, ter predstavniki raznih držav, predstavniki vladnega urada za narodnosti ter Zveze Romov Slovenije. Iz življenja v Argentini Tone Mizerit kontrolo nad letnim pretokom kakih 20.000 milijonov dolarjev. Preveč, da ne bi vzbudilo skomine vsakemu izmed političnih igralcev sedanje argentinske drame. Cavallo skuša na to mesto postaviti bivšega delavskega ministra in njegovega sokandidata na predsedniški formuli (Caro Figueroa). A vsi ostali deli vlade temu nasprotujejo. Medtem je Cavallo s težavo spravil sku-PUj 700 milijonov dolarjev za eno od sedanjih plačil obresti zunanjega dolga, nato pa še dodatnih 3.500 milijonov. Ta posojila so izšla iz domačega finančnega sistema, s čimer je Cavallo ubil dve muhi na en mah: ni mu bilo treba znova se obračati na zunanie upnike in poleg tega so obresti za to posojilo manjše, kot pa tiste ki bi jih lahko dobil v inozemstvu. Vse to delovanje Cavalla pa potiska v ozadje osebo predsednika države. To je bilo tudi pričakovati. Na sličen pojav je svojčas Menem reagiral tako, da je uprizarjal nenehne spopade s svojim ministrom glede „oče-t,ovstva“ gospodarskega načrta. De la Rua sedaj z bolj resnim kriterijem tega ne dela. Se je pa izpostavil pretekli teden, ko je pohitel v Rim na sprejem pri Svetemu očetu z vso družino in vrsto funkcionarjev. To je povzročilo zgledovai\je v javnosti. Mnogi pozabljajo, da so tudi ta potovanja kai mila v primeri z mnogo številčnejšimi delegacijami, ki so nenehno spremljale Menema na njegovih bolj pogostih potovanjih v inozemstvo. Včasih je celotno politično dogajanje kar omrtvičeno in opazovalec ne ve, o čem naj bi pisal; iz muhe mora narediti slona. Drugič pa je novosti toliko, da zaradi omejenega prostora niti ne more. opisati vseh važnih dogodkov; morda lahko nekatere le bežno omeni. Nekaj takega se dogaja, sedaj. ZGOLJ POLITIKA Razni politični opazovalci pa tudi vidni ekonomisti trdijo, da superminister Domingo Cavallo nima izdelanega gospodarskega načrta. Lahko bi rekli, da ta trditev vsaj delno drži. Ti prvi tedni njegovega upravljanja so resnično bolj potekli pod znamenjem političnih posegov kot pa tehnično ekonomskega delovanja. Celotna ukinitev ukrepov, ki jih je napovedal Lopez Murphy je imela ta prizvok. Enako se dogaja s potovanji v Evropo in Združene države, ki skušajo zbuditi zaupanje med narodom sploh, pri zunanjih upnikih in v mednarodnih finančnih krogih. Vse to samo po sebi ne bo sprožilo potrebne reaktivaclje, a domače in tuje vzdušje je potrebno, da se vsi zadolženi dejavniki prepričajo, da je reaktivaclja sploh mogoča. Položni ni enostaven in je bistveno drugačen od tistega, ki ga je Cavallo prejel, ko je prvič nastopil pod Menemom. Morda je celo lažje prepričati vsaj za kratko dobo domače prebivalstvo kot tuje dejavnike. V finančnem svetu namreč bankirji z nezaupanjem glednjo na Cavallove napovedi, da bi spremenil zakon konvertibilnosti. Njegov namen je zamenjati dolar v sorazmerju 1-1 do argentinskega pesa, za skupek (canasta -košarica) tpjih valut, s posebnim poudarkom na evru. To bi dejansko predstavljalo od 10 do 15 odstotno devalvacijo, a zakonito in kontrolirano, In čeprav minister sam ni preveč navdušen za ta ukrep, ne najde drugega, da bi tudi s tega vidika spravil produkcijo nekoliko v tek. Je pa še drug razlog. Cavallo noče ničesar slišati o dolarizaclji, medtem ko nekateri sektorji to zelo podpirajo. Sem spada Pedro Pou, mogočni a osporavani predsednik Centralne Banke. Ko je izgledalo, da bo med ministrom in funkcionarjem sklenjen mir, je to različno gledanje sprožilo nov konflikt. Pou tudi ni hotel sprostiti dodatnih fondov, da bi trgu vcepil svežega denarja in tako znižal obresti posojilom. Obrazložil je, da je predsednik centralne Banke avtonomen in nikakor podvržen gospodarskemu ministru in njegovim željam. Po tem „uporu“ je Cavallo ponovno napadel predsednika banke in se razveselil, ko je zvedel, da v parlamentarni -komisiji zori sklep, da ga odstavijo. PREVEČ KANDIDATOV Ker seri;\j že vsi računajo, da bo Pou odstavljen, raste seznam kandidatov za nasledstvo. Seveda se je kot volilni knez priglasil Cavallo sam. On naj bi bil edini pristojen, da predlaga naslednika. A Cavallo je šel še dalj. Ker je Centralna Banka pristojna za izvedbo denarne politike, ta pa je ključna za gospodarske ukrepe, minister sedaj pritiska, da bi dosegel zamenjavo celotnega direktorija. To pa je dejansko nemogoče, ker tudi ostali politični dejavniki z nezaupanjem gledajo Cavallovo ofenzivo na te nove pozicije. Sumijo, da je za vsem tem Cavallova želja predsedništva za leto 2003 in mu nočejo poveriti vseh adutov. Tudi gospodarski krogi, zlasti bančni, nočejo, da bi minister dobil to neomejno oblast v svoje roke. Enako se dogaja s pripravo za nova ministrstva in zasedbo nekaterih sedanjih. Cavallo hoče ustanoviti neko veleministrst,-vo za socialno skrbstvo, v katerega naj bi bilo vključeno delovanje državnega (AN-SES) in privatnega (AFJP) pokojninskega sistema. To pa bi temu ministrstvu dalo ODMEV IZ PRETEKLOSTI Te dni se je tudi dramatično povrnila na prve položaje afera tihotapstva orožja v Ekvator in na Hrvaško. Sodnik je odločil arest za enega ključnih osebnosti prejšnjega režima. To je Emir Zorna, bivši svetovalec in svak tedanjega predsednika Menema. Sodnik ga obtožuje kriminalne povezave v škodo državi. Afera tihotapstva orožja se občasno po-vrača v ospredje. O tem smo svojčas v našem listu precej podrobno pisali. Novost je sedaj arest Emira Zorna in pa obtožba proti bivšemu ameriškemu veleposlaniku v Buenos Airesu. V afero ga je porinil bivši kapitan vojaške mornarice Luis Sarlenga, tedanji komisar v vojaških tovarnah orožja (Fabricaciones Militares), ki je bil doslej edini v arestu v tej zadevi. Sarlenga trdi, da je James Cheek, ki je bil veleposlanik v Buenos Airesu med 1993 in 1996, posredoval, da je lahko pristalo letalo družbe Fine Air, ki je potem