Uto XLIX - št. 34 - CENA 120 SIT GLAS Kranj, torek, 30. aprila 1996 m Hod GRADOM TIRŽ0Č#lEIL58-®55 DOSTAVA NA DOM PI22E IZ KRUŠNE PEČI (Tržič z okolico) RAD 1 O Z Vami vsak dan od 05. do 09. POSLOVNI VAL in od 15. do 21. ure Gorenjska Banka UPOKOJENCI - odprite račun na katerega želite prejemati pokojnino pri nas Čestitamo za 1. maj -praznil^ dela Uredništvo Sporazum o kamnolomu Kamna Gorica Ujeli vrabca in prodali kletko? Cestno podjetje Kranj bo odslej za uporabo zazidane stavbne površine na območju kamnoloma Kamna Gorica plačevalo nadomestilo glede na vrednost točke, za nezazidano površino pa po posebni pogodbi. Za nazaj bo plačalo 8,8 milijona tolarjev. STRAN 4 Aprilska inflacija 1,2-odstotna Kranj, 29. aprila - Zavod za statistiko je sporočil, da je bila aprila inflacija 1,2-odstotna, cene življenjskih potrebščin pa so se povečale za 1,4 odstotka. Aprilska inflacija je torej le za kanček nižja od marčevske, saj je bila marca 1,3-odstotna. Življenjske potrebščine so se aprila podražile za 1,4 odstotka, marca so se za 1,6 odstotka. Podražitve so bile torej aprila nekoliko manjše, vsebinsko pa zelo podobne marčevskim. Znotraj 1,2-odstotne inflacije so se namreč najbolj podražila živila in sicer z 1,9 odstotka, pijače za 2 odstotka, neživilski industrijski izdelki pa za 0,6 odstotka. Med cenami življenjskih potrebščin, ki so bile aprila višje za 1,4 odstotka, je se najbolj povišala najemnina in ostalo vzdrževanje stnaovanj, ki je bila v povprečju višja za 2,4 odstotka ter hrana, ki se je podražila za 2,2 odstotka. JVRUEV SEJEM V GORJAH - Letošnji tradicionalni 5. Jurijev sejem v Gorjah so Pripravili prizadevni člani Kulturno športnega društva, med pokrovitelji pa je bil tudi Gorenjski glas. Z razstavo kmečkih in domačih orodij ter opreme in s povorko ter D,agoslovitviio konj, pa s folkloro obogatena prireditev je v soboto, še bolj pa v nedeljo, Privabila v Gorje veliko obiskovalcev. Tudi na stojnicah je bilo ob običajnem kitu Marsikaj uporabnega. • A. Ž. 1 KABELSKA TV Ull'Jr KAMNIK - DOMŽALE ićZAtt* Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 VAŠE OČI IN UŠESA V Kranju za evropsko prvenstvo - Od minule nedelje na olimpijskem bazenu poteka kvalifikacijski turnir za nastop na B prvenstvu Evrope, ki bo v začetku junija na Malti. Poleg naše reprezentance je v Kranju še osem ekip, ki se borijo za tri mesta, ki vodijo na EP. Kot kaže pa bodo imeli naši vaterpolisti te dni težko delo, saj so z minimalno razliko 6:7 izgubili pomembno srečanje s Turki. V Kranju je tudi reprezentanca Jugoslavije, ki je prvi favorit turnirja, več o prvih nastopih pa je zapisano na 29. strani v Stotinki. • V.S., foto: J.Furlan Gmajnar razrešen nepravilno Kranj, 29. aprila - V leski Gorenjki so oktobra lani razrešili direktorja Matjaža Gmajnarja, sodišče je zdaj razsodilo, da sklep upravnega odbora ni veljaven. Kranjski oddelek delovnega in socialnega sodišča Ljubljana je pred dnevi razsodil, da sklep upravnega odbora Žita Gorenjke Lesce ni veljaven, kar pomeni, da razrešitev Gmajnarja ni bila pravilna. Vendar pa se Gmajnar še ne more vrniti na svoje nekdanje delovno mesto, saj sodišče ni vzpostavilo prejšnjega stanja. Zanimalo nas je seveda, kako se bodo na razsodbo sodišča odzvali v Gorenjki, v.d., direktorja Mojca Budkovič nam je povedala, da se bodo pritožili, ker Še vedno trdijo, da je bil postopek Gmainarjeve razrešitve pravilen. • M.V. Gostilna "PRI BOŠTJANU" - Križna gora vabi na VESELO KRES0VANJE! Igral bo DUO BOLERO. 1, maja pa vas bo ves popoldan zabaval TRIO JEMC. PRISRČNO VABLJENI! ^ĆUNAL/v/^ PROGRAMI KRANJ • Labore, Ljubljanska c.21, tel. 22 33 73 Kranj, 29. aprila - Ob dnevu šole so na Srednji tekstilni, obtveni in gumarski Soli v Kranju priredili tradicionalno modno revijo. Letošnja je ie šesta, z njo pa so razen v šoli sredi aprila ie nastopili na mednarodnem šolskem tekmovanju v Avstriji kot edini predstavniki slovenskih šol. Kreacije za šolsko modno revijo, ki sojo letos izvedli s pomočjo 30 sponzorjev, vse nastanejo v šoli, tam sesijejo vse modele, učenke in učenci pa jih sami prikažejo tudi na modni pisti. V četrtek so prireditev v šoli ponovili še dvakrat, v petek so z njo gostovali na Smarjetni gori, predvidoma 7. maja pa naj bi nastopili tudi na skupni modni reviji vseh slovenskih tekstilnih šol v Festivalni dvorani v Ljubljani, in sicer s pleteninami in oblačili na temo "Egipt". • D.Ž. Foto: G. Šinik 486/80 že od 122.507,00 SIT ali 6.631,00 SIT mesečno! Tel.:064/22 10 40 Fax:064/22 37 92 mobitel URADNI PRODAJALEC VUNI pokliči J.___- ZDAJ! 064/225-060, 860-029 k'PRIČEVA 6b/ KOROŠKA 26. KRANJ I SALON KRANJ - HOTEL CREINA POMLADNA KOLEKCIJA OBLAČIL IN 0f3UTVE MISS0NI flv^^Sl----- Vinko HAFNER, prvoborec in častni občan občine Kranj Kot pogumna alpinistična odprava smo bili V počastitev praznikov 27. aprila in 1. maja je bil gost Kluba Združene liste socialnih demokratov Vinko Hafner prvoborec, pomemben družbenopolitični delavec povojnega obdobja in častni občan občine Kranj. Pravi: "Izšli sta knjigi Moja resnica, Franceta Perovška in Janeza Drnovška. Vsak ima svojo resnico, ki je lahko blizu ali daleč od prave. Jaz za zadnja dogajanja nisem pravi razlagalec. Po upokojitvi sem še tri leta aktivno deloval kot član CK ZKJ do njenega 14. kongresa januarja leta 1990. leta. Ne pojavljam se v javnosti. Sem pa član Združene liste in Zveze borcev in se udeležujem njunih aktivnosti." NOB na Gorenjskem in v Kranju je bila prvenstvena boj za svobodo, ne pa boj komunistov za oblast, kot danes nekateri trdijo. Hitlerjev programski govor, se spominja Vinko Hafner, svojim valptom v Mariboru s srhljivim pozivom "napravite mi to deželo spet nemško" se je takoj po okupaciji začel uresničevati tudi na Gorenjskem: nemščina uradni jezik, nemško šolstvo, preimenovanje krajev, ponemčenje osebnih imen, rasni popisi prebivalstva, izseljevanje slovenske inteligence in duhovščine itd. Konec leta 1941 sta Kutschera in Reiner že napovedala priključitev Gorenjske k nemškemu rajhu. Odpor se je začel takoj po okupaciji. On in še dva tovariša so že deseti dan po okupaciji začeli prinašati orožje izpod Blegoša v Kranj. Po 27. aprilu, je pripovedoval Vinko Hafner, je sledil množičen razmah ustanavljanja krajevnih odborov OF v ulicah, tovarnah, delavnicah. Vanje so se vključevali ljudje vseh slojev in različnih ideološkoh nazorov. V Kranju je bilo v OF veliko premožnih Kranjčanov. V Stražišču sta bila na primer v vodstvu OF komunist Lucijan Seljak in premožen gostilničar Franc Benedik, pred vojno sokol in nacionalist. Ponekod je delavstvo na začetku še omahovalo, ker je nasedalo obljubam nacionalsocializma, da se bori proti kapitalu in brezposelnosti. V stari Jugoslaviji je bilo delavstvo zelo grobo izkoriščano. Vinko Hafnerje prepričan, da je oborožen odpor Gorenjcev (napad patrulje v Selski dolini, množična vstaja v Poljanski in Zgornjesavski dolini, Dražgoška bitka in dejstvo, da je 500 partizanov leta 1942 vezalo nase od 2 do 3000 do največ 7000 nemških vojakov) preprečil nemške načrte za enostavno takojšnjo priključitev k Reichu in množično izseljevanje prebivalstva, kar je bilo odloženo na kasnejši čas. Zbor odposlancev slovenskega naroda oktobra 1943 v Kočevju, drugo zasedanje Avnoja in osvoboditev maja leta 1945 so bila pomembna dejanja za opredelitev položaja slovenskega naroda v jugoslovanski federaciji. To je bil napredek v primeru s položajem Slovencev v stari Jugoslaviji. Ali je bila NOB tudi revolucija. Hafner pravi, da je bila, a on jo poimenuje ljudska vstaja za pravičnejšo družbeno ureditev, kar pa je vzbudilo odpor vseh, ki so se zbali za privilegije. Bela garda nima le ideološke osnove, kar se danes pogosto trdi. Vinku Hafnerju nekako ni prav, da se ga spominjamo le ali najbolj po "dvignjenem prstu" na zgodovinskem trenutku, ki je napovedal konec druge Jugoslavije. Hafner je vizionarsko opozoril Miloševiča na poguben pohod srbskega nacionalizma in njegove neizbežne posledice. A bilo je prepozno. Uničevalni stroj je že stekel. Zase Vinko Hafner pravi, da ob odhodu iz Beograda ni čutil zmagoslavja, ampak je bil žalosten. Ne toliko zaradi Jugoslavije, ampak zato, ker se je z njo začel podirati projekt samoupravnega socializma. To obdobje bi bilo treba pravičneje ocenjevati. Dosežen je bil, kljub napakam, velik napredek, zlasti v socialnem smislu. Največja napaka sistema je bilo pretirano vtikanje politike v ekonomski razvoj, zaradi česar so bile omejevane ekonomske zakonitosti. "Naša generacija, ki se je lotila izgradnje samoupravnega socializma, se mi zdi podobna pogumni alpinistični odpravi, ki je želela priti na vrh še neosvojenega osemtisočaka. Morda je pri tem ubrala prestrmo pot in bila preslabo opremljena. Predvsem pa jo je ogrožalo slabo vreme, pihal je mrzel veter iz vzhoda in zahoda, zato je morala tik pod vrhom sestopiti. Vendar nam zato ni treba biti žal, ampak smo lahko na ta vzpon ponosni," pravi Vinko Hafner, prepričan, da se bo vzpon na vrh ponovilč in da bo vrh dosežen. Človeštvo potrebuje uspešnejšo in pravičnejšo družbeno ureditev kot je kapitalizem. • Majda V. Mencinger Hišna številka ■ VIBROSER Tokrat se zadnjič v tem mesecu splača zelo natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka: prvič, neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, Če je v naselju uveden ulični sistem) ; drugič, številko. Oboje je natisnjeno v "črni zvezdici" in skupaj sestavlja hišno Številko, kije tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado m VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima ireboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena. Nagradna igra, ki letos poteka občasno v torkovem Gorenjskem glasu, terja kar nekaj hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, tele/on 064/ 223 - 111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova naj nas pokliče danes do 14. ure - kajti, dvajsettisoČ tolarjev vredni VIBROSER prejme seveda le PRVI, ki nas s srečne hišne številke pokliče. Prihodnjič preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko druiino." IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA_; Poprava krivic in volilna zakonodaja podaljšujeta seje državnega zbora Komu bodo popravljene krivice Za spremembo volilne zakonodaje je potrebno dvotretjinsko soglasje, zato večjih sprememb tokrat ni mogoče pričakovati. Ljubljana, 30. aprila - Državni zbor bo sejo, začeto že pred dvema mesecema, nadaljeval 8. maja in jo skušal tudi končati ter tako začeti naslednjo, na kateri bo že prva točka interpelacija o delu zunanjega ministra Zorana Thalerja. Poslancem jenil-jeta največ časa dva zakona: predlog sprememb volilne zakonodaje za volitve v državni zbor v prvi obravnavi in Eredlog zakona o popravi rivic v drugi obravnavi. Glede volilnega sistema bistvenejšega napredka ni, saj je za kakršnekoli spremembe potrebna dvotretjinska večina oziroma 60 poslancev, toliko Ea jih vedno niti v dvorani ni ilo. Za zdaj je dogovorjena le pravičnejša delitev ostankov glasov in sedanji način glasovanja Slovencev po svetu. Pojavljala so se vprašanja, če je smiselno, da imajo volilno pravico ljudje, ki niso naši davkoplačevalci. Seja ni minila brez raznih očitkov. Neodvisna poslanka Ljerka Bizilj, ki je ustanovila svojo stranko, je očitala strankam, da tik Poslanca Slovenskih krščanskih demokratov Nace Polajnar in Miroslav Mozetič. - Slika G. Šinik pred volitvami spreminjajo