odpeljalo orožje v Ekvator. Težko bo dokazati, ali je Cheek res sodeloval pri tem postopku. Ni pa nobenega dvoma, da so v Washingtonu vedeli za pošiljko pušk, topov in zlasti smodnika na Hrvaško. Združene države so tedaj že s simpatijo gledale hrvaško državo in nien spopad s Srbijo, a se same nikakor niso bile pripravljene podati v avanturo prodajanja orožja. Razni opazovalci celo trdijo, da je vlada v Washingtonu pomežiknila Buenos Airesu, naj kar proda orožje. Ugotovljeno je, katera laclja je orožje prepeljala čez ocean. Domneva se (potrdila pa nikdar in nikjer nismo zasledili), da je iztovorila orožje v Luki Koper, odkoder je potem preko meje na kamionih prispelo v Hrvaško. Ker pa je takrat s strani Združenih narodov veljala prepoved prodaje orožja obema nasprotnikoma, je bilo to treba storiti tajno. Ko je zadeva prišla na dan, v Washingtonu za vso stvar niso ,,nič vedeli". Problem orožja je dvojne narave. N ni' prej je vprašanje, kdo je prodajo sploh odobril, in tukaj prst kaže najvišje vrhove od zunanjega ministra (Camilion) preko obrambnega (tedaj Ermnan Gonzalez) do samega predsednika Menema. Drugo vprašanje je> koliko izkupička se je zgubilo po poti (korupcija) in kje je ostal. Ne vemo, če bo kdai resnica prišla na dan in krivci kaznovani- nmmmasim %SL Slovenci SLOMŠKOV DOM NAŠ NOVI DUŠNI PASTIR Nedela, 25. februarja. Sončni žarki so žareli nad velemestom, bil je že čas dopustov in počitnic. A kljub temu se je veliko ranioških faranov zbralo k nedeljski maši v Slomškovem domu. Pri tej sveti daritvi je delegat slovenskih dušnih pastirjev prelat dr. Jure Rode uradno imenoval in umestil Prancya Cukjatfja za novega dušnega pastirja za okraj Ramos Mejla. Sveto mašo je daroval Franci Cukjati °b asistenci msgr. dr. Rodeta in prelata Jožeta Guština. Med mašo je bilo ljudsko Pelje. Po evangeliju je dr. Rode prebral atienovanje in pozval vernike, naj z novim dušnim pastirjem, sodelujejo in pomagajo Pn rasti verske skupnosti kot do sedaj. Po maši je podpredsednica doma prof. Neda Vesel Dolenc pozdravila in izrekla dobrodošlico novemu dušnemi pastirju z besedami: „Užaloščeni še ob prerani smrti Prelata Jožeta Škerbca danes dajemo hvalo Bogu, da nam je dal novega dušnega pastirju. Spoštovani in dragi gospod Franci Cukjati! V imenu odbora Slomškovega doma in organizacij, ki v i\jem delujejo: Farni odbor, Slomškova šola, mladinske organizacije, odsek Zveze slovenskih mater in žena, ter celotne ramoške skupnosti, zaželim vam toplo dobrodošlico ter lepega domačega počutja med nami. Kličemo vam: dušni pastir, bodite srčno pozdravljeni! Ob prejemu tega poslanstva prosimo Vsemogočnega, nuj nakloni obilen blagoslov vsemu vašemu delu in prizadevanju. Prosimo vas, da skrbite za nas, nas svarite in vodite po poti resnice, pravice in ljubezni. Mi vam pa obljubljamo svoje spoštovanje, lojalnost, razumevanje, sodelovanje in našo molitev. Vsi skupaj sledimo geslu našega zavetnika blaženega škofa Antona Martina Slomška: Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike. Dragi dušni pastir, Bog vas živi!” Izrekla je tudi zahvalu delegatu dr. Juretu Rodetu, da je oskrbel dušnega past irja ranioški skupnosti. V gostinskem prostoru je sledil skupni znjtrk, kjer so farani osebno pozdravili in čestitali novemu župniku. V lepem vzdušju so se v opoldanskih urah prisotni razšli na svoje domove. PLANINCI IZ SLOVENIJE Po obisku v Bariločah so se slovenski planinci na poti domov bežno ustavili tudi pri rojakih v Buenos Airesu v ponedeljek, 5. marca. Po kratkem ogledu mesta so si ogledali Slovensko hišo, nato so pa v večernih urah obiskali Slomškov dom, slovensko središče v predmestju Ramos Mejia. Kljub nenapovedani neprikladni uri se je tam zbralo kar nekaj rojakov. V imenu odbora je goste pozdravil in jim predstavil dom Jernej Tomazin, Pavla Kovač Škraba pa je poskrbela za pogostitev. Za srečanje so gostje pripravili nekaj programa. Uvodoma je župnik Janez Rihar izrazil veselje rojakov iz domovine, da se nahajajo v slovenskem krajevnem središču, ki nosi ime velikega Slovenca in našega prvega blaženega - škofa Slomška. Zaključil je pozdrav s Slomškovo pesmyo V nebesih sem doma. Nato je predstavnik gorniškega kluba Skala Franci Zabukošek pozdravil rojake in se zahvalil za sprejem, nakar je podal Slomškovo pesem Slovo solčavskim planinam. V spomin na obisk iz domovine je izročil za slovenske domove v Argentini Slomškovo sliko in v manjši obliki kovinska kipa pesnika Franceta Prešerna in škofa A. M. Slomška. Zatem je prof. Angela Žerovnik podala nekaj svojih pogledov na današnje slovenske šole in odsotnost vzgoje v učnem načrtu, kar je ocenila kot usodno pomanjkljivost. Tema je vzbudila zanimanje in široko debato. V družabnem delu se je ob dobri kapljici razvil razgovor in sklepanje novih prijateljstev, slovenska pesem pa nas je povezala v eno družino. V SPOMIN PRELATU ŠKERBCU V nedeljo, 25. marca je bila v Domu sv. maša po naročilu odbora Slomškovega doma za pokoj duše pokojnega dolgoletne- ga dušnega pastirja prelata Jožeta Škerbca. Mašo je daroval sedanji dušni pastir France Cukjati, s petjem pa so sodelovali mladina in šolski otroci pod vodstvm Pavla Erjavca. G. Cukjati se je v pridigi spomnil svojega predhodnika kot zavzetega dušnega pastirja in čustveno zelo navezanega na ljudi, posebno še na otroke. Po maši je bila kratka, a prisrčna komemoracija. V imenu mladine je Marcel Brula, eden izmed tolikih njegovih krščencev, predstavil lik pokojnega gospoda Škerbca, kakor so ga dojeli mladi ljudje, saj je bil med nami kar 38 let. Nato je bil kratek skioptični pregled na leta njegovega dela v Slomškovem domu, nakar so slovesnost zaključili otroci s prelepo iin pomenljivo Slomškovo pesmijo V nebesih sem doma. Zelo velika udeležba je pokazala, kako so ljudje cenili slovenskega duhovnika. PREDAVANJE DR. PRIJATELJEVE Lepo pripravo na velikonočni čas nam je pripravila v