volilno zakonodajo, za odgovor pa je dobila očitek, da je enaka "lumparija" ustanoviti Vprašanja poslanca Eržena Kaj bo z nevarnimi križišči v Kranju in malima hidroelektrarnama v Tržiču. Ljubljana« 30. aprila - Samostojni poslanec Brane Eržen je zastavil vladi in pristojnim ministrstvom tri poslanska vprašanja. Ministrstvi za zunanje in notranje zadeve oziroma vlado sprašuje, zakaj so Hrvati ponovno začeli dograjevati mejni prehod v Sečovljah in s tem ignorirati dogovore med Slovenijo in Hrvaško, ali pa gre morda za dogovor s Hrvaško. Če tega ni, kakšno politiko imamo sploh do Hrvaške. Vlado in ministrstvo za okolje in prostor sprašuje, zakaj investitorja malih hidroelektrarn Rihard Knific in Henrik Cernilec se nista dobila februarja leta 1984 zaprošenega vodnogospodarskega soglasja. Leta 1991 sta dobila lokacijsko dovoljenje, naslednje leto pa gradbeno dovoljenje in vodnogospodarsko soglasje, ki pa je buo januarja leta 1994 razveljavljeno. Prosila sta za novega, vendar ga še ni. Zaradi pogostih nesreč pa je prometni minister Igor Umek zaprošen za odgovor, kdaj bosta semaforizirano nevarno križišče cest Jezersko -Delavski most - Kranj - Brnik in Kranj - Naklo pri odcepu za Exoterm na Polici • J.K. novo stranko pred volitvami. Zakon o popravi krivic je že dolgo v parlamentarni proceduri, sedaj pa je v drugi obravnavi. Pretekli teden ga niso uspeli sprejeti, ker so se pojavila, predvsem s strani Slovenskih krščanskih demokratov, nova dopolnila. Krščanski demokrati so med drugim predlagali, da bi med politične zapornike uvrstili tudi ljudi, ki so morali pod vplivom sile ah grožnje zapustiti Slovenijo ali se drugače umakniti pred nasiljem. Državni zbor je to dopolnilo zavrnil, ker je veči- na menila, da bi krog upravi; čenevev le preveč razširili in bi bili do ugodnosti po zakonu upravičeni tudi optanti, ki so optirali v Italijo. Slišati je bilo vprašanja, zakaj se pojavljajo nova in nova dopolnila še po obravnavi predloga zakona na vladi in na ustreznem odboru državnega zbora. Tudi tokrat so posdlanci rešili probleni tako, da bodo o dodatnih dopolnilih razpravljali na vlad? in v matičnem odboru, državltt zbor pa bo problematiko po* novno obravnaval 8. maja. • J.Košnjek Praznični dan upora Ljubljana, 30. aprila - Po Sloveniji je bilo več prireditev v počastitev 27. aprila, dneva upora. Osrednja slovesnost je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer je bil slavnostni govornik predsednik državnega zbora Jožef Školč. Vprašal se je, ali je sramota priznati, da je 27. april resnično praznik tistih, ki so zmagali. Zmagali zato, ker so pravi čas videli, razumeli in si pravi čas tudi upali. Dogaja se namreč, ne le pri nas, ampak tudi drugje po Evropi, kjer se črtajo številke mrtvih po taboriščih in zbuja dvom o krutosti nad celimi narodi, da se skuša zmagovalce zaznamovati predvsem s krivdo. Poštena, nepristranska podoba pa je in bo tudi naprej videla zmagovalca v slednjem človeklu, ki se je takrat, pred petinpetdesetimi leti, v svoji bivanjski stiski odločil za skrajno dejanje upora in po naravni logiki stvari stopil na stran tistega, ki je bil pripravljen osvoboditvi podrediti vse svoje delovanje. Zmaga ni bila dobljena samo z orožjem in samo s političnimi potezami, ampak tudi z zavestjo in vestjo, je dejal predsednik državnega zbora Jožef Školč. • J.K. Seja državnega sveta Črne napovedi svetnikov Ljubljana, 30. aprila - Državni svet se je, tako kot je sklenil, sestal na seji, namenjeni obravnavi problematike gospodarstva, vendar je bila seja nesklepčna. Kljub temu so svetniki v skoraj triurni razpravi povedali svoje poglede na gospodarstvo in opO' zarjah, da vlada in državni zbor pri gospodarstvu padata na izpi' tu, da grozi nevarnost višje inflacije, da industrijska proizvodnja upada, naraščata pa javni dolg in število stečajev. Na seji je bu tudi minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja-Napovedal je izid tradicionalne majske gospodarske analizi na osnovi katere bo vlada sprejela določene ukrepe. • J.K. Borci in udeleženci NOB Zahtevek za Drobničevo razrešitev Ljubljana, 30. aprila - Glavni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije v izjavi poudarja, da je bij feneralni državni tožilec Anton Drobnič sporen že pfl andidaturi. Borci so bili takrat mnenja, da njegovo javno politično udejstvovanje, posebej pri ustanavljanju Nove slovenske zaveze, ne daje jamstva, da bo deloval nepristransko. V posmeh odporniški Sloveniji je bil nato imenovan človek, ki je po lastnih izjavah ponosen, da je bil domobranec. * drugih državah demokratične odporniške Evrope se kaj takega ne bi moglo zgoditi. 32.000 borcev in članov ZZB NOB jc podpisalo zahtevek za njegovo razrešitev.1 Kot državljan in1* pravico strokovno upravičevati kolaboracijo z okupatorje^1' kot državni tožilec pa ne. Državni zbor naj oceni delovanj6 generalnega državnega tožilca in naj ga v primeru potrdit^ upravičenosti pripomb razreši. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICI Thaler in koalicija, stavka Na naslednji seji državnega zbora bodo poslanci obravnavali interpelacijo o delu in odgovornosti zunanjega ministra Zorana Thalerja, katere uspeh ali neuspeh bo v veliki meri odvisen od ravnanja Slovenskih krščanskih demokratov. Krščanski demokrati so pretekli teden ponovili, da bodo glasovali za interpelacijo, liberalni demokrati pa so v sredo na časnikarski konferenci povedali, da bodo razdrli koalicijsko pogodbo z SKD, če bodo ti zoper zunanjega ministra Thalerja. Združena lista socialnih demokratov poudarja, da sta 27. april in 1. maj ključni točki identitete stranke. Tudi kandidati stranke na volitvah morajo biti prodelavsko usmerjeni in imeti pozitiven odnos do NOB. Stranka bo tudi podprla Zvezo svobodnih sindikatov, ki načrtuje za 30. maja splošno opozorilno stavko. O težkem položaju delavstva so obširneje govorili na sestanku Delavske zveze v Štorah. Krščanski socialisti so se odločili za izstop iz Demokratske stranke, v kateri so delovalj kot krilo. Ker se Demokrat' razvijajo v sredinsko liberalu0 stranko, se to ne ujema 5 stališči krščanskega social^' ma. Za zdaj bodo delova*1 kot družbeno gibanje, lahk0 pa se povežejo s kakŠfl0 manjšo stranko, na prim6' Krščansko socialno unijo, $ Združeno listo. • J.K. Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik; Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Usk: DELO - TCR, Tisžk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefiu: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 120 SIT WM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Ob 1. maju, prazniku dela GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Delo je ob čast Če so ob prehodu v demokratični sistem nekateri delavskemu prazniku z očitkom, da je boljševistični ostanek, napovedovali njegov propad, pa morajo danes priznati, da je njegovo izročilo na žalost vse bolj aktualno. Duh Chichaga izpred več kot stoletja, ko so se delavci krvavo borili za osemurni delovnik in mezde, je v današnjih razmerah nizke socialne varnosti in brezpravja za delavce spet oživel. Zanje ni značilna le gmotna kriza, temveč tudi nekdanje vrednote nimajo več prave veljave. Delo je že ena od njih. Kako o vsebini praznika razmišljajo gorenjski sindikalni voditelji in kako posamezni pripadniki delavstva? Vedno na strani delavcev Ivan Humar z Jesenic: "Prvi maj sem vedno praznoval, včasih tudi delovno, in sem vedno za to, da se tradicija ohrani. Do leta 1991 sem še delal v železarni. V delu j rešitev, brez tega ni ničesar. Zdaj pa se dogaja vse mogoče: delavci izgubljajo delo, plače imajo slabe, nastajajo nepravične razlike med delavci, ki slabo zaslužijo in drugimi, ki so bolje poskrbeli zase. To ni pravično. Vedno sem na strani delavcev. Zal mi je, da so v mnogih primerih prepuščeni samim sebi. Sindikat bi se moral bolj zavzeti za revne." Veliko dela, srednje plače Zdravko Klinar z Javorniškega Rovta: "Prvomajske praznike sem velikokrat preživel delovno, saj sem po poklicu zidar. Prej sem bil zaposlen pri Gradbincu, zdaj sem pri drugem podjetju. Gradbena stroka na srečo živi, dela je veliko, plače pa so nekako srednje. Ne smem se preveč pritoževati, saj je drugim še slabše, pa nimajo možnosti z dodatnim delom popraviti svojih plač. Seveda pa bi bile plače lahko boljše, le kdo od zaposlenih nima takšne želje!" Delavkam so grozili z delovnimi knjižicami Marija Udir z Jesenic: "Od lanskega [oktobra, ko sem se po 30 letih dela v tekstilni stroki invalidsko upokojila, nisem več zaposlena. Kar se je zadnja leta dogajalo v tovarni, je bilo že težko gledati. Delavke so vse slabše zaslužile, nobenih pravic ni bilo več, besede več nisi smel reči, že ti je vodstvo grozilo z delovno knjižico. Staro vodstvo je sicer še gledalo na delavke, z I novim pa ie odnos do njih postal brezobziren. Zaradi pritiskov je veliko delavk samo pustilo delo. Nekatere so zaslužile tudi samo P° 30 tisočakov. Sama sem sicer imela boljšo plačo. Vendar Sem slabše donose do delavcev vedno težje prenašala. Z upokojitvijo sem se tega pritiska razbremenila, še vedno pa Vldim, kako se godi delavcem, saj se zlasti na Jesenicah kriza m°Čno pozna." Paznik dela je spet aktualen Slavko Lombar iz Radovljice: "Seveda m praznujem prvi maj in nekaj prostih dni se II mi kar prileze. Praznična dneva v tovarni H dopolnimo še s kolektivnim dopustom. m Delam v Plamenu v Kropi, kjer je bilo H nekaj časa precej težko, zdaj pa gredo stvari §1 na bolje. Delavcem pri nas se zadnja leta ne godi posebno dobro, težko bi rekel, da sov rožnatem položaju. Zaradi tega kaže, da je prvi maj kot praznik boja za delavske * pravice spet zelo upravičen." da dobiš delo Ernesa Alagič z Jesenic: "Stara sem 19 let in še nisem zaposlena, praznik dela pa vseeno praznujem. Ne razmišljam kaj dosti o tem, kaj pomeni, tudi velikih skrbi si še ne delam. Hodim v večerno šolo za natakarje in upam, da mi bo to odprlo pot v službo. Biti natakar je dobro delo, vsaj dokler si mlad. Moji starši so zaposleni in jih slišim včasih potožiti, kako slabo se godi delavcem, sama pa o tem še nimam izkušenj." POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE c=ikS TEL: 064/403-871 Trgovina s pohištvom, spodnja besnica 81 Milena Sitar, sekretarka območne organizacije ZSSS na Gorenjskem Delo danes ni več cenjena vrednota Škofja Loka, 30. aprila • "Prvi maj je tako rekoč edini praznik, razen cerkvenih, ki ima več kot stoletno tradicijo. Pomeni, da ni vezan na politične spremembe, temveč je preprosto dan, ki danes spet ponuja razmislek o delu kot vrednoti, o delavcu in njegovem položaju," o smislu praznika dela razmišlja MILENA SITAR, sekretarka območne (gorenjske) organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. "Položaj delavstva se je v sto letih spreminjal. Današnji čas pa zahteva, da se ponovno spomnimo tega praznika. Razlogov je veliko. Delo danes ni več vrednota, ugled v družbi imajo prej tisti, ki si znajo na druge načine pridobiti denar, ki si znajo z obračanjem kapitala ustvariti svoj položaj. Najtežje pa je preživeti danes z delom, Če o njem govorimo kot o ustvarjanju nečesa novega. Danes nosijo največje breme družbenih sprememb industrijski delavci. Ob zdravniški stavki se je denimo pokazalo, da država najde razumevanje za zahtevo vsega sektorja gospodarstva, enkrat ko gre za zdravnike, drugič za sodnike, tretjič za poslance, četrtič za državno upravo, medtem ko socialni partnerji nikakor ne pridemo skupaj pri najnižji plači za delavce, čeprav gre v neto znesku komaj za dva tisočaka. Medtem ko se v negospodarstvu ali pri menedž-mentu lahko govori o več deset tisočakih povečanja, o 20 ali 30 odstotkih, pa pri najnižjih plačah že več mesecev zaman tečejo pogajanja za nekaj borih odstotkov. In pri slednjih ne gre zgolj za ugled, temveč za to, da z najnižjo plačo delavec ne more več preživeti sebe in svoje družine. Teh delavcev pa je v Sloveniji kar 30 tisoč, največ v tekstilni in obutveni industriji, precej tudi v kovinsko predelovalni industriji," pravi sogovornica. "Po drugi strani pa tudi pravna varnost poslabšuje položaj delavcev, ker je po eni plati nedorečena v sami zakonodaji, še huje pa je, ker se postopki močno zavlačujejo. In še eno je značilno: pri nas smo šli v spremembe zakonov v gospodarskih družbah po nemškem zgledu. Presajanje tujih izkušenj v naše razmere povzroča številne probleme in nepravilnosti. Eden hudo kričečih primerov je denimo položaj delavcev podjetja Orgales v Bohinju, ki so v dvojni vlogi, delavci in solastniki obenem. Delavci so zadnjo plačo prejeli v decembru. Gre za družbo z omejeno odgovornostjo, kjer so delavci solastniki, direktor pa večinski lastnik. Podjetje je zrelo za stečaj, vendar ni nikogar, ki bi plačal kavcijo za ta korak. Delavci pa ta čas ne životarijo le brez plač, temveč tudi nimajo plačanih prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje." Gorazd Balta, predsednik Sveta kranjskih sindikatov Delavce v podjetjih vidimo v dvojni vlogi Kranj, 30. aprila - "Prvi maj spet postaja aktualen v času, ko se problemi delavcev postavljajo na nož, " pravi GORAZD BALTA, predsednik Sveta kranjskih sindikatov. Slab položaj podjetij, brez->ladje, nizka raven v zakonih sicer zapisanih pravic, ki se ne uveljavljajo, nemoč države in predstavnikov delodajalcev, da gospodarstvo spravijo na noge, v največji men čutijo delavci. "Lastniki podjetij večidel še niso znani, država in predstavniki delodajalcev pa se ne čutijo dolžne in odgovorne, da bi kaj storili v prid izboljšanja stanja v podjetjih. V najslabši luči pa se kaže položaj zaposlenih v podjetjih, ki slabo poslujejo, kjer ni nikogar, ki bi z lastniške ali upravljalske strani vlekel ustrezne poteze," ocenjuje sindikalist. "Svet kranjskih sindikatov je iz teh Milena Koselj - Šmit, predsednica sindikata Neodvisnost KNSS na Gorenjskem Spet se prebuja solidarnost Jesenice, 30. aprila - Ko smo MILENO KOSELJ - ŠMIT, predsednico sindikata Neodvisnost KNSS na Gorenjskem, povprašali po današnji aktualnosti praznika dela, ji je najprej prišlo na misel naslednje: sto deset let po Chichagu, ko so ameriški delavci terjali osemurni delovnik, pri nas v tekstilnih podjetjih skušamo zaman uveljaviti 40-urni delovni teden. "Na Gorenjskem je vrsta podjetij, kjer delavci s plačo ne morejo zagotoviti socialne varnosti in kjer boleče občutijo kršenje osnovnih pravic. Lahko bi začeli pri Planiki, nadaljevali z Almiro, Porčkom, v naših predalih pa se kopičijo tudi "dosjeji" z imeni številnih gorenjskih firm. Tudi v Verigi Lesce se v kratkem obeta pereča situacija, saj napovedujejo, da bo tristo ljudi odveč. Na naš sindikat pa se obrača tudi veliko posameznikov po pravni nasvet in zastopstvo, Ker se jim godijo krivice..." Zaradi gmotne krize v družbi je obubožal delavski sloj, ki živi le od dela svojih rok, njegovo delovno mesto ni več varno, tudi pravice, ki mu razlogov prisiljen posegati tudi na področja, ki sicer niso klasična sindikalne naloge. Tako poleg uveljavljanja interesov zaposlenih glede njihovih minimalnih zahtev v zvezi s plačami, delovnimi mesti, pravicami v delovnih razmerjih, podpiramo prizadevanja v zvezi s socialno varnostjo in perspektivo v takšnih podjetjih. Zato smo se v kranjskih sindikatih tudi utrezno organizirali. V Planiki denimo sodelujemo z zunanjimi nevtralnimi strokovnjaki s posameznih področjih poslovanja, ki pomagajo k boljšemu poslovnemu zdravju podjetja, kar bo tudi zaposlenih ponudilo boljšo perspektivo. To počnemo še v nekaj drugih podjetjih. " Delavce v podjetjih vidimo v dvojni vlogi, v vlogi zaposlenih in delničarjev hkrati, ki jih povezuje dvojni interes: ohraniti delovna mesta in uspešno poslovati." AMZS Iz Tehnične baze v Kranju smo dobili podatek, da so opravili 18 vlek poškodovanih vozil in nudili 14 pomoči na kraju samem. GASILCI Največ dela so imeli kranjski gasilci. Reševali so osebo iz skedn-ja, dobili požarni alarm iz olimpijskega bazena, reševali vkleš-čene osebe v prometni nesreči na Črnivcu, reševali vkleščeno vozilo v Lešnici, iz kanjona Kokre so reševali samomorilca ter zapirali plin v Mestnem trgu v Skorji Loki. Iz smetiščne jame v Te-netišah pa so dobili lažni alarm o požru. Jeseniški gasilci so odhiteli gasit na Dovje, vendar so stanovalci že sami pogasili požar v kuhinji. Dvakrat pa so imeli požarno-varnostno spremstvo v valjarni na Beli. GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 7 dečkov in 9 deklic. Najtežjemu dečku so natehtali 4.450 gramov in najlažji deklici 2.650 gramov. Na Jesenicah pa sta se rodili 2 deklici in 1 deček. Oba rekorda sta odnesli deklici, najtežja je imela 4.100 gramov in najlažja 2.700 grmov. URGENCA Precej dela so imeli v Splošni bolnišnici na Jesenicah. Na pediatričnem oddelku so nudili pomoč 14 malim bolnikom, na internem oddelku so nudili pomoč 58 pacientom in na kirurgiji so oskrbeli za 108 pacientov. pišejo v zakonih, niso več svete. Podrle so se tudi nekdaj cenjene vrednote, med katere sodi tudi delo. "Zaradi vsega tega pa se na srečo spet prebuja delavska solidarnost, " je' prepričana Milena Koselj - Šmit. "V prejšnjih letih je delavci zaradi zaverovanosti v svoje delo in v strahu, da ga ne izgubijo, niso kazali. A tudi solidarnost se počasi prebija na površje, kar se v podjetju vidi zlasti v primerih, ko se je treba odločiti za stavko. Na dan pride vrsta pomislekov, ki jih zaposleni dolgo polagajo na tehtnico, tudi po več mesecev ljudje potrpijo brez plač, preden se odločijo. Mestni odbor SDS Kranj vabi Kranjčanke in Kranjčane, da podpišejo zahtevo za referendum na Upravni enoti v Kranju (občinska stavba). - TOREK, 30. APRILA, od 7.30. do 15. ure - PETEK, 3. MAJA, od 7.30 do 13. ure Prihodnji teden vsak dan ob času uradnih ur. Podpišite tudi vi za neposredne in poštene volitve! 1 Telefoni za Koprivnik-Gorjuše Koprivnik-Gorjuše, 29. aprila « Telekom Slovenije si je zadal nalogo, da zagotavlja sodobne tele* Ionske povezave tudi v odročnih naseljih kot sta na primer Koprivnik in Gorjuše. Sicer pa na Gorenjskem ni vec nase« lij brez telefona. Kopriv-mk in GorjuSe sta dobila telefone 1990. leta prek tako imenovanega rural-nega radiorelejnega sistema SR 100. Takratna izgradnja z možnostjo razširitve je omogočala 67 telefonskih priključkov. Zda? so vse zmogljivosti izkoriščene in Icar precej prošenj je že nekaj časa za nove telefonske priključke. V Telekomu so se že odločili, da bodo letos razširili telefonske naprave in bodo zato nabavili potrebno radijski opremo v vrednosti 4,5 milijona tolarjev. Odpremo pričakujejo avgusta letos (na podlagi podpisane pogodbe). Ko bo zgrajeno razvodno omrežje, bodo telefoni zazvonili predvidoma septembra letos. • A. Ž. Z GORENJSKIH OBČIN Sporazum o kamnolomu Kamna Gorica Ujeli vrabca in prodali kletko? Cestno podjetje Kranj bo odslej za uporabo zazidane stavbne površine na območju kamnoloma Kamna Gorica plačevalo nadomestilo glede na vrednost točke, za nezazidano površino pa po posebni pogodbi. Za nazaj bo plačalo 8,8 milijona tolarjev. Radovljica • Občinski svet je na seji v sredo soglašal z županovim predlogom, da bi Občina Radovljica in Cestno podjetje Kranj za koriščenje kamnoloma v Kamni Gorici sklenila pogodbo o sodelovanju in sofinanciranju obnove cest na desnem bregu Save. Pogodba ureja plačilo obveznosti za nazaj (od 1991. do 1995. leta), določa, kolikšno nadomestilo (odškodnino) bo cestno podjetje plačevalo v prihodnosti, in rešuje zaplet, ki sega v leto 1991. Kot je znano, je takrat občina oz. njen sklad stavbnih zemljišč cestnemu podjetju prvič odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na območju kamnoloma Kamna Gorica. Cestno podjetje se je na to odločbo in tudi na vse naslednje pritožilo, prav tako tudi na sklep o prisilni izterjavi dolga in obresti. Država je njegovim pritožbam ugodila (in jih vrnila v ponovno obrav- navo prvostopenjskemu organu) ali pa še čaka, da bi o njih odločila. Ko so v radovljiški občini lani spoznali, da je odmera nadomestila v znesku 67,3 milijona tolarjev za lani nerealna in da bo minilo še dolgo časa, predno bodo po uradnih poteh izterjali denar od cestnega podjetja, gp se s cestnim podjetjem začeli pogajati o plačilu starih obveznosti in o načinu plačevanja v prihodnje. Občinski svet je na seji v sredo potrdil županov predlog, da bi občina in cestno podjetje za koriščenje kamnoloma v Kamni sklenila pogodbo o sodelovanju in sofinanciranju obnove cest na desnem bregu Save. Cestno podjetje se je po tej pogodbi zavezalo, da bo za izkoriščanje kamnoloma, za odpravo poškodb na cestah ter za obnovo in vzdrževanje cest in cestnih objektov na desnem bregu Save plačalo za zadnjih pet let poleg štirih milijonov tolarjev, ki jih je pred štirimi leti namenilo za obnovo ceste v Lipniški dolini, še 8,8 milijona tolarjev. Denar bo nakazalo na račun občine v desetih dneh po tem, ko jo bo podpisala še zadnja pogodbena stranka. V občini bodo ta sredstva in tudi vsa, ki jih bo v prihodnje prispevalo cestno podjetje, namenili za obnovo regionalne ceste Kamna Gorica - Kropa - Podnart. In kolikšne obveznosti bodo cestarji plačevali v prihodnje? Osnova bo lanski znesek v višini nekaj manj kot pet milijonov tolarjev nadomestila za uporabo 1.114 kvadratnih metrov zazidanega in za 134.450 kvadratnih metrov nezazidanega stavbnega zemljišča. Ta znesek bodo vsako leto povečevali z rastjo življenjskih stroškov in ga zmanjšali za nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča (lani 553.435 tolarjev), ki ga bo odmerjala radovljiška izpostava za javne prihodke. Cestno podjetje bo tako plačevalo Po zakonu o rudarstvu in zakonu o kmetijskih zemljiščih je za izkopani kamen, gramoz ali mivko treba plačevati prispevek ali odškodnino. V občini ocenjujejo, da bi cestno podjetje ob letnem izkopu približno SO tisoč kubičnih metrov keratofirja moralo plačati približno 3,5 milijona tolarjev odškodnine na leto. Po podatkih radovljiške upravne en-ote podjetju v zadnjih šestih letih nt bila odmerjena nikakršna odškodnina, odslej pa bo vključena v pogodbeni znesek, ki ga bo podjetje plačalo vsako leto. svoje obveznosti ves čas, dokler bo izkoriščalo kamnolom. Obveznosti, ki vključujejo tudi plačilo nadomestila za izkoriščanje naravnega vira, se bodo spremenile le, če se bo spremenila zakonodaja in ostali predpisi.Ko je županov predlog za rešitev zapleta obravnaval občinski svet, je bilo v razpravi slišati tudi mnenje, da je občina za vrabca prodala celo kletko. Vrabec pomeni skromno plačilo starih obveznosti, kletka pa je dogovor, po katerem bo cestno podjetje tudi vnaprej plačevalo nadomestilo (in odškodnino za izkoriščanje rudnin) po posebni pogodbi, ne pa tako kot vsi ostali uporabniki stavbnih zemljišč. CZ. Težave z denarji iz občinske blagajne v Tržiču Letos stiskanje pasu, v preteklosti pa potratnost Ustavni spor o letošnjem proračunu bo privil občinsko pipo, iz katere