nedeljo, 25. marca, dr. Marija Prijatelj s predavanjih o romanjih v svetem letu 2000. Po omembi glavnih romarskih krajev je osrednji del predavanja namenila opisu krajev, kjer predvajajo pasijonske igre. V Sloveniji je posebej opozorila na škofjeloški pasijon, ki so ga po stoletjih obnovili in ga nameravajo v prihodnje vsakih nekaj let uprizoriti. S sliko, glasbo in živo besedo pa je predstavila pasijonske igre na Bavarskem v Oberammergauu, kjer se tradicija nadaljnje že več stoletij in se je uprizarjanje Pasijona razvilo v mednarodni dogodek. JT i Prelat Jože Guštin, novi župnik Franci Cukjati, prelat dr. Jure Kode MENDOZA Občni zbor mladine V nedeljo 25. marca 2001 smo se po maši v Slovenskem domu zbrali dekleta in fantje na skupnem občnem zboru. Odločili smo se, da sestavimo odbor, ki bo skupno predstavljal obe organizaciji: SDK in SFZ, saj vedno delamo skupni- Novi odbor je sestavljen tako: predsednik Tine Šmon; podpredsednica Erika Bajda; tajnica Mariana Grintal; blagajnik Damian Žunier; kulturni referent Franci Šmon; športni referent Tomaž Bajda; voditeljica naraščajnic Milena Šmon; voditelj naraščajnikov Janez Bajda; gospodar Jože Štirn; kuhar Ernest Bajda. Mariana Grintal Butarice na cvetno nedeljo V tednu pred cvetno nedeljo je po slovenskih Domovih potekalo tradicionalno izdelovanje butaric za cvetno nedeljo. Butarice so sicer manjše, kakor se pač tukaj dtyo dobiti oblanci in vejevje. V Slomškovem domu, v San Justu, na Pristavi in drugod so se žene in dekleta veselo zbirale že nekaj dni prej in s hitro roko povezovale butarice, ki so jih izdelale veliko število. Ko so verniki prišli k maši na cvetno nedeljo, so lahko dobili sicer majhne, a prave butarice, ki jih nato duhovnik blagoslovil. Butarica ostane nato v bohkovem kotu vse leto. Tu v Argentini sicer poznajo samo blagoslovitev oljk. Haider spet v napadu na Slovence Koroški deželni -glavar Joerg Haider je Poslal gospodinjstvom velikovškega okraja ,1a avstrijskem Koroškem in v ujem zapisal, bo ,,kot deželni glavar naredil vse, da Preprečil nadaljnje postavljanje dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov”, 'aider je v pismu tudi menil, da bi “dodat-n° Postavljanje dvojezičnih krajevnih •'apisov sprožilo le nadaljnje zaostrovanje političnega ozračja na Koroškem, esar si verjetno nihče ne želi. Vsekakor Pa prihodnost manjšine ni odvisna od Večjega števila krajevnih napisov”, je "apisal Haider. Član predsedstva Enotne listi' koroških ovencev Rudi Vouk se je z ogorčenjem odzval. Vouk je dejal, da se je Haider „kot pžolnj glavar in n ni višji predstavnik dežele °roške uradno postavil proti uresničitvi Ptovio koroških Slovencev." Haiderju je oči-> da skuša vnovič zanetiti spor s slovens-0 'nanjšino, ki pa je kljub temu še vedno pripravljena za pogovore. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik je poudaril, da ,,ni alternative k dialogu”, in napovedal, da bo prebivalcem nekdanjega plebiscitnega ozemlja pojasnil stališča slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Center avstrijskih narodnosti na Dunaju je od zvezne vlade zahteval, n;\j čimprej izvede novelizacijo zastarelega zakona o manjšinah; predstavniki avstrijskih narodnih skupnosti so poudarili, da je treba razsodbo ustavnega sodišča o uporabi slovenščine kot uradnega jezika in postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem kot tudi v drugih krajih, Kjer živijo manjšine, nemudoma uresničiti. O Haiderjevem pismu so na Dunaju govorili tudi člani manjšinskega sosveta, ki so podprli prizadevanja, da bi na Koroškem ustavna odločba o širjenju dvojezičnega prostora čimprej zaživela tudi v praksi. Muzej solinarstva v Sečoveljski solini Na pobudo ministrstva za kulturo ter Zavoda za varstvo kulturne dediščine je vlada sprejela odlok o razglasitvi Muzeja solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline za kulturni spomenik državnega pomena. Muzej solinarstva zajema nek;y solinarskih hiš, solna polja ter dva kanala in je n:\jbolje ohraiyen del tipične poselitve starih solin. Dve solinarski hiši s pripadajočima solnima poljema sta obnovljeni. V eni je stalna muzejska zbirka, kjer je rekonstruirano stanovanje solinarjev in predstavljeni nekateri značilni izseki njihovega življenja. Druga obnovljena hiša je namenjena prikazu skladiščenja soli, spravilu delovnega orodja ter začasnega bivališča solinarjev, ki so delali na solnih poljih. Ostale solinarske hiše in kanala še nista obnovljena. Muzej solinarstva je nnjbolje ohranjen del tipične poselitve starih solin. Bregovi kanala so obdržali prvotno podobo s kamnitimi podpornimi zidovi in stopnicami, sko-raj v celoti pa so ohranjeni tudi kamniti deli zapornic, s pomočjo katerih so prečrpavali morsko vodo za delo na solnih poljih. Solinske hiše vzdolž kanalov nazorno prikazujejo ambient nekdaiye solinske ulice in predsta-vljnjo pomembno pričo specifične solinske arhitekture. Poselitev v solinah je imela pomembno vlogo pri oblikovanju enkratne kulturne krajine na stiku morja in kopnega in ostaja njen nepogrešljivi sestavni del. Solinarstvo je pomembno sooblikovalo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj slovenskega Primorja. Nnjstarejši pisani viri o solinah segnjo v 13. stoletje, na južnem predelu solin pa so sol po srednjeveških postopkih pridobivali do 60-ih let 20. stoletja SLOVENSKA LATINSKOAMERIŠKA Deset let na poti Gospodarska dejavnost je gotovo ena najvažnejših za vsako družbo in državo. Tega so se zavedali slovenski podjetniki v Argentini, ko so z navdušenjem spremljali osamosvojitvene dogodke pod Triglavom in ustanavljanje države Slovenije. Z ustanovitvijo trgovske Zbornice, ki bi pospeševala gospodarske stike med rodno zemljo Slovenijo in krušno domovino Argentino, se je začel razvoj, ki je mnogo doprinesel k povezavi med obema, državama. Ta pot, se je pričela z ustanovnim občnim zborom, 21. decembra 1990. Deset let je preteklo, ne da bi se tega dobro zavedali. Ko se nahajamo pred novim občnim zborom, ki nas bo uvedel že v drugo desetletje življenja in dela, hočemo obuditi spomin in utrditi vero v pravo pot delovanja v prid našima dvema domovinama. SLATZ Zgodba truda Predsednik Herman Zupan in podpredsednik Marjan Loboda Ko se je v naši domovini Sloveniji sprožil proces prehoda v demokratično družbeno ureditev in osamosvajanja od Jugoslavije, je ta dognanja budno spremljala tudi slovenska skupnost v Argentini in skušala po svojih močeh narediti vse, da bi se to čimprej in čimbolje izvedlo. V iskanju novih in izvirnih poti je v začetku oktobra 1990 zagledala luč sveta zamisel o ustanovitvi Slovensko-argentins-ke trgovske zbornice. Zamisel je prišla do izraza v sklopu kreditne zadruge SLOGA, ki je izvedla prve korake. Treba je bjlo pridobiti za idejo vodilne slovenske podjetnike in pritegniti k sodelovanju čim večje število možnih članov. Za 23. november 1990 je bil v imenu zadruge sklican informativni sestanek v njenih prostorih v Ramos Mejiji. Udeležba je bila lepa in navdušena. Iz tega sestanka je izšel pripravljalni odbor, v katerem so bili predstavniki naših najvažnejših podjetij in razni profesionalci. Po sestavi osnutka pravil se je določil ustanovni občni zbor za 21. december 1990, dva dni pred odločilnim plebiscitom o samostojnosti v Slovenyi. Tisti dan je zaživela Slovenska latinskoameriška trgovska zbornica. Njena gonilna sila je-bila ljubezen do dveh domovin. Zastavljeni cilji so bili jasni: pospeševati medsebojno spoznavanje in medsebojno gospodarsko izmepavo med Slovenijo in Argentino ter to izmenjavo razširiti na raven latinske Amerike, zlasti po ustanovitvi Mercosurja. Važen je bil tudi drug vidik Zbornice: gospodarska dejavnost je izredno važen del življenja naše slovenske razvoj. Delo polno življenja skupnosti v Argentini. Obrniti je bilo treba pogled navznoter, pospeševati stike med našimi gospodarstveniki in podjetniki, nuditi priložnost za izmenjavo izkušenj, za plodovito soočenje nmenj, za koristno debato. Ta gospodarska komponenta dotlej med nami ni imela konkretnega izraza. Zbornica je zavzela to prazno mesto in pričela povezovati velike in manjše podjetnike v skupno gospodarsko družino. Podobno se je dogajalo s predstavništvom gospodarskega dela skupnosti v argentinskem svetu. Reprezentativnost skupnosti je tako dobila tisto komponento, ki ji je še manjkala po skorp pol stoletja življenja v Argentini. V 10 letih je Zbornica opravila pomembno delo. Postavljeni so temelji za trgovsko in gospodarsko izmenjavo med Slovenijo in Argentino. Vzpostavila je kar nekaj stikov, pismenih in še več osebnih. Predsednik je skoro vsako leto ob svojem obisku v Sloveniji navezoval in utrjeval vedno nove stike. Na pobudo Zbornice so Argentino obiskale številne osebnosti iz privatnega in državnega sektorja iz Slovenije. Ti stiki so postopoma pripeljali do vedno novih trgovskih posegov na privatni ravni. Pripomogli so k prodoru slovenske podjetnosti na južnoameriški trg, kot je primer Luke Koper, in odprli tudi pot do radikacye slovenskega podjetništva v Argentini, kot to že izvpa Iskratel. Začeta je pot in odprte so možnosti z neomejeno razsežnostjo. Navznoter je bilo delo tudi plodovito. Vrsta sestankov, srečanj, predavanj, razna družabna delovanja, podpora izpopolnjevanju mladim profesionalcem. SLATZ izdpa 3 krat na leto interno glasilo ,,Gospodarski vestnik,“ v katerem obvešča člane o slovenski in argentinski ekonomski situaciji. V tedniku Svobodna Slovenija pod posebnim zaglavjem mesečno objavlja aktualne novice in komentarje iz argentinskega in slovenskega gospodarskega dogajanja. In še bi lahko naštevali Ob prvi 10-letnici lahko Zbornica z zadovoljstvom gleda na prehojeno pot. S pogumom stopa v nasledpe desetletje in v novo tisočletje, Argentini in Sloveniji v korist in V desetih letih obstoja je bilo delovanje zbornice izredno pestro. Glaven poudarek je bil sicer vedno na pospeševanju trgovske izmenjave med Slovenijo in Argentino, kar je obenem tudi najtežje delo. Mlada, v argentinskem območju skorp nepoznana država ni bila takoj privlačna za trgovskega partnerja. S strani slovenskih podjetnikov pa je bila Argentina oddaljena, zlasti spričo sprejemljivega evropskega trga, ki je bil blizu in zanesljiv. Vendar počasi in z vztrp-nostjo se je dalo marsikaj doseči. Precejšnje število naših članov in tudi argentinskih uvoznikov je v teku teh let Slove ni/o Obisk delegacije Gospodarske zbornice iz Slovenije Eno izmed srečanj Zbornice v prostorih Slomškovega doma stopilo v stik s poetjetji v Sloveniji in se na različnijh področjih odločilo za uvoz. Tudi argentinska podjetja so kmalu iskala novega tržišča na slovenskih tleh. Zlasti prodor Luke Koper na področje Argentine in Mercosurja je odprl znatne perspektive v tej smeri. Na podlagi raznih stikov, dopisov in medsebojnih obiskov je tudi naša zbornica postala znana v Sloveniji in danes se na nas obračajo številna podjetja, ki iščejo stik z argentinskimi partnerji. Drugo področje delovanja je bilo vzpostavljanje stikov in sprejem raznih obiskov. S tega vidika smo za vse gospodarske in trgovske delegacije, ki so iz Slovenije prišle na obisk v Argentino, organizirali srečanja s člani zbornice in slovenskimi podjetniki sploh. Te delegacije so obiskale tudi marsikatero slovensko velepodjetje. Bilo jih je kar nekaj v teh letih, ki so odnesli s sabo vtis žilavosti naše skupnosti in stike za možna nadaljnja dogovarjanja. Med obiski kaže omeniti zlasti delegacijo 32 podjetnikov, ki je obiskala Argentino oktobra 1993. Druga zelo aktivna je bila delegacija Gospodarske zbornice Slovenije, ki je obiskala Buenos Aires, La Plato in Rosario novembra 1998. Vodil jo je predsednik mag. Jožko Čuk. Na srečanju 17. novembra v prostorih Slomškovega doma je bilo predstavljeno gospodarsko delovanje tako Argentine