pa je po ugotovitvah revizorjev v preteklosti tudi kaj nenadzorovano kapnilo. Tržič, 26. aprila - Sedanje tržiško vodstvo ni hotelo prihvati olja na ogenj pred dokončno odločitvijo o usodi letošnjega proračuna. Sedaj se je odločilo za objavo povzetka poročila zasebne agencije, ki je opravila revizijo poslovanja v tržiški občini za prejšnje mandatno obdobje. V njem so ugotovili več pomanjkljivosti in kršitev zakonov, o čemer naj bi svet razpravljal maja. Med aprilsko tiskovno konferenco je vodstvo tržiške občine v petek pojasnilo svoj fjogled na postopek priprave etošnjega proračuna m napovedalo poteze po sredinem sklepu občinskega sveta za sprejetje proračuna z amandmajem. Kot je ugotovil župan Pavel Rupar, je bila ob spre- iemu gotovo storjena napaka, :ar so svetniki potrdili tudi s takojšnjo zahtevo po rebalansu proračuna. Sami so že pripravili vlogo za ustavno sodišče, pri katerem bodo po objavi odloka o proračunu za leto 1996 sprožili ustavni spor. Iz države pričakujejo tudi zahtevek za moratorij na letošnji proračun, zato bo začasno financiranje na osnovi lanskega proračuna v veljavi še naprej. Zaradi tega pričakujejo težave pri porabnikih proračunskih sredstev. Le-te lahko sprožijo iskanje skupne rešitve v dogovorih med vsemi strankami. Sam je pripravljen na sodelovanje, čeprav je izločitev treh svetnikov dokaz družnega nasprotovanja strank občinski upravi, je ocenil tržiški župan. Članom občinskega sveta so že na sredini seji razdelili povzetek poročila o opravljeni reviziji v občini Tržič v preteklem mandatnem obdobju. Na zahtevo svetnikov bo vsaka od strank dobila kopijo celotnega poročila, o vsebini pa bodo razpravljali predvidoma na majski seji občinskega sveta. Seveda bo župan ugotovitve iz poročila poslal tudi računskemu sodišču in z njegovim soglasjem ukrepal po zakonskih predpisih. Ugotovljene pomanjkljivosti Revizijska družba De-loitte&Touche iz Ljubljane je revizijo poslovanja občine Tržič usmerila predvsem v pregled zaključnega računa proračuna za leto 1994, premoženjske bilance občine, poslovanja sklada stavbnih zemljišč in poslovanja prek posebnega računa za organizacijo praznovanja 500-let-nice trških pravic. Ugotovila je več pomanjkljivosti in kršitev zakonov. Dvojno kršitev zakona o računovodstvu so v občini Tržič zagrešili, ker niso izdelali inventure za leto 1994 niti za občino niti za sklad stavbnih zemljišč. Zelo neurejena je tudi zemljiško knjižna dokumentacija; podedovano stanje v zemljiški knjigi in katastru otežkoča urejanje premoženjsko pravnih razmerij. Razen tega so med revizijo ugotovili tudi brezplačne prenose občinske last-nine na Stanovanjsko zadrugo Gorenjske. V zaključnem računu prav tako ni evidentirana komunalna infrastruktura občine. Vrednost infrastrukturnih objektov, za katere izkazuje Komunalno podjetje Tržič obveznosti do občine, je znašala konec 1994. leta 267 milijonov SIT.Več nepravil- nosti so odkrili tudi v bilanci stanja proračuna občine na dan 31. decembra 1994. V njej ni izkazano več kot 21 milijonov SIT posojila Stanovanjski zadrugi Gorenjske, niso oblikovane dolgoročne rezervacije v višini stroškov vsaj za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč na Mlaki, ki jih je občina brezplačno prenesla na zadrugo, nepravilno je stanje terjatev in obveznosti - med občino in cestnim podjetjem Kranj se razhaja za več kot 7 milijonov SIT, ni izkazan lastniški delež v podjetju BSC d. o. o., niso oblikovani popravki vrednosti za terjatve, starejše od 60 dni od dneva zapadlosti, ni pa tudi izkazan finančni najem za 3800 DEM opreme v tolarski protivrednosti. V nadaljevanju povzetka je ugotovljena nenamenska uporaba sredstev, ki so bila rezervirana za adaptacijo stavbe DU za potrebe glasbene šole. Občina bi bila dolžna kot 100-odstotni lastnik podjetja BIOS d. o. o. pripraviti zaključni račun za leto 1994, vendar tega ni storila. Zabeleženo je bilo tudi poravnavanje računov za BIOS brez ustrezne dokumentacije. V letih 1990 - 1994 je bilo sklenjenih več posojilnih pogodb med občino in tržiškimi podjetji, pri katerih je šlo za neekonomično porabo proračunskih sredstev. Ob pregledu transakcij s povezanimi strankami so revizorji ugotovili, da je bil vodilni občinski funkcionar z občino povezan tudi kot poslovnež. Več pomanjkljivosti je razkril tudi pregled transakcij v okviru poslovanja prek posebnega računa ob 500-letnici podelitve trških pravic Tržiču. Stojan Saje Denacionalizacija Vzgojnega zavoda Kamna Gorica Bo država vrnila sama sebi? Država se protivi, da bi v denacionalizacijskem postopku premoženje zavodu, ki ga je sama ustanovila. vrnila Kamna Gorica - Član radovljiškega občinskega sveta Tone Kapus je doma iz Kamne Gorice in mu očitno m vseeno, kaj se v njegovi soseščini dogaja s stavbo (nekdanjega) Zavoda Matevža Lang^usa. Ker (prazna) stavba propada, je ze drugič, odkar je svetnik, predlagal, da bi bilo treba nekaj ukreniti. A kdo bo ukrenil?! Občina ne more, ker je stavba z zemljiščem v državni lasti, za premoženje pa poteka še denacionalizacij ski postopek, ki ga vodi radovljiška upravna enota. Postopek je zanimiv, morda celo nenavaden. Zavezanec in upravičenec je namreč isti - država! Kot zavezanec nastopa država, ki je ustanovila Vzgojni zavod Kamna Gorica io je torej tudi lastnica vsega njegovega premoženja; kot upravičenec pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ga je tudi ustanovila republika. "V postopku bo treba razčistiti, ali je zavod lahko upravičenec", meni Nada Gatej -Tonkli iz radovljiške upravne enote. Zavod namreč zahteva vrnitev premoženja v last in posest, država pa se protivi, da bi ga vrnila zavodu, ki ga je sama ustanovila. Za vse premoženje je bilo julija lani tudi izdelano izvedeniško in cenitveno poročilo, iz katerega je razvidno, da so bile nepremičnine od podržavljenju vredne okoli 354 tisoč mark, sedaj pa so še enkrat več ali natančno 742.102 marki. • CZ. Tudi v Krizah sodobnejša pošta Križe, 29. aprila - Sredi aprila so poštni urad v Križah začasno preselili v sosednjo stavbo, ker so se lotili prenove prostorov v nekdanjem zadružnem domu. Tako naj bi po uspešni posodobitvi tržiške pošte lansko jesen dobili do konca julija letos sodobnejšo poštno poslovalnico tudi v Križah. Sedanji prostori so bili namreč že dolgo pretesni ,in zastareli. Kot so povedali v kranjskem vodstvu Pošte Slovenije, se je v nekaj letih močno povečal promet. Predvsem paketni oddelek ni več ustrezal potrebam prebivalcev, med katerimi je tudi veliko obrtnikov. Seveda bodo ob prenovi prostorov poskrbeli tudi za namestitev sodobne opreme, ki bo omogočala zanesljivejše in hitrejše poslovanje. Kot predvidevajo, bodo delavci SGP TrŽiČ opravili gradbena dela do konca junija, za montažo opreme in dokončno ureditev urada pa bo potreben še približno mesec dni. Pošta je pritlične prostore odkupila ob koncu lanskega leta od rimokatoliške cerkve, kateri so po rešitvi denacionaliza-cijskega zahtevka vrnili objekt v Križah. Ker se ie od tam izselila tudi pisarna vodstva KS Križe, bo nov poštni urad precej prostornejši. V zgornjih prostorih so tudi stanovanja, zato so pred adaptacijo poštnega urada naredili nov izhod za stanovalce. • S. Saje KRANJ, Mladinska 2, p.p. 93 Tel.:064/211-336 Fax:064/221-803 Enota TRŽIČ, Predilniška 6 Tel.:064/51-193, fax:064/50-190 Enota JESENICE, Maršala Tita 57 Tel.:064/81-283, fax:064/81-283 GRADNJE, UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE VEČSTANOVANJSKM flij DOBRI GOSPODARJI SO-ZAUPAJTE |!M UJOI VI IZ GORENJSKIH OBČIN šestnajsta seja občinskega sveta Žiri Ustanovitelj stvo zgolj formalno V Žireh ugotavljajo, da so le formalno ustanovitelji šole. Vse razen investicij s šolami urejuje država. Žiri, 29. aprila - Pravega in nujnega razloga, ki običajno narekuje seip občinskega sve ta tokrat v Zireh prav zaprav ni bilo, saj so tudi na tej seji ugotovili, da nimajo potrebnih materialov za potrditev zaklj učnega računa za lansko jeto, še manj pa je jasno, katero premoženje, ki je sicer v inventuri zapisano, je dejansko njihovo. Kljub skromnemu dnevnemu redu Pa seja ni bila kaj bistveno krajša. Kot da bi želeli opravičiti dobljeno sejnino, so se svet-niki občine Žiri toliko bolj 2agreto lotili drugih tem, med njimi tudi osnutka odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoi-zobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda -osnovne šole. Ko jim je ravnatelj, sicer tudi svetnik, Pri sadju in zelenjavi je nujna konkurenca Med raznimi prošnjami se je na mizah svetnikov našla tudi vloga za dovoljenje za prodajo sadja in zelenjave na Loški cesti v Žireh, ki jo je vložil makedonski državljan Rediepi Aslan. Svetniki so sicer ocenili, da je konkurenca pri zelo slabi zelenjavni in sadni ponudbi v Žireh nujno potrebna, vendar nad predlogom prodaje na Loški cesti niso bili navdušeni Sklenili so, da kandidatu predlagajo drugo lokacijo (kija v take namene predvidena, predvsem pa so motnosti parkiranja), in da je njegova obveza, da si priskrbi vse potrebno, kar zahtevajo predpisi in inšpekcije. Svetnik Franci More je vztrajal tudi na primerni izobrazbi, zlobni komentatorji pa smo ugotovili, da se očitno boji še enega poslovnega centra... razložil novosti osnutka (od kod mu delovni osnutek sicer ni bilo čisto jasno) je med nekaterimi svetniki kar zavrelo, saj so menili, da gre le za formalno ustanoviteljstvo, vso besedo in financiranje pa si je, oz. si Še bo, vzela država. Še največ pomislekov je bilo nad dejstvom, da je vrtec, ki deluje v sklopu šole, le delovna enota, m vprašanje, ki je zanimalo svetnike je bilo, pod kakšnimi pogoji se lahko vrtec osamosvoji. Slišati je bilo tudi očitke nad prelivan- jem denarja (iz vrtca v šolo) vendar je ravnatelj vztrajal, da je sedanja organizacija edino smoterna, prelivanja pa razen za likvidnost ni. Svetniki so osnutek sprejeli in zahtevali tudi v prihodnje čiste račune. Precej vroče krvi je bilo tudi ob predlogu mestnega sveta občine Ljubljana, ki ie predlagal imenovanje direktorja Zgodovinskega arhiva (ta ima podružnico tudi v Skofji Loki, občina Žiri pa je njena naslednica), saj je bil predlog brez vsakih podatkov. Ob obrazložitvi kandidatovega nekdanjega sodelavca Vincencija Demšarja, so se za soglasje sicer odločili, hkrati pa sklenili protestirati proti načinu, kako je bilo za tako soglasje zaprošeno. Š. Ž. 16. seja občinskega sveta Vodice Potrdili proračun za lani Sprejeli Pravilnik o plačah in drugih prejemkih funkcionarjev in drugih oseb Občine Vodice. Od prvega maja bo župan opravljal sojo funkcijo pokljicno v tretjinskem delovnem času. bodice, 25. aprila - Na Četrtkovi seji so vodiški jetniki kljub vsem pripombam in pomanjkanju finančnih poročil končno sprejeli Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna Občine Vodice za leto 1995. Občinski proračun je še vedno jabolko spora med županom Antonom Kokaljem in svetnikom Maksimilianom Alflrovom. 