kot Slovenije. Ko govorimo o obiskih, ne moremo mimo obiskov zunanjega ministra prof. Lojzeta Peterleta, pri čigar srečanjih z argentinskimi oblastmi je zbornica aktivno sodelovala. Prav tako ob priložnosti obiskov državnega sekretarja Petra Venclja, premierja Drnovška, državnega sekretarja To- maža Ropa ter predsednika in podpredsednika Ljubljanske banke, dr. Marka Voljča in mag. Dušana Šuštarja. Izredno pomembna so bila vsa ta leta predavanja, ki jih je zbornica pripravila za člane in prijatelje. Na njih so se predstavili številni in kvalificirani strokovnjaki, argentinski in slovenski. Na teh srečanjih so nastopali med drugimi dr. Boris Pleskovič, dr. Andrej Bpuk, mag. Marjan Schiffrer in med lokalnimi predavatelji lic. Marko Re-bozov, dr. Alejandro Di Sabattino, inž. Ani-bal Martinez, lic. Vladimir Voršič in drugi’ Posebej moramo omeniti, da naš predsednik Herman Zupan vsako leto obišče Slovenijo in tamkaj navezpe stike z gospodarskimi in političnimi predstavniki. O teh stikih tudi redno poroča na srečanjih zbornice. Običajno se ti večeri zaključijo v razgovorih ob prigrizku, ki slovi po svoji dobri postrežbi. Med delo navzven spadajo tudi stiki, ki jih je zbornica gojila do sličnih ustanov v ZDA in Kanadi. Uradno se je udeležila tudi prvega srečanja Slovenskih gospodarstvenikov z vsega sveta, ki ga je septembra 1999 v Ljubljani organiziral Svetovni slovenski kongres. Zbornica je tudi posredovala infirmacije in stike ter spodbpala člane k udeležbi pri trgovski delegaciji, ki jo je v Slovenijo poslalo argentinsko državno tpni-štvo za zunanjo trgovino oktobra 1998. Za-sto-pana je bila tudi in sodelovala na sreČa-pH* argentinskih Trgovskih zbornic držav srednje Evrope, ki so se sestale na pobudo Argentinsko-hrvaške trgovske zbornice. Mladina je tudi en izmed skrbi Zbornice. Število mladih popotnikov in profesionalcev, ki so včlanjeni vaiyo, je jasen dokaz. Zbornica pa je tudi sodelovala prl koordinaciji potovanja skupine mladih, ki se je leta 1997 udeležila seminarja ,.Slovenija, tvoja priložnost". Ta seminar je organizirala ŠOU, študentovska oblast ljubljanske univerze. Iz Argentine se gaje s podporo Zbornice udeležilo osem mladih podjetnikov in profesionalcev. Reden je tudi pismeni stik s člani. Zbornica trikrat, na leto izda notranje glasd0 ..Gospodarski vestnik," Kjer poroča o svojem delovanju pa tudi o gospodarskih temah tako Argentine kot Slovenije. Novice in komentarji so posebej pripravljeni z namenom, da bralec dobi jasno sliko tak° na tukajšnje kot na slovensko popotniško in gospodarsko delovape. Z istim namenom Zbornica zagotavlja tudi redno objavo gospodarskih čkmkov v tedniku Svobodna Slovenija, s čimer nud> splošni slovenski javnosti zanimiv pregled gospodarskega življenja. To je le bežen pregled na deset leti10 delovanje. Vsak izmed omepenih dog0" dkov ali storitev je vreden posebnega članka. A napisano je gotovo zadosti, da sl skupnost lahko ustvari jasno sliko o del°" vanju, zlasti pa o važnosti Slovensko lati*1' skoameriške trgovske zbornice ob deseti®*1' nici penega plodovitega življenja. Buenos Aires, 12. aprila 2001 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 5 REZI LOZAR MARINŠEK PISMO Draga: že nekaj dni je minilo, ko sem Prejela tvoje vrstice. Hvala! Veš, čeprav vozijo Jožka v vrtec m to na popolnoma drugi konec mesta, pa le pride k nam, da kaj poje. V vrtcu ga ne silijo s hrano in boij suh je postal, zato pa Pri nas kaj pomalica. Impjo svoj red in se M. Gaspari: Boga strašijo ne smem vtikati vmes. - Kako ti potekajo dnevi in prihod praznikov? Mi tukaj se Potrudimo. Stalno imam dovolj opravkov, vendar hodim v knjižnico. Televizija me na splošno ne zanima, le pogledam, če niso dokumentarni programi. Veš, da sva z Marjanom skoraj odpotovala v Burmo, pa so na žalost odpovedali. On je hotel, da bi šla na vsak način v Bangkok, potem pa bi se pridružili neki skupini, pa nisem bila za to. On res zna jezike in bi mi seveda prevajal, pa se mi ni dalo. Zaradi holesterola zelo paziva v prehrani, to je sedaj modema bolezen in prebirava knjige o tem. Marjan veliko prepešači vsak dan, jaz pa vozim kolo. To dosledno vsak dan. Poglej, kaj ti pišem, ali v resnici bi ti rada povedala, kako zelo mislim na Gospodovo vstajenje. Po Njegovem trpljenju za nas vse je vstal v svojem sijaju. Tisto o nevernem Tomažu dostikrat premišljnjem. Res, velika noč, posebno tukaj v pomladi; je najlepši praznik v letu. Prve rožice že poganjajo, ptiči se oglašajo. Je Vstajenje in prebujenje narave in naj bi bilo nas vseh! Dajte nam luči...dal Nam je luč resnice.... Počasi je prebirala pismo in v duhu hodila po slovenski zemlji. Doma si ne žele zelene velike noči, ali ker ni bilo dosti snega pozimi, se boje maščevanja narave. Sneg bi pomoril prvo cvetje: tiste majhne zvončke, tako nežne in skromne, pa trobentice in vijolice. Te ima tudi ona, ali njih cvet bo šele v tukajšnji zimi. Zamišljena je brskala med mnogimi, že novimi voščilnicami: vse imajo bleščeče napise in vse čakajo njenega pozdrava v daljo. Joško in Maja in Mimi so že kar veliki otročički. Opazujejo, si vse po svoje predstavljajo, ne ve pa, če poznajo praznični počutek velike noči. Saj še daleč ni vse potica in pisani pirhi in niti ne butarica, če ne veš, zakaj to! Jih bo babica peljala v cerkev? Imajo že tam božji grob, ali je to že iz mode? Na Koroškem imajo še procesije z banderami, je Kje doma še tako? Še kje drže strogi post prav vsi pri hiši? Takrat so šli zvonovi v Rim, kot so rekli, in pri maši je ministrant udarjal na ragljo. Spomnila se je svoje majhne otroške raglje, ki jo ima v spomin. Na velikonočno sredo so fantiči pred cerkvijo razbijali zaboje v spomin na bičanega Jezusa. Ljudje so se na veliki petek zgrinjali v cerkev, vsi temno opravljeni, Skrbimo za Zdravje je bogastvo, pravi pregovor. Tega se morda zavemo šele takrat, ko v naši bližnji okolici kdo zboli ali se nam samim kaj pripeti. Kako moramo živeti, kakšen naj bo naš življenski slog, da bomo zdravi in čili še v starosti? La^je je paziti na zdravje kot zdraviti bolezen. Način življenja in delo v velemestu je obremenjeno z navadami in razvadami, ki škodljivo vplivajo na naše zdravje. Naši predniki, najbrže še naši stari starši, so živeli na deželi, bili kmetje in delali od zore do mraka. Gibali so se, Prehodili peš vsa pota in stezice, jedli Preprosto hrano, skratka živeli precej zdra-vo življenje. In danes, se gibljemo? Sedimo v pisarni ® do 10 ur ali še več. Sedimo v šoli, pred televizijo, na vlaku, kolektivu, pri frizerki. Bodimo? Kaj pa še, saj imamo čisto nov, htoderen avto. Če gremo po nakupovanju, v nedeljo k maši, v službo, v šolo, na izlet, Je vse daleč. Predaleč. Nimamo časa; peljemo se. Naša hrana je vedno obilna, morda kupimo že pripravljeno. Tako praktično je. Argentinsko meso je okusno in mastno. Pomanjkanje telesnega gibanja in obil-na hrana imata kot posledico preveliko telesno težo, ki ni znak zdravja. Kajenje resno škoduje zdravju in vendar kadijo že mladoletni; ne samo fantje, tudi dekleta Pretirano pitje piva, vina, žganja in kave, da, tudi kave, je škodljivo. Veliko navad in razvad, ki jih ima mest-i človek, škodujejo zdravju. Izobraževanje ln vzgoja na zdravstveni ravni bosta morala 'Tlivati, da ho človek spremenil način živ-dui\ja in se odločil za drugačen slog. Svetoma zdravstvena organzacija je pred leti Metka Mizerit izdala ustrezna priporočila, ki so vredna, da jih razčlenimo, premislimo in si jih osvojimo. 1. Jejte pravilno: vaši obroki naj bodo pogosti in manjši, iz dobro sestavljenih jedi in z malo maščobe. 2. Pijte pravilno: pijte veliko tekočine, vendar ne pretiravajte pri pivu, vinu in žganih pijačah. 3. Knjepje: nikoli ni prepozno, da bi nehali. Kajenje povečuje nevarnost srčnega napada in raka in krajša življenje. 4. Hoja: s hojo najlažje ostanete čili in zdravi. Svež zrak je boljši kot kakršnokoli drugo poživilo. 5. Čim bolj izkoristite razvedrilo: ohranite stik s svojo družino, prijatelji in sosedi. Zapomnite si, da nikoli ni prepozno, da bi se še kaj naučili ali učili druge. 6. Bodite pozitivni: če ste pozitivni in vedri, so ljudje radi v vaši družbi. 7. Bodite previdni: življenje vas in drugih je odvisno od bistre glave in dobrega vida. Predvidevanje nevarnosti. 8. Poskrbite za primeren počitek in zadostno spanje. Ne ponočujte. Dan je za delo, noč za spanje. 9. Šport je za vse koristen: če šport ni preveč utrujajoč, je koristen za zdravje. Pri športu pridete tudi v družbo. Zlasti priporočljivo je plavanje in proste vaje. 10. Mamila: ne zlorabljajte zdravil proti potrtosti (depresiji) in uspaval. Jemljite samo tista zdravila, ki vam jih priporoča zdravnik. V prihodnjih številkah bomo pisali o teh točkah. Za konec pa še preprost nasvet: Nenehno skrbite za dobro voljo in smeh, ker dobra volja podaljšuje življenje, sitnarjenje in jeza pa ga skrajšujeta. potem v nedeljo na vse zgodaj pa je bila vstajenjska procesija. Sončni žarki so osvetlili nebo, nihče ni bil zaspan, po končanem obredu so si znanci voščili praznike in se vrnili veseli na domove. To je bil tako velik praznik, da niso šli na obiske, za to je bil velikonočni ponedeljek. Tudi tukaj je takrat že mila jesen. Že nekaj velikonočnih sobot se je vračala z blagoslova v blagi sončni toploti, da nisi vedel, da je zima pred vrati. Počasi je nesla blagoslov domov, pazila na pirhe, ki jih je bilo vedno preveč, in uživala lepoto dneva. S premišljevapjem ne bo spisanega odgovora, se je nasmejala sama sebi. Vzela je čist list, pripravila še velikonočno razglednico. Sestrična ji je poslala Trubarjev kratki katekizem in tam je pisalo: “Jezus je od smrti vstal Od uiega britke martre Nam je se veseliti Nam hoče k troštu biti Kyrie eleison...” r"* M. Gaspari: Z velikonočnim ognjem domov Ragljači iz Tržiča Res Kyirie eleison, pri zadnjih praznikih doma, se je oglasil Ivek. Bil je lep in nov. Vse je bilo novo na ujem, kot da bi podeželsko mesto dalo najboljše. Sprehajal se je po mestu in užival proste dni. S prijateljicami so zavili na promenado, se slikali in skupno odšli tudi v cerkev. Tam se je globoko zresnil, kot da bi vedel, kuj ga vse čaka. Na predvečer ujegovega odhoda mu je v šali rekla, da je nikoli ni poljubil. Pa sui se bratje ne poljubljajo, se je posmejal. To je bilo seveda res, nihče je ni nikoli poljubil. Drugo jutro pa jo je Ivek zbudil s poljubom. V zadregi je rekel, da ne boš rekla, da te nisem... Ves dan je mislila na to. In potem je prišlo tisto hudo in Iveka ni več. Odšel je k Bogu, kakor mnogo drugih. Koliko praznikov je medtem preteklo, koliko ur in spominov vseh vrst, ampak ta je ostal. Spet se bo v sončnem popoldnevu napotila k blagoslovu, spet bo družina praznovala Gospodovo vstajepje, ali Iveka ni več. “De bi ne bil od smerti vstal, Vsak bi človek konez vsel, Oh tu se veiselimo, Inu Boga hvalimo Kyrie eleison!” Jezikovni Nogometni igrišče točka za kazenski udarec vrata kazenski prostor kotna zastavica kot sodnik sredinska zastavica levo krilo vzdolžna črta prosti igralec levi branilec 45-90 m vratarjev prostor črta kazenskega prostora r kazenski lok ! sredinski prostor i sredinska črta 90-120 m r desno krilo center stranski sodnik srednji branilec levi zvezni igralec - srednji napadalec desni branilec srednji vezni igralec vratar desni zvezni igralec BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE GOSPODOVEGA VSTAJENJA ŽELI VSEM ROJAKOM ZEDINJENA SLOVENIJA SLOVENSKI DOM CARAPACHAY želi vsem rojakom blagoslovljene velikonočne praznike SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU želi vsem rojakom v tujini in domovini blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja ROJAKOM TU IN PO SVETU ŽELI ELA G OSLO V IM ENO VELIKO NOČ Društvo Slovenska vas Društvo Slovenska pristava želi vsem članom, prijateljem