'Gre za grdo in Kodlo politično igro, v kateri oče za vsako ceno vreči slabo luč na občinsko upravo," je ogorčen župan Kotah' Zapletlo se je že pri potrjevanju zapisnika 15. ?eje, ker si niso bili na jasnem, ali gre pri pregledu zapisnikov odborov zato, da se s sklepi odborov svet samo seznani ali da se o njih razpravlja na seji. Za lažji potek seje so se odločili, naj se tisti sklepi odborov, ki se dajejo v potrditev svetu, strnejo v posebno točko na dnevnem redu. Pri poročilu Nadzornega odbora Božidarja Borčnika je vodiški župan sam izpostavil vprašanje nakupa občinskega avtomobila, ker je želel zadevo razčistiti. Po njegovem je nakup iz postavke investicijskin odhodkov poplnoma legalen. Alfirev se je takoj vmešal s trditvijo, da gre za protizakonito dejanje, saj njegov nakup ni bil predviden v proračunskem planu. "Če pa bi sredstva iz lanskega proračuna ostala, bi se morala prenesti na letošnji proračun," je še dodal. Anton Kokalj je odgovoril, da po tej logiki ne bi smeli kupiti niti mize v sejni sobi, ker ni bila izrecno načrtovana. Vroča debata se je nadaljevala tudi pri sprejemanju Odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna Občine Vodice za leto 1995. Zaradi nekaterih manjkajočih poročil o finančnem poslovanju so sprva mislili točko prenesti na naslednjo sejo. Po mnenju večine, da poročila ne bodo bistveno spremenila zadeve, so se odločili za obrovnavo, pri kateri je imel svetnik Alfirev vrsto pripomb. Po njegovih izračunih nekateri podatki v finančnih poročilih niso točni. Po dolgotrajni razpravi so predlog Odloka sprejeli. Sprejeli so tudi dopolnila k Pravilniku o plačah in drugih prejemkih fonkcio-narjev in drugih oseb Občine Vodice. In sicer so spremenili količnik za obračun plače tajnik z 6,20 na 5,80, kajti med županom tajnikom in načelnikom upravne enote Ljubljana mora biti pravilno razmerje plač. Svetniki so sprejeli tudi župan predlog , da bi svojo funkcijo opravljal poklicno v tretjinskem delovnem času. Ob koncu seje se je razprava spet zaostrila. Na 14. seji je občinski svet zadolžil župana, da skliče zbore občanov, na katerih naj bi se ugotavljala volja prebivalcev glede obstoja krajevnih skupnosti. Župan sklepa ni izvršil, češ da za ponovni sklic ni zakonske niti statutarne podlage. Zato so sprejeli nov sklep, s katerim so župana zadolžili, da pripravi svojo pisno rešitev v zvezi z oblikovanjem ožjih delov občine. • M. Kubelj Nadaljevanje 13. seje občinskega sveta Železniki Najnižja še ni najboljša ponudba Komisija za šolske prevoze je Alpetourjevo ceno znižala kar za dve tretjini, občina Železniki Pa se bo vpisala tudi med sponzorje obiska svetega očeta. Železniki, 25. aprila - Zaradi nolge proračunske razprave, J* morali v Železnikih 13. e]o nadaljevati minuli četr-ek. Proračuna ni bilo na nevnem redu, se pa je seja ^eeno zavlekla, tokrat zaradi zprave o šolskem prevozu. Na javni razpis za opravljanje šolskega prevoza, se je PnJavilo kar nekaj prevozni-°v- Po odprtju prijav je doHCDna komisija opravila im pogovore z nekater-j".1 Prevozniki, posebej pa je ^y tem izstopalo podjetje j^ipetour. Pogajalci so nam-c Alpetourju zbili prvotno . rno nekaj čez 500 tolarjev na lRn eter na vse8a skupaj Pod toIarJev za kilometer! lR" to ceno, ki še vedno ni ^najnižja, je Alpetour ,oii občinsko koncesijo za aJ nekaj prog. .letniki so se strinjali, daje ^Petourjeva ponudba za 180 tolarjev zelo ugodna, motilo pa jih je, zakaj se je komisija sploh dogovarjala z Alpetour-jem, ko pa je nastavil tako visoko ceno. Mnogo prevoznikov je že prvotno zahtevalo manj denarja, pa se komisija z njimi ni pogajala. Zato se je porodilo vprašanje, ali je bila razpisna procedura sploh korektno opravljena. V odgovor so izvedeli, da najnižja cena bi bila edini kriterij pri izbiri prevoznikov, saj je komisija upoštevala tudi kakovost ponudbe in želje krajanov, ki so bili z Alpetourjem dosedaj zelo zadovoljni in drugega prevoznika sploh ne želijo. Kljub sprejemu vseh predlaganih prevoznikov (šest), se nekateri svetniki niso mogli znebiti občutka, da so si le pripravili teren za pritožbe. Preostanek seje je potekal dokaj mirno, nekaj več so spregovorili o pritožbi KS Davča glede lastninskih pravic do obrata podjetja Niko v Davči. Krajani Davče želijo, da bi jih pri tem boju podprla tudi občina. Končne odločitve nismo slišali, saj so svetniki zadolžili odbor za gospodarstvo, da preuči zadevo in o tem poroča na naslednji seji. Pritožbe občinskega odbora SDSS Železniki, da je občinski svet na prejšnji seji sprejel sklep o posestvu na Visokem (šola za ravnatelje) mimo poslovnika, so svetniki zavrnili. Kljub temu pa so ta sklep razveljavili in sprejeli novega, ki je samo dopolnjen s pogojem, da bo občina Železniki dala soglasje k najemni pogodbi le v primeru, če bo ministrstvo za šolstvo in šport izpolnjevalo svoje investicijske obveznosti do občine. Svetniki SDSS-a pa so slišali tudi prošnjo, da naj v primeru kršenja poslovnika urgirajo na sami seji in ne šele na naslednji. Svetniki so se tudi odločili, da bo občina krila polovico stroškov pri obnovi zdravstvenega doma, in da bodo denarno podprli enega izmed množičnih shodov ob papeževem obisku. Najverjetneje bo ta podpora znašala 50 tisočakov. • S. Šubic Zlata poroka v Mengšu Pred mengeškim županom Janezom Perom sta v petek potrdila 50 let skupnega življenja Lojzka m Slavko Pišek Mengeš, 29. aprila - Že običajne poroke, še toliko bolj pa zlate, so v Mengšu, odkar je občina, bolj redek dogodek. V petek pa so ga zabeležili. Zato ni čudno, da so se zbrali pevci in godbeniki ter svatje v narodnih nošah in pospremili se je vrnila domov 1934. leta in do 1939. leta živela v Mostah, potem pa v Mengšu. 1944. leta se je potem Lojzka piključila partizanski IV. operativni coni, a so jo ujeli in poslali v Nemčijo. Tako se je potem znašla v lagerju pod Mežakljo, ponovno pred matičarko in mengeška župana Janeza Pera Lojzko in Slavka Piska, ki sta 6. aprila letos zabeležila 50 let skupnega življenja. Jubilej pa sta potrdila in proslavila v petek, 26. aprila, v poročni dvorani občinske stavbev Mengšu. Slavko je bil rojen februarja 1923 v Žažarju nad Horjulom in se je v mladih letih izučil za trgovskega pomočnika. Med vojno so Italijani požgali njegovo domačijo, sam pa se je znašel v taborišču pod Mežaklo, kjer je spoznal tudi svojo življenjsko družico. Lojzka je bila aprila 1926 rojena v Franciji, kamor se je oče z družino preselil, ko je v trboveljskem rudniku zmanjkalo dela. Družina kjer je spoznala Slavkota. Poročila sta se 9. aprila 1946. Rodili so se jima trije otroci, dva sinova in hčerka. V Mengšu je Slavko s svojo življenjsko družico vsa leta aktivno deloval v različnih kulturnih ni društvenih organizacijah oziroma društvih. Župan Perje v petek, ko se jima je ob potrditvi 50-letnice skupnega življenja zahvalil za njuno delo, tudi poudaril, da je Mengeš lepo, bogato in prijazno mesto. Za to pa ima največ zaslug Slavko Pišek s svojo zvesto spremljevalko. Ob njunem zlatem jubileju se čestitkam in najboljšim željam pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu. • A. Zalar MESTNA OBČINA KRANJ - PREŠERNOVO MESTO OBČANKAM IN OBČANOM MESTNE OBČINE ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA SVET MESTNE OBČINE KRANJ Branko Grims SflVNfl • SOL0RIJ • HIDRO JET • OTROŠKA DOBIVA EP 064/22-11-3: SflVNfl # HYDRO JET. • AEROBIKA GLAS na obisku NA PLANINI POD GOLICO Kraji pod Golico bi lahko postali turistično središče Po površini velika krajevna skupnost šteje le 450 prebivalcev, pravih kmetov je le malo. - Romantična pokrajina bo v tednu dni posuta z nešteto cvetovi narcis, ki privabljajo ljubiteje narave od blizu in daleč.. ja bo dve leti, kar zaprt sameva Belcijanov hotel Hotel Belcijan, žalostna zgodba Planine pod Golico. Do leta 1947 v zasebnih rokah, potem nacionaliziran in skoraj pet desetletij v rokah Gorenjke. Potem ga je z denacionalizacijo dobil nazaj prejšnji lastnik. Krajani so nejevoljni, ker je bil hotel edini kraj, kjer so se lahko zbrali, poklepetali, popili kozarček. Dvorana v hotelu s kar petinsedemdesetimi posteljami ie gostila številne prireditve- od igric za otroke, do občnin zborov in obiskov dedka Mraza. Po denacionalizaciji ga je podjetje Gorenjka povsem izpraznilo. Hotel, ki so ga od prvega lastnika dobili z rjuhami in žlicami vred, so pred dvema letoma popolnoma izpraznili - ostale so prazne stene, brez pip, kopalniške opreme, skratka vsega, kar se je dalo odviti, sneti, odnesti. Celo slika, ki je bila last krajevne skupnosti in na kateri je upodobljena Stefelinova domačija, je izginila. Domačini pravijo, da zdaj menda visi v Hotelu Prisank. Pa je bil Belcijanov hotel pred drugo svetovno vojno znano letovišče. Hostje so prihajali od vsepovsod, veliko celo iz takrat daljne Srbije, nam je prijazno povedala tajnica KS Sonja Gubane. radio trjglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS GASILSKO DRUŠTVO BLED - REČICA PRIREJA 30. aprila od 18. ure dalje veliko mm&mmm Zabaval vas bo ansambel OBVEZNA SMER! Za jedačo in pijačo poskrbljeno! pokrovitelj OTsimjmn glas PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO O NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI V SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 241-031 PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! AEK MAJA OORENJE iN SVEA VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOQI! Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure Krajevna skupnost planina pod golico zaobjema tri naselja: poleg Planine pod Golico se Plavski Rovt in Prihode. Vsega skupaj tam živi štiristo-petdeset prebivalcev, večina se jih v službo vozi v štiri kilometre oddaljene Jesenice. Še pred nekaj leti jih je bila večina zaposlena v Železarni, zdaj so v glavnem v različnih zasebnih podjetjih. K sreči kakšnih večjih problemov z brezposelnimi pri njih ni, je povedal predsednik krajevne skupnosti Dušan Lavtar. Življenje v vaseh poteka mirno in večinoma v sožitju s številnimi vikendaši, ki v Planino pod Golico radi prihajajo. Tudi za podmladek se ni bati. V krajevni skupnosti so našteli šestdeset šoloobveznih otrok, ki se vsak dan vozijo k pouku na Jesenice z avtobusom. Trinajstim iz Plavškega Rovta je krajevna skupnost priskrbela kombi, ki jih pride iskat v vas, po pouku pa počaka pred šolo m odpelje nazaj. Kot pravi predsednik krajevne skupnosti, so pri njih tudi društva zelo aktivna. Naj- Eovedal predsednik Dušan avtar. Se pa pripravljajo na to, da bodo najkasneje prihodnje leto dobili kabelsko televizijo, lani so začeli z obnovo vodovodov na Prihodu, pred dvema letoma pa so dobili okoli 150 telefonskih priključkov, kar pomeni, da ima zdaj vsaka hiša svoj telefon. Krajani si želijo imeti tudi svoje mrliške vežice, pa za to nekako ni pravega posluha. Bodo umetna gnojila uničila narcise? Narcise, ki vsako leto tam okoli maja na Golico privabijo tako številne obiskovalce od blizu in daleč, so prav gotovo že dolgo nazaj postale simbol teh krajev. Domačini pravijo, da so nad njimi najbolj navdušeni Štajerci, ki tako rekoč trumoma z avtobusi prihajajo na narcisne poljane. Pa se nekateri boje, da je tudi na tem, navidez še tako neokrnjenem koščku Slovenije, človek spet preveč posegel v naravo. "Pri nas na narcise zelo pazimo," je povedala Vera Grgurič. Obiskovalci namreč v želji, da bi vsak Kmečki turizem pri Betelu, edina turistična kmetija v teh krajih, kamor so nekoč prihajali turisti od vsepovsod. Zdaj jih obiskujejo večinoma enodnevni turisti, največ jih pride s Štajerskega in Ljubljane. To zimo pa so pri njih na sankah in smučeh dva tedna uživali tudi prizadeti otroci iz Iga, ki jim je gibanje na svežem zraku še kako koristilo. bolj seveda gasilsko, turistično je žal trenutno brez predsednika, kar pa, pravi, bodo skušali v najkrajšem Času urediti, tako da se ni bati, da bi kraj in številni gostje ostali brez tradicionalne prireditve Mis Nar-cis; Letos pravijo, jo bodo celo obogatili s ponudbo kmečkih žena. Te obljubljajo, da bodo že za prvomajske praznike Eripravile stojnice, na katerih o, če drugega ne, moč kupiti okusno domačo hrano. Sicer pa je pri njih živahno tudi sredi junija, ko se po ovinkih skozi vas odvija mednarodna avtomobilska gorska hitrostna dirka, pozimi pa nekaj sto metrov iz vasi organizirajo mednarodne sankaške tekme. Cesta, vežice, turisti Problemi? Seveda so, le kje jih ni. Večinoma seveda komunalne narave, kot je običajno za naselja, ki so oddaljena od mest. Cesti do turistične kmetije pri Betelu že dolgo grozi, da jo bo hudournik odplaknil v dolino, pa Še nič ne kaže, da bi se kaj uredilo. "Pred desetimi leti so že obljubili, da bodo začeli s temeljito prenovo in asfaltiranjem, potem je pa vse utihnilo," je potožila Vera Grgurič. "Občina tudi za letos ne obljublja prav veliko," je košček lepega iz planin pod Golico odnesejo domov, včasih narcise populijo s koreninami vred. "Namestili smo opozorilno tablo, na kateri je napisano, naj rož ne trgajo. Travnike pokosimo šele takrat, ko se narcise že povsem posušijo in predvsem ne uporabljamo nobenih umetnih gnojil. Ta nam- Turistična kmetija Pri Betel, ki jo vodi mlada Vera Grgurič, je, potem ko so zaprli hotel Belcijan, edino mesto, kamor lahko turisti, pa tudi domačini, pridejo na kozarček pijače, na kosilo, na oddih. "Ne uporabljamo umetnih gnojil, vsa dela opravimo s konji, ker so tereni za traktor prestrmo. Tudi naša živina se prehranjuje izključno s tistim, kar je naravno. Poleti gre vsa na pašo v planine, zato tudi ne moremo imeti črnih krav kot na farmah, te so pretežke in preveč okorne za takšno okolje. Zaradi tega nihče od tukajšnjih kmetov ne oddaja mleka, vsega porabimo doma. Čeprav smo malo bolj za kotom, si ne predstavljam, da bi lahko živela kje drugje. Pa pogoji za življenje niso ravno lahki. reč najbolj škodujejo. To pomeni, da se tudi naša živina prehranjuje izključno s tistim, kar je povsem naravno, kar znajo ceniti tudi naši gostje. Ti prihajajo iz vsepovsod, največ pa iz Štajerske." Tod so nekoč živeli fužinarji in rudarji Seveda je predvsem narava tista, ki privlači obiskovalce, da se ustavijo na Planini pod Golico. Pa vendar je ta poznana tudi po bogati zgodovini. "Razmeroma lahko prehodni gorski svet je človek izkoristil za planinsko pašo in senožeti. Na površje Karavank so že zgodaj prihajali pastirji z ro-žanske strani in so dali ime nekaterim goram, kot je primer Rožce. Planine v nižjih legah, bolj v notranjem delu območja, pa so si v teku časa ljudje uredili v sicer redka stalna višinska naselja. Najbolj znana je prav Planina pod Golico ali Sveti Križ, imenovana po cerkvi Sv. Križa iz leta 1683, " je zapisano v zborniku o Planini poa Golico, ki ga je pred dvema letoma ob praznovanju 311-letnice cerkve Svetega Križa, 150-letnice lokalije in 95-letnice župnije izdal tamkajšnji župnijski urad, je zapisano, da je bila za svet pod Golico odlo- Počitniški dom RTV, še ena stavba, ki kaže na to, da bi bila, Planina pod Golico lahko prijeten turistični kraj. Krajani za razmere krivijo tudi občino, ki še nima razvojne strategije turizma. Včasih, vedo povedati domačini, pa je bilo tam okoli kar osem gostiln, hotelov in počitniških domov. čilna ruda, so zapisali. Listins-kih podatkov o prvotnih fuži-narjih pod Golico sicer ni, vendar strokovnjaki domnevajo, da so v teh krajih pridobivali železo že v stoletjih pred začetkom štetja. Prav tako so bili verjetno kraji pod Golico obljudeni prej kot dolina Je' senic, ki jebila mračna in močvirnata. Rudna baza v Karavankah je bila skoncen-trirana in neprimerno izdatnejša od rudišč Jelovice in triglavskega predgorja. Prav pod Golico, tisoč metrov nad mrjem, so bila glavna ležišča jeklenčeve rude in siderita-Rudne leče so zadostovale za preskrbo fužin skozi več stoletij. Rudarji so pod Golico prihajali tudi iz daljnih dežel, tako da je tam nastala prava fužinarska kolonija. Fužinarji so se v tistih krajih v stoletjih začeli pojavljati kot samosto; jen stan, niso bili več tlačanski kmetje, ki so samo občasno talili rudo in kovali železo zase. Grof Friderik OrtenburŠ-ki je 25. avgusta leta 1381 izdal prvi rudarski red za Jesenice, nanašajoč se na Planino in na Savo. Ortenburški rudarski red je prva kodifikacija rudarskega prava na slovenskih tleh 'w hkrati nastarejši pisni podate* o rudarjenju, topilništvu in kovačijah pod Golico. To j6 ustava rudarskega in fužinars-kega dela. Krajevni odbor SKD je zato pred kratkim predlagal, da bi prav ta dal? poslej obeleževali kot krajevni praznik. Sicer pa povezanost kraja z rudarstvom še vedflO vidna na vsakem koraku. K0' nec koncev so še leta v zadnji!1 desetletjih prejšnjega stoletf kopali rudo v Savskih jamah Ko je bilo opuščeno kopanje rude, so se moški večinom3 zaposlovali v jeseniški železa'' ni, tisti, ki so ostali, so »6 ukvarjali s kmetijstvo^' Danes na rudarsko preteklo.5' planin pod Golico spominjar Številni ostanki stoletij rudarst' va v krajih, na katere so lahko prebivalci upravičeno ponos*11 in škoda je, da jih bolj ponosn0 ne pokažejo obiskovalcem Vhod v Savske jame sameva-Zaprt, s smetmi pred vhodo^ v rudniške jarke, ki so toli*.0 stoletij nudile delo general' jam mož. • M. AhaC^j fotografije: Tina Vo*1 AKTUALNO Trideset let po nasilnem rušenju črnih gradenj na GodešiČu pri Škofji Loki Narava prikriva, ljudje pa ne pozabljajo Nekdaj so črne gradnje razstreljevali, danes pa jih vse po vrsti legalizirajo. Politika v Škofji Loki ob nemočnem urbanizmu ne pozna prave mere. Pretekli teden je minilo 30 let od tedaj, ko so občinski možje v Škofji Loki nad črnograditelje na Godešicu Poslali minerce z dinamitom. Tedanje rušenje je odmevalo po vsej Sloveniji, Jugoslaviji, kot primer nasilja oblasti nad ljudmi pa je bilo objavljeno tudi v tujini. Po vseh teh letih so ruševine ostale nedotaknjene kot spomenik zloglasni škofjeloški urbanistični politiki, čeprav je bilo že tedaj jasno, da je bil povod v političnih obračunih. Zanimivo je, da je vse po tem sramotnem posegu ostalo tako, kot so to minerci pustili, le narava skuša prikriti: na ruševinah so začele rasti breze. Utemeljitev za to, da omenjamo škofjeloški urbanizem kot zloglasen, res ne manjka, saj se lahko ob njegove grehe praktično spotaknejo ob vsakem koraku: gradnja blokov sredi polja na Blatah pri Gorenji vasi, gradnja spalnega naselja Podlubnik, ki je postal simbol tega, kako se v Sloveniji s prostorom naj ne bi ravnalo, pa znani spopad za Rudensko polje pod Dražgošami, ki Je bilo k sreči še rešeno. Okoli ostankov z dinamitom porušenih "iš na GodešiČu je zrasla že vrsta novih, cesta, ki je bila osnovni Ugovor za ta nesmiselni poseg, pa Je tudi rekonstruirana ostala daleč stran na svoji prvotni trasi. Eksplozija na GodešiČu Je odmevala preko meja Rado Čarman, nekdanji sosed se ?Pominja:"Miniranje črne gradnje Jakovih in Porentovih je bilo Predvsem plod političnega obračuna med nekaterimi skupinami v Škofji Loki, kar je bilo za to občino v povojnih dvajsetih letih sploh značilno. Šest let so poskušali dobiti gradbeno dovoljenje, vendar je bilo Vse zaman. Izgovor je bil, da gradnja ni mogoča, ker da bo tam potekala pesta, pa tudi o prestavitvi železnice je bilo celo govora. Podobno, kot pri nas doma, ki smo imeli hišo na tem mestu še precej pred drugo svetovno VoJno, pa dovoljenj za dozidavo niso niogli dobiti, so tudi Omanovi in "orentovi poskušali v upravnih in sodnih postopkih priti do gradbenih jtovoljenj. Nam je uspelo, ko smo £ar dvakrat zadevo prignali do Konca na vrhovnem sodišču, Omanovi in Porentovi pa v vseh post- \ew ^ n*so vztraJa^ do konca. Ko J °ilo prvikrat odločeno na vrhov-"ern, sodišču, in ko so dobili pisno agotovilo tedanje borčevske orga-^acije, da jih bodo podpirali in zaščitili, so se lotili gradnje na črno. Na občini v Škofji Loki so se J^Čili, da bodo črni gradnji por-jjšui, zato so naročili pri Tehniku nnldožer. Ker se je ta na poti na ^odešič "pokvaril", so na hitro 0rganizirali minersko skupino. Ker 0 računali na močan odpor, so Poslali pred njimi tri oddelke Milice oorožene celo z avtomatskim or-yZ)em - zanimivo brez miličnikov iz kofje Loke. Polovili so vse gradile in njihove sorodnike in jih z ndiranimi maricami zvozili v za-P°re. Nekaj pred deseto uro dopol- an 25. aprila so #obe gradnji azstrelili vendar je pok, ki se je |**o slišal daleč naokoli, povzročil, J) so delavci v tovarnah na bližnji jati ustavili delo in začeli množično J^najati na kraj teh dogodkov. Po ekaterih ocenah se je takrat zbralo Jj°n 6000 ljudi in policija je ugoto- Un?Vda Jim ne bo kos' zat0 se Je ^[Jknila proti Sorskemu polju. siln asilJe nad črnograditelji je tedaj vrst odrneval° doma in po svetu: še ^ 0 dni po dogodkih so si ljudje jel $iiČno dedovali posledice škof-Čas • ^ m'mranJ» 0 tem so pisali Za HPlS* c*oma m v tuJini» enako velja dni mačo in tuJe televizije. Nekaj stavK& tem so Pret* °bči«sko 00 demonstracije, na katerih so se demonstranti lotili občinske stavbe." Kako slepo je škofjeloško načrtovanje prostora, so prav na območju Sorskega polja kazali "veliki načrti": projekt velike svinjske farme, ki so ga preprečili Ljubljančani, ko so ugotovili, da jim utegne gnojnica priteci iz vodovodnih pip, projekt velikega trgovskega centra na Jepr-ci, ki ga tedanja dogovorna ekonomija k sreči ni zmogla, ter projekt skladiščno predelovalne cone iz leta 1980, ki bi v bistvu razširil industrijsko cono Trate še na preko 60 hektarjev Godešiškega polja. Ko se sprašujemo, zakaj je med ljudmi neredko toliko sovraštva do nekdanjega sistema, je. treba povedati, da so imeli ti projekti, kljub temu da niso bili niti sprejeti, in k sreči tudi ne uresničeni, za ljudi povsem konkretne posledice: mnogi so bili razlaščeni, sekali so se gozdovi, propadale so kmetije. Tavanje odgovornih je bilo torej več ali manj v urbanistični temi, posamezniki pa poteptani, ker ob "velikih projektih" v časih posebnih višjih družbenih ciljev preteklega kolektivizma preprosto niso šteli. Največja neumnost oblasti Posebej nas je zanimalo, kaj o tedanjih dogodkih po 30 letih menita neposredno prizadeta. Za oba bi lahko rekli, da sta vse to težko prebolela, sicer pa sta nam dejala: Pavel Porenta: "Še danes po 30 letih menim, da je to največja bedarija, ki si jo je privoščila škofjeloška oblast. Šlo je za politične obračune med posameznimi skupinami, mi pa smo bili vmes, žrtve. Najbolj žalostno pa je, da se ni prav nič spremenilo: še danes so na občini ljudje, ki z občani, ki hočejo graditi, ravnajo precej podobno, si izmišljajo najrazličnejše izgovore ter zahteve samo za to, da bi jih onemogočili. Cel kup jih je po občinskih pisarnah, ki nimajo pravega dela, le tega, da so tam zaradi ljudi, še niso ugotovili." Jože Oman: "Že zdavnaj me je minila volja, da bi se s komerkoli prerekal in obračunaval. Vzrok za to, kar se nam je zgodilo, je bil politični obračun, katerega korenine segajo še v čas med vojno, in že pred 30 leti sem sklenil, da ne grem na noben sestanek nikamor več, niti ne v cerkev, saj sem spoznal, kakšni so ljudje. Pet let kasneje sem se lotil gradnje hiše tu v vasi Godešič in gradbeno dovoljenje dobil na republiki v treh tednih. Nekaj let za temi dogodki me je župan poklical, da naj ruševine pospravimo, pa sem mu pokazal odločbo tedanjega oddelka za urbanizem in gradbene zadeve, da Crne gradnje se tega ne smemo dotakniti. Tega se pfl yege|o rastej0 naprej nosti, demagoško legalizirajo. Politika