in znancem blagoslovljene velikonočne praznike Vesele velikonočne praznike vsem članom in prijateljem želi SLOMŠKOV DOM NAŠ DOM - SAN JUSTO vošči vsem članom in prijateljem srečne in blagoslovljene VELIKONOČNE PRAZNIKE! Blagoslovljene velikonočne praznike vošči vsem rojakom BAJDA s.r.i. parketi http://www.bajda.com.ar Av. del Libertador 8478 - Cap. Federal - Tel.: 4704-0794 Laguna 383 - C1407JVA Capital Federal - Tel/Fax: 4071-2494; Mendoza Srečne in blagoslovljene velikonočne praznike vam želijo JAKOŠ SERVICIO INTEGRAL DEL AUTOMOTOR Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu želi vsem slovenskim rojakinjam in rojakom globoko doživetje Velikega tedna ter svetlobe in upanja, polno Veliko noč. Tomaž Kunstelj pooblaščeni minister začasni odpravnik poslov Vsem prijateljem in rojakom v Argentini in drugih državah Latinske Amerike želiva veselo Veliko noč in vse lepo pozdravljava, dr. Marija Bernik in Jože Bernik, poslanec v Državnem zboru RS Vsem rojakom v Argentini, po svetu in v domovini želimo blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja. Njegova luč nam kaže pot pri delu za, narod in Slovenijo. NSi - Nova Slovenija območje Argentina in Južna Amerika Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vsem Slovencem po svetu in v domovini! Daj Bog, da bi, bil Vstali Zveličar večni simbol svobodnega naroda! SDS v Argentini vVLLi// Kreditna zadruga SLOGA in MUTUAL SLOGA voščita svojim članom in prijateljem v Argentini in po svetu za velikonočne praznike veliko blagoslova, zadovoljstva in miru! MAJHNA SENZACIJA IZ VELIKE RUSIJE Sergej Afanasjev, redni član Vseruskega Heraldičnega Društva, je pred kratkim objavil članek, v katerem dokazuje, daje rod največjega ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina delno iz slovenskih krajev. V zadnjem odstavku piše: V spodr\ji polovici ščita, ki je razdeljen na dva dela, sta emblema, ki kažeta na poreklo rodu Puškinovih. Roka s sabljo je nekoliko spremenjen grb starodavne hrvaške države Raška, a nebesno modri orel v zlatem polju je podoben grbu kneževine Kranjske (danes Slovenija). Po ustnem izročilu je ravno iz teh dežel odpotoval v srednjeveško Rusijo Slovan Radssa (Racea), s katerim se je začel rod Puškinovih. FILMSKA IGRALKA NORA GREGOR bi letos praznovala stoletnico rojstva. V Gorici, njenem rojstnem mestu, so v njen spomin pripravili obširno proslavo in razstavo o njenem življenju in delu. Slovesnosti je pripravilo goriško društvo Kinoatejje pod vodstvom njegovega predsednika Aleša Doktoriča. Sicer nemškega pokolenja, si je od-prla pot v filmski karieri z igranjem po celi Evropi in tudi v Holywoodu. Zadnj3 leta življenja so jo pripeljala tudi v Argentino in Čile, kjer je leta 1949 umrla. Za razstavo se je Kinoat.eljc povezal s sorodniki, s plemi-ško družino njenega moža, s pariškim in avstrijskim filmskim arhivom, s Slovensko kinoteko v Ljubljani in vse to so odeli s podobo Gorice iz njenih let. sawh* Pri sv. Jožefu v IJubljani so predstavili novo knjigo o Marku Rupniku in njegovi opremi papeške kapele v Vatikanu. Pater Rupnik ho na enak način napolnil sedaj prazni stene v cerkvi sv. Jožefa v IJubljani■ awiiioifmiiwwwwwa* l iwiwmamr .vi KiiiaiMii imi Pisali smo pr Novice iz boleznen se dobi tudi po KLOPIH Sloveniji je na leto v zadnjih petih oziro-uia sedmih letih prijavljenih približno 2000 do 3000 bolnikov z lymsko boreliozo, nekaj sto bolnikov s klopnim meningoencefaliti-s°m in še manj s humano granulocitno erli-hiozo. Zelo grobo razmerje pokaže, daje na tisoč bolnikov z lymsko boreliozo, v Sloveniji najpogostejšo obliko bolezni, ki jih Prenašajo klopi, sto bolnikov s klopnim nieningoencefalitisom in eden do dva s hu-niano granulocitno erlihiozo, je povedal Prof- dr. Franc Strle iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. ° preprečevanju samomorov V organizaciji državnega sveta in inštitut a za varovanje zdravja je v prostorih slovenskega parlamenta profesor psihiatrije na univerzi v britanskem Manchestru Louis Appleby predaval o načinih prepreče-Vahja samomora. Med drugim je poudaril, da se veliko ve, kaj prispeva k odločitvi za samomor, mnogo manj pa o tem, kako samomorilnost preprečevati. Slovenija je s 30 samomori na 100.000 prebivalcev letno krepko nad britanskim povprečjem (Angli-Ja in Wales), kjer letno zaradi samomora ditire 10 ljudi na 100.000 prebivalcev. POMANJKANJE STANOVANJ Zaradi dejstva, da na območju Ljubljane Po nekaterih ocenah primanjkuje najmanj 10.000 stanovanj, je mestni svet na seji opravil prvo obravnavo ter prižgal zeleno luč dokumentu, ki bo omogočil že desetletja načrtovano gradnjo stanovanjske soseske Stanežiče (sz. od Šentvida), kjer naj bi sčasoma zraslo večje naselje. Svetniki so se strinjali tudi s predvideno stanovanjsko gradnjo ob pokopališču v (Dev. Mariji v) Polju. Na zendjišču namerava občina zgraditi 27 vrstnih hiš v nizu sedem strnjenih objektov. POLICIJI NOVA VOZILA Slovenska policija je bogatejša za sedem novih vozil in motorno kolo z vgrajenim video-nadzornim sistemom za nadzor cestnega prometa, s katerim želijo povečati učinkovitost policije pri cestno-prometnem nadzoru, še posebej pri kršitvah, ki jih je težje izslediti. S temi vozili naj bi policija ,,pokrila“ oziroma izvajala nadzor na območju vse Slovenije, približno v 70 odstotkih pa naj bi se vozila z omenjenimi sistemi uporabljala za nadzor prometa na avtocestah, kjer bodo policisti nadzorovali predvsem prometne prekrške povezane s prehitro vozijo, prekratko varnostno razdaljo in vključevanjem na avtocesto. V KOČEVJU JE GORELO V kočevskem skladišču blagovnih rezerv, kamor so pred mesecem dni prepeljali mesno-kost.no moko (kriva bolezni norih krav), je zagorelo. S požarom se je spopadlo okoli 20 gasilcev Gasilskega društva Kočevje, ki so imeli težave z dostopom do skladišča, poleg tega pa niso bili seznanjeni s tem, kaj je v skladišču. Zaradi strupenega plina so pri gašenju požara nosili dihalne aparate, ob tem pa so morali paziti, da mešanica vode in kostne moke ne bi odtekla iz skladišča. Gasilci so požar pogasili po slabi uri, vzrok požara pa naj bi bil samovžig. V skladišču je bilo v času požara 1160 ton mesno-kostne moke, zgorelo pa je je več kot 30 ton. BARILOČE Bariloški Slovenci so se ob velikonočnih praznikih udeležili raznih javnih slovesnosti. Najprej omenimo cerkveni pevski zbor, ki ga vodi naš rojak Fric Omerzu, katermu pripada več naših fantov. Zbor se je predstavil pri slovesni maši ob enajstih z latinsko mašo in je vzbudil splošno pozornost. Po maši, pri kateri je bila slovenska skupina številno zastopana, so se večje družbe razšle po mestecu in ,,Zagreb” in „Veneta” sta odmevali v slovenski pesmi. Popoldan je čilenska kolonija priredila tek na 15 km v Llao-llao. Sodelovala sta dva naša fanta, Andrej Kukoviča in Janez Duhovnik. Kukoviča je prispel tretji, Duhovnik pa deseti, razume se, da so skoraj vsi tukajšnji Slovenci prisostvovali tem tekmam in pošteno ,,drukali”. Omenim še, da se je v dneh pred veliko nočjo zaključilo snemanje filma „Vzpon na Catedralski stolp”, o katerem sem že govoril in pri katerm sodeluje Dinko Bertoncelj. VA MENDOZA Predsednik Društva Slovencev v Men-dozi ravn. Marko Bajuk je odstopil, vodstvo društva pa je prevzel Pavel Borštnar, ki je sklical redni letni občni zbor za nedeljo, 8. aprila. Nova maša je bil prisrčen praznik v Mendozi. Na veliko soboto smo sprejeli novomašnika Lojzeta Kukovico. Namesto slavnostnega pritrkavanja in pokanja z možnarji mu je v hrupu tramvajev in avtomobilov Ilirscheggerjeva Pavlina izročila lep šopek, deklamirala mu je tudi Malijevo pesem Ob prihodu. Po pozdravnih besedah dušnega pastirja Malenška je novomašnik podelil novoniašniški blagoslov, nato pa je vodil velikonočno procesijo po dvorišču. Na veliko nedeljo je bila slovesna peta maša pri frančiškankah. Ob vstopu v kapelo mu je nečakinja izročila novomaš-niški križ, umetniško delo Petra Bajde. Pridigal je prof. dr, Filip Žakelj, latinsko mašo pa so pele sestre frančiškanke, ki so se je naučile nalašč za to priliko. Popoldne se je slovenska skupnost zbrala pri Bajdovih, Ko je prišel novomašnik od kosila pri Llirscheggerjevih, ga je pozdravila Zarnikova Kristina. Sledilo je petje, nagovori in prozorček, ki ga je naštudiral Rudi Hirschegger. Popoldan je minul v veseli družbi z gosti iz San Luisa. Splošen vtis je bil tako lep, da je bil soglasno povabljen bodoči novomašnik g. Puš, da pride tudi on pet drugo leto svojo novo mašo v Mendozo. LANUS Žegnanje sv . Jožefa smo praznovali v nedeljo, 1. aprila z veliko slovesnostjo. V nedeljo 8. aprila, pa je bila slovenska maša pri sv. Jožefu ob devetih, ker so imeli fantje iz sosednjih župnij sestanek in skupno sv. obhajilo. Svobodna Slovenija, št. 15; . 12. aprila 1951 Slovenija moja dežela Habsburžani v Sloveniji “ELANANJE” Davo Karničarje lani kot prvi Zemljan v celoti presmučal najvišjo goro na svetu Mt. Everest.. Ustanovil je tudi prvo smučarsko šolo v Nepalu. ,,Ob ustanovitvi šole je Prišlo petnajst različnih medijev, ki so bili Psvdušeni nad zamislijo, otroci pa so namesto besede smučanje, ki je niso poznali, govorili kar „elananje”, saj je bil to edini naPis na smučkah," pravi Karničar. Obljubil Je tudi, da bo v naslednjem letu in pol Presmučal vrhove vseh celin. Smučanje bi ^ačel junija letos na Elbrusu med Gruzijo in Rusijo in nato do konca junija prihodnje eto premagal Kilimanjaro (Afrika), Acon-^agUo (J. Amerika), McKinley (S. Amerika), 'Uson Massif (Antarktika) ter Mt. Kos-c'Uzko (Avstralija). ČOPOVA ZMAGA Olimpijski in svetovni prvak Iztok Čop “f zmagal na tradicionalni tekmi Thames World Sculling Challenge na reki Temzi v “°ndonu. Veslaška preizkušnja skifistov, *ler lahko nastopijo le veslači na povabilo <|>rganizatorjev, je bila uvod v sobotni, že _*'• veslaški dvoboj osmercev univerz ^mbridge in Oxford. Čop je z velikim na-' Rokom ugnal lanskega zmagovalca Čeha aclava Chalupo. JUDO čia sedmi tekmi svetovnega pokala v JUdu v Rinm so slovenska dekleta znova Presegla pričakovanja. Kristina Dečman, Unica judo kluba Bežigrad, je v kategoriji ° 78 kilogramov osvojila 3. mesto, uspeh pa dopolnila njena klubska kolegica Raša raka, ki je v kategoriji do 70 kilogramov ^edla 9. mesto. Ostali slovenski tekmo-a ei so se poslovili že v uvodnih dvobojih. SLOVENSKI „CLAsICO“ Nogometaši ljubljanske Olimpije in Maribora Pivovarne Laško so se v srečanju 22. kroga razšli z neodločenim izidom 1:1. Vodilni zadetek je tik pred koncem prvega polčasa dosegel Sebastijan Cimerotič, končni izid večnega derbija pa je v 52. minuti postavil Fabijan Cipot. Ljubljančani tako tudi po dveh tretjinah prvenstva ostajajo vodilno moštvo na lestvici lige Si. Mobil. SNEŽNI KANAL Ljubljančan Marko Grilc je na 8. mladinskem svetovnem prvenstvu zveze ISF v italijanski Sappali osvojil naslov svetovnega prvaka v snežnem kanalu. Med mlajšimi mladinci je bil Domen Bizjak v boarder-crossu 7., Matej Pavlič pa 33. V .konkurenci mladink je Ana Dobovišek v snežnem kanalu osvojila 7., Špela Lokar pa 18. mesto. MOTOKROS Slovenski motokrosist Sašo Kragelj (Honda) je zanesljivo zmagal na drugi letošnji dirki za EP v razredu Open v Orehovi vasi. Kragelj je z zmagama v obeh vožnjah, obakrat je bil drugi Italijan Max Gazzarata, tudi prevzel vodstvo v skupnem seštevku tega tekmovanja z 72 točkami. BRIGITA - MAMICA Brigita Bukovec, ki je na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 osvojila srebrno odličje in ki je bila nnjboljša slovenska športnica leta 1993, 1995, 1996, 1997 in 1998, je pojasnila, da zaradi nosečnosti začasno prekinja športno kariero. Bukovčeva zaradi težav z zdravjem zadnji dve leti praktično ni tekmovala. „K(jub temu pa še nisem sklenila svoje športne poti,“ je dejala. Do leta 1273 je vladalo v Svetem rimskem cesarstvu brezvla