gre torej v Škofji Loki vedno v ekstrem: od dinamita do brezbrižnosti. Se je po vsem tem čuditi, da so Sore postale smrdeči kanali? Ceno bo plačalo okolje, žal brez brez. držim še danes, saj sem prepričan, da tak spomenik občinski neumnosti še potrebujemo." Zida se povsod ali nikjer Pred tridesetimi leti je odmev godešiške eksplozije pomenil tudi odločno zatrjevanje oblasti - vse skupaj je bilo sproženo celo v zvezni skupščini v Beogradu, da se bo poslej napravilo pri črnih gradnjah red. Če je bila prvotna naloga urejanja prostora v prvih dveh desetletjih po vojni v službi politike, ki je želela napraviti iz Slovenije predvsem industrijsko deželo, to pa je pomenilo več ali manj koncentracija prebivalstva v dolini in praznjenje podeželja, pa posledice hkrati z vse večjo ekološko ozaveščenostjo postanejo vse bolj očitne sredi sedemdesetih let. Opazi se namreč, da izseljevanje hribovitih območij pomeni tudi njihov propad in zaraščanje, vsem potrebam po prostoru v dolini, zlasti pa vplivom na okolje, ki jih povzročata koncentracija prebivalstva in industrija, pa še zdaleč nismo kos. Spoznanje zahteva drugačen odnos do ruralnih območij, gradnjo cest telefonov in druge infrastrukture, ki je bila tri desetletja zanemarjena. In kako so temu sledili urejevalci prostora? Verjetno bi mirno lahko rekli, da malo, ali pa sploh ne. Kot so imeli v dolini težave z takšnimi in drugačnimi urbanističnimi načrti, srednjeročnimi in dolgoročnimi družbenimi plani, prostorsko ureditvenimi pogoji, zazidalnimi načrti za "družbeno usmerjeno kolektivno ali individualno gradnjo", ali kakorkoli se ti dokumenti že imenujejo, ostaja stalnica, da jih vedno primanjkuje, da niso usklajeni. Ker potrebam ne sledijo, se ljudje lotevajo gradenj na črno. Velika inventura črnih gradenj v letu 1995 pokaže, da je samo v občini Škof j a Loka skoraj 200 takih objektov. Tokrat ne ponovijo napake izpred 30 let: za vse po vrsti, ne glede na strokovne ocene in mož- Kako je danes, smo povprašali vodjo oddelka za prostor in okolje občine Škofja Loka Meto Mohorič Peternelj, ki meni, da se položaj pri črnih gradnjah nekoliko umirja, kar pa še zdaleč ne pomeni, da jih ni. Od 183 črnih gradenj, ki so jih v nekdanji občini Škofja Loka obravnavali - in se za vse odločili, da jih legalizirajo, postopki za veliko večino še niso izpeljani, saj je bila legalizacija seveda v mnogih primerih pogojena z določenimi (sanacijskimi) ukrepi, med katerimi zlasti pri izpolnjevanju spomeniškovarstvenih pogojev vedno ni enostavno. Prva urbanistka Škofje Loke tudi opaža spremenjen odnos ljudi, ki, kar je še posebej zanimivo, v večini grade na območjih, kjer bi bilo gradnjo mogoče brez velikih zadržkov dovoliti, vendar je vedno bolj opazen odnos: tu sem jaz gospodar (lastnik) in se z vami (upravo) ne bom ukvarjal. Na oddelku za prostor in okolje pozivajo inšpekcijske službe, da bi po terenu hodile z bolj odprtimi očmi, pa tudi Upravna enota po sodbi Mete Mohorič Peternelj ne izvaja vseh svojih nalog in obveznosti v upravnih postopkih, ki bi bili ob tem potrebni. Ko so vložene vloge za lokacije na oddelku pregledali, za precejšnje število ugotavljajo, da so vložene bolj "na rezervo" - torej brez resnega namena kaj kmalu graditi, vsaj tak je njihov vtis, saj se ne bi sicer dogajalo, da se vlagatelji na pozive, da naj vlogo s potrebnimi dokumenti ali načrti dopolnijo, ne odzovejo. Po temeljiti inventuri so vse, ki imajo še nerešene vloge, pozvali, da jih dopolnijo, vendar se je odzvala le polovica. Na občini so odločeni, da do konca leta vloge rešijo, ali tistim, ki se niso odzvali, postopke ukinejo. Sicer pa so pri novih črnih gradnjah zlasti opazne gradnje na kmetijah, kjer z uvajanjem raznih dopolnilnih dejavnosti precej ne-načrtno širijo gospodarska poslopja. Mnogo je tudi primerov, ko se gradi blizu vodotokov, celo hudournikov, kar je še posebej občutljivo področje. Ta pojav - za legalizacijo je nato zelo težko dobiti vodnogospodarsko soglasje - je tako razširjen, da so se na oddelku za prostor in okolje odločili pogovoriti se s kmetijskimi službami, vendar pravega dogovora še niso dosegli. Najhujša posledica novih črnih gradenj je onesnaževanje voda. • Š. Žargi Ne na levo, ne na desno, na gliho! Foto: Lea J. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V Mali galeriji v Mestni hiši je na ogled razstava slik s Risbe in slike na papirju v prostoru Alpe Jadran. V Galeriji Prešernove hiše so razstavljene risbe akad. slikarja Hamida Tahirja. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slike Zmago Puhar. V preddverju Iskratel na Laborah razstavlja slike akad. slikar Lojze Logar. V salonu pohištva Kocka razstavlja slike Dore Vrhovnik, član likovne skupine Sava. JESENICE - Finžgarjeva rojstna hiša v DoslovČah je zaradi obnove električne napeljave zaprta do vključno 4. maja. VRBA - Prešernova hiša je odprta od torka do petka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. BLED - V hotelu Kompas razstavlja grafike Milan Batista. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled retrospektivna razstava ilustracij akad. slikarke Marlenke Stupica. ZASIP - V Kulturnem domu v Zasipu pri Bledu razstavlja slike Martina Kikelj. BREZJE - V samostanski galeriji Sončna pesem je odprta razstava brezjanskih votivov. BOH. BISTRICA - V Domu Joža Ažmana razstavlja fotografije na temo Ujeta lepota dr. Tomai Kunst. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja knjižne ilustracije akad. slikarka Marija Lucija Stupica. V knjižnici Ivana Tavčarja razstavlja ilustracije akad. slikarka Mirna Pavlovec V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France MiheliČ. V galeriji Loškega muzeja so predstavljene slike iz depojev. V galeriji Fara razstavlja bakrene reliefe in slike Eva Gašperšič. V kapeli Puštalskega gradu razstavlja akvarele Edi Sever. Zbirke Loškega muzeja so spet odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja slike na temo Slovenska pokrajina Konstantin Virant. ŽELEZNIKI - V galenji Muzeja je na ogled razstava risb in slik samouka, domačina Jožeta Zupanca - Lokača. Ogled Muzeja je do 4. maja brezplačen za vse obiskovalce. Muzej bo na praznične dni in v nedeljo odprt od 12. do 17. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava šolskih skupin Človek v besedi in sliki. V Optiki Debeljak razstavlja slike ing. Marko Rolc. V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. KAMNIK - V razstavišču Veronika na ogled razstava fotografij Stanka Puienjaka. DOMŽALE V prostorih kulturnega društva Miran Jarc na Studencu je na ogled retrospektivna razstava Jožeta Svetine. Predoslje, 30. aprila • še danes bo v kulturnem domu v Predosljah odprta razstava, ki jo je pripravila sekcija za ročna dela tamkajšnjega Društva upokojencev pod vodstvom Mije Artač. Odprli so jo v nedeljo, ko se je tega prijetnega vaškega dogodka udeležilo okli 150 obiskovalcev. Razstava, ki prikazuje več kot dvesto izdelkov domačih upokojenk in upokojencev, je odprta še danes dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 15. do 19. ure. - Foto: Tina Doki «j-DiDni jejo tudi sodelovanje za skupne zahtevnejše akcije s KS Komenda in Moste. Še posebej pa je pohvalil Ivan Hlade v pogovoru tudi domače gasilce. Na Križu pri Komendi smo torej na prireditvi, ki je poses-trila praznik in razvedrila domačine izbrali pet povabljenih za Ermanovec, pri čemer komisija v sestavi predstavnikov KS, Planinskega društva in Gorenjskega glasa ni imela lahkega dela. Vsem nastopajočim citrarjem pa smo podelili tudi pohvalo za sodelovanje. Zahvaljujemo pa se še enkrat tudi domačinom na Križu pri Komendi, občini Kamnik in vsem, ki ste bili v soboto z nami. • A. Žalar - Foto: T. Doki Čisto pravi hokej (z metlami) Letos se se že četrto leto ob koncu sezone zbrali naklanski hokejski navijači. Tisti ta rdeči Jeseničani in oni zeleni ljubljanski olimpijci so se za pravi športni zaključek pomerili v hokeju. Pa ne na ledu in ne s pravimi hokejskimi palicami. Za igrišče je služilo košarkarsko igrišče za naklanskim kulturnim domom, namesto ploščka so uporabili žogico za tenis, hokejske palice pa so bile čisto prave metle. Kot je med igro ugotavljal glavni komentator tekme, sta bili moštvi ves čas med igro izenačeni, končni rezultat pa 1:2 oziroma 2:2 za Jeseničane. Zakaj tak dvoumen rezultat? Čisto na koncu tekme naj bi (ali pa tudi ne) v ljubljanska vrata priletela žogica (oziroma plošček). Tako so seveda trdili navijači in igralci jeseniške ekipe, nasprotna stran pa je seveda vztrajala pri tem, da gola ni bilo. Kakorkoli, sodnik Lovro Hladnik je nazadnje odločil, da gola ni bilo, uradna strelca priznanih treh golov pa sta 'Ljubljančan' Kuhar Lovro (2) in 'Jeseničan' Marko Fende. Sezona se je torej tudi za jeseniške navijače končala nekoliko slabše, pa vendar ne, saj so bili Ljubljančani predzadnji, Jeseničani pa odlični drugi. V skupni (štiriletni) razvrstitvi pa vodi ljubljanska ekipa s tremi točkami proti jeseniški z eno točko. Jeseničani so svojim nasprotnikom že napovedali protinapad v prihodnji sezoni. • U. Š. Razstava in konji na Jurjevem sejmu Gorje, 29. aprila - Z zanimivo razstavo kmečkega orodja in starih gospodinjskih pripomočkov v šoli ter programom, ki so ga pripravili gorjanski mladinci in likovna sekcija, so v Gorjah v petek odprli že 5. Jurjev sejem. Na odprtju je bil, tudi beljski župan Vinko Gole, ki je ob tej priložnosti zaželel prirediteljem - Kulturno športnemu društvu uspehov pri tej tradiciji tuid v prihodnje. Sejem pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa so poleg prodajalcev na 52 stojnicah pri Domu v Gorjah popestrili tudi konjeniki, ki so se po povorki skozi Gorje po 10. maši zbrali ob 11. uri na prostoru za Domom. Tu jih je potem blagoslovil gorjanski župnik Nikolaj Štolcer. Sejemsko razpoloženje, ki ga je v soboto malo skazilo slabo vreme, v nedeljo pa je bilo lepo, so popestrili tudi gorjanski godbeniki in folklora. Razstava in konji ter Jurjeva kapa so vsekakor obogatili letošnji jubilejni sejem, ki pa se je na stojnicah v primerjavi z začetkom že precej prevesil v kičasto ponudbo. • A. Ž. Za zmago pravic 1. maj, praznik dela, praznik delavskih pravic in delavske solidarnosti, ki mu nobena nova demokracija ne spreminja in ne zmanjšuje pomena. Prvi maj bo letos zagotovo drugačen od tistega, ki smo ga praznovali lani. Drugačnost se kaže v tem, da smo lani socialni partnerji uspeli sprejeti Socialni sporazum za leto 1995, dogovor o politiki plač in tarifno prilogo k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Letos so stvari drugačne. Novi časi, nova pravičnost Navzlic pogajanjem, ki se vlečejo že mesece, nam ni uspelo priti do sporazuma, ki bi dal zaposlenim tisto, kar jim gre in hkrati zagotovil uresničevanje za svobodne sindikate eno osrednjih nalog, to je obramba delovnih mest, ohranitev tovarn pred stečaji, odpiranje novih delovnih mest, vzpostavitev pravne varnosti in dosledno spoštovanje kolektivnih pogodb. Tako pa se stvari zavlačujejo in zaostrujejo z izgovorom - češ novi časi, nova pravičnost, ki zahteva novo, drugačno razumevanje razlik, nastajajočih v naši družbi Delavec naj z razumevanjem sprejme višje plače poslancev, sodnikov, zdravnikov in direktorjev. Od njega in sindikatov pričakujejo, da razumejo, češ da bi dvig minimalnih delavskih plač, ki ga zahtevamo sindikati, uničil podjetja, ogrozil mak-roekonosmka gibanja, povečal in Jlacijo, skratka povzročil nacionalno katastrofo. Gre pa za dvig s 35 tisoč (za osem ur dela ob visokih evropskih normah in večizmenskem delu) na 37 tisoč tolarjev, torej za bora dva tisočaka. Vse to in še kaj naj bi delavec razumel, naj bi razumeli sindikati Toda kdo pa razume delavca, da s 35 tisočaki plače ne more živeti, in daje za tega delavca ali delavko pravica do regresa in minimalne plkače velika, zagotovo ne prevelika zahteva, pomembna pravica, ki Jo svobodni sindikati moramo za vsako ceno ohraniti. Molči in delaj Slovenska podjetja ne uničujejo nizke delavske plače, pač pa napačne poslovne odločitve, slab Prvomajske prireditve V organizaciji območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na Gorenjskem JESENICE Datum: 1. maja ob 11. uri Kraj: Pristava v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami Slavnostni govornik: Gregor Miklič, državni svetnik in član predsedstva ZSSS Kulturni program: Pihalni orkester jeseniških železarjev Folklorna skupina Julijana Plesna skupina mažoretk Zabavni program: Blejski trio za ples in razvedrilo Vozni red: Hrušica - Pristava (odhodi s Hrušice ob 9, 9.30, 10. in 10.30; odhodi s Pristave ob 17. in 18. uri). RADOVLJICA Datum: 1. maja ob 14. uri Kraj: Šobec Uvodni nagovor in povezovanje programa: Slavko Cerjak, dramski igralec, član MGL menedžment, slab marketing, zastareli proizvodni programi, slaba organizacija in še kaj. Za vse to niso odgovorni delavci, nismo odgovorni sindikati In če so zahteve delavcev, sindikatov po minimalni plači in regresu prevelike? Kaj pa sploh ima delavec od vseh velikih sprememb, od vse te demokracije, kije vse pogosteje le demokracija za 16 ur dneva, za preostalih 8 ur, ki jih delavec prebije v tovarnio, pa industrijske pravice ni. Obstaja le preklemanska pravica delati in molčati. So pa prav vsi sloji slovenske družbe od te demokracije nekaj dobili, še največ tisti, ki najglasneje nastopajo proti sindikatom Le slovenski delavec je djala, dajal veliko, dal največ, doslej 120 tisoč brezposelnih. Ali kot so zapisali naši sindikalisti iz sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije: "Od te politike se žal ne da živeti. Trdo delamo in za to hočemo primerno plačilo. Neto plače med 30 in 35 tisočakov pomenijo pravo bedo in ponižanje za delavce in delavke, ki trdo delajo na normi. Socialni status je močno prizadet in sprašujemo vas vse, zlasti pa predstavnike delodajalcev, kako živeti?" Da, kako živeti? V svobodnih sindikatih smo odločeni, da prispevamo k obrambi teh delavskih pravic. Socialni sporazum je priložnost, kije ne smemo zapraviti, da za naše delavstvo izborimo tiste minimalne pravice, ki jim gredo. Pogajali se bomo naprej, hkrati pa dali vedeti, da gre tokrat hudo zares. Se naprej smo za obrambo delavskih interesov pripravljeni sedeti za pogajalsko mizo, toda pripravljeni smo storiti še več, sprejeti izziv generalne stavke, ker je ogroženo človeško dostojanstvo delavk in delavcev. 30. maja -če ne zlepa, pa zgrda Vemo, ni cilj stavka, cilj je zavarovati delavske pravice. Če nam to uspe pred stavko, toliko bolje. OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO, sicer pa moramo v imenu delavske solidarnosti storiti tisto, kar od nas pričakuje naše članstvo. Na zadnjem kongresu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije smo dejali: "Za našo pot naprej potrebujemo še več znarija, odločnosti, doslednosti in tudi borbenosti Boj za delavske pravice nas mora združevati. Naše geslo naj bo: najprej zlepa in še enkrat zlepa. Če ne gre zlepa, pa zgrda." 30. maja bo priložnost, da to dokažemo. Tedaj bo tudi priložnost, da dosežemo tisto, kar smo rekli na protestnem shodu kovinarjev v Trbovljah: "Danes Trbovlje 95, jutri Slovenija 96. Danes so delavci zasedli Trbovlje, jutri bodo zasedli Slovenijo. " In 30. maja bodo delavke in delavci člani svobodnih sindikatov, zasedli Slovenijo." Vse se začne in konča z delom 1. maj, praznik dela, praznik delavskih pravic ifl delavske solidarnosti, ki mu nobena nova demokracija ne spreminja in ne zmanjšuje pomena-Nasprotno: tragične usode delavcev, stiske brezposelnih na eni in bogastvo na drugi strani, je prekletstvo tega življenja, teh in prihodnjih generacij. Ta usodnost, zaznamovana z bojem zO boljše plače, za delovne pogoje, ki bodo varovati delavčevo zdravje, za industrijsko demokracijo, ki bo spoštovala delavčevo človeško dostojanstvo, je bistvo našega praznika. Prav zato je 1. maj velik praznik, velik je zaradi svoje tradicije, zaradi ideje, ki ga je zaznamovala in zaradi pristne prazničnosti, ki jo nosimo v se& tisti katerih praznik je. Pa saj drugače ne more biti Kapital gor ali dol, liberalizem takšen aU drugačen, vse se vendar začne in konča z delom, K sreči In to delo praznuje, ima svoj praznik. Mag, Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v govoru na slavnostnem sprejem^ ob letošnjem Prazniku dela Kulturni program: Pihalni orkester Lesce Zabavni program: Ansambel Tip Top za ples in razvedrilo ŠKOFJA LOKA Datum: 1. maja ob 11. uri Kraj: Križna gora Slavnostni govornik: Igor Draksler> župan občine Škofja Loka Kulturni program: Pihalni orkester Alples iz Železnikov Folklorna skupina Tehnik z gorenjskih in prekmurskimi plesi Program za otroke z Mileno Miklavčic Igralec Jože Drabik, povezovalec programa Zabavni program: Ansambel Jevšek za ples in razvedrilo BRALCEM, GORENJSKIM DELAVCEM IN ŠE POSEBEJ NAŠIM ČLANOM, ČESTITAMO K1. MAJU, PRAZNIKU DELA Območna organizacija ZSSS na Gorenjskem TRZIC Datum: 1. maja ob 14. uri Kraj: Brezje pri Tržiču Slavnostni govornik: Milena Sitar, sekretarka gorenjskega območja Kulturni program: Polde Bibič, dramski igralec Folklorna skupina Karavanke Zabavni program: Ansambel Zarja za ples in razvedrilo KOMUNALA m/MM Javno podjetje Komunala Kranj, p.o. bo odvažala gospodinjske odpadke v času praznikov po naslednjem razporedu: četrtek - 2. 5. teren, ki ga pobiramo ob sredah petek - 3. 5. teren, ki ga pobiramo ob četrtkih sobota - 4. 5. teren, ki ga pobiramo ob petkih. Hvala za razumevanje. OBČINA BLED CESTA SVOBODE 13 4260 BLED Objava rezultatov natečaja za pridobitev programske naloge za Centralno turistično območje Bleda Komisija se je na podlagi prispelih natečajnih elaboratov odločila za odkup del naslednjih avtorjev: t. odkup v vrednosti 300.00 SIT ŠIFRA "B 96" avtor: Renato Repše dia, skupaj z LUZ Ljubljana 2. odkup v vrednosti 250.000 SIT ŠIFRA "MIV-MMIV" avtorji: Saša Bunčič, Matevž čelik, Andrej Jarc 3. odkup v vrednosti 250.000 SIT ŠIFRA "Prijazni Bled" avtor: Boštjan Furst dia Komisija si je pridržala pravico, da četrte nagrade ne izplača. Z odkupom nagrajenih elaboratov si Občina Bled pridržuje Pravico do uporabe nagrajenih elaboratov. JAVNI ZAVOD GORENJSKA LEKARNA KRANJ Gosposvetska ulica 12 4000 KRANJ Gorenjska lekarna obvešča cenjene uporabnike storitev lekarne Kranj, da so 29. aprila 1996 začeli s preureditvijo prostorov lekarne v Kranju na Bleivveisovi 8. Obnova bo trajala predvidoma do avgusta. V tem času bo lekarna poslovala na nadomestni lokaciji Jf prostorih SGP GRADBINEC Kranj, Nazorjeva ul. 1 (pred A banko, 50 m bliže Zdravstvenemu domu). V nadomestnih prostorih je lekarna začela obratovati v nedeljo, dne 28. 4. 1996, ob 20. uri (z nočno dežurno službo). SVET OSNOVNE ŠOLE HELENA PUHAR Kidričeva 51 4000 KRANJ Opisuje delovno mesto RAVNATELJA kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon ^organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS, 12/96). Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. °elo bo začel opravljati 1. 9. 1996. pn*jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po obJavi razpisa na naslov šole z oznako "Razpis". Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STERE0 96 MHz RDS ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. Naklo, Cesta na Okroglo 3 OB PRVOMAJSKIH Danes, v torek, 30. 4., imajo vse prodajalne NORMALNI DELOVNI ČAS. V sredo, 1. maja, sta od 8. do 11. ure odprta CENTER BLED in VITRANC KRANJSKA GORA V četrtek, 2. maja, so do 8. do 11. ure odprte VSE NEDELJSKE DEŽURNE, PC VODOVODNI STOLP, SP KLANEC, NC STORŽIČ, PC BITNJE, NC RADOVLJICA, SP KROPA, NC ZLATO POLJE, PC PLANINA, MARKET LJUBLJANA - VIČ, SP KOČNA Jezersko, SP PRI NEBOTIČNIKU ter NC DRULOVKA. Želimo vam prijetne praznike! Elektromotorji in gospodinjski aparati, d.o.o. Otoki 21 4228 ŽELEZNIKI V zvezi s Programom lastninskega preoblikovanja podjetja podaljšuje JAVNI POZIV upravičencem interne razdelitve in notranjega odkupa delnic, ki je bil prvič objavljen v Ur. listu št. 17 z dne 29. 3. 1996, v dnevniku Delo dne 25. 3. 1996, Gorenjskem glasu dne 26. 3.1996 in na oglasni deski podjetja dne 21. 3. 1996. Javni poziv na predložitev lastninskih certifikatov, potrdil za neizplačane plače in vplačilo denarnih sredstev se podaljšuje do vključno 17. 5. 1996. Vse dodatne informacije v zvezi s postopkom lastninskega preoblikovanja in tem pozivom lahko upravičenci dobijo vsak delovni dan med 8. in 12. uro pri g. Janezu Goličiču po telefonu 064/617-217 ali osebno na sedežu podjetja. SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1b, 4220 Škofja Loka razpisuje prosta delovna mesta SVETOVALNI DELAVEC -PEDAGOG Kandidat-ka mora obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ter opravljen strokovni izpit v skladu s tem zakonom. Zaposlitev za polni delovni čas v času nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Nastop dela po dogovoru. UČITELJA ZA SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST Kandidat-ka mora obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ter opravljen strokovni izpit v skladu s tem zakonom. Zaposlitev za šolsko leto 1996/97 s polnim delovnim časom. Nastop dela 1.9.1996. 2 UČITELJA ZA ANGLEŠKI JEZIK Kandidati morajo obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ter opravljen strokovni izpit v skladu s tem zakonom. Zaposlitev za nedoločen polni delovni čas. Nastop dela 1. 9. 1996. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi v časopisu. Priajve oddajte v tajnštvu šole ali po pošti na naslov: Srednja kovinarska in cestnoprometna šola Škofja Loka, Podlubnik 1 b, 4220 Škofja Loka. V Voleji Potok, v Italijo ali v Rovinj V sodelovanju z ARBORETUMOM Volčji Potok bomo v času jubilejne, desete cvetlično vrtnarske razstave, pripravili dva poldnevna Glasova izleta: pojutrišnjem, na praznični četrtek, 2. maja, in še v petek, 3. maja. Obakrat bo Glasov avtobus počez prevozil Gorenjsko, saj bo tako pojutrišnjem kot v petek odpeljal dopoldan ob 9. uri z Jesenic, spotoma ustavil na postajah do Kranja (ob 10. uri pred Kinom Center), po potrebi tudi na postajah do Kamnika oziroma Volčjega Potoka. Zagotavljamo vam, da je v dneh razstave, ki sicer poteka ie od minulega petka pa do prihodnjega ponedeljka, 6. maja, pred Arboretu-mom najbolj enostavno parkirati, če se tja nadvse udobno in brezskrbno pripeljete z Glasovim avtobusom. Božena Avsec vam na avtobusu pripravila vstopnice in po ogledu cvetoče lepote bo za udelež-ence Glasovega izleta oba dneva povabila na zgodnjo večerjo (pojutrišnjem v domžalski Pivnici in pivovarni Adam Ravbar, v petek v Domu v Kamniški Bistrici). Poskrbljeno bo tudi za nekaj družabnih iger in udoben povratek z avtobusom domov v obratnem voznem redu kot dopoldan. Naročnikom Gorenjskega glasa takšen lep Glasov izlet omogočamo po ceni 1.750 tolarjev, ki velja tudi za družinske člane, ki so seveda redni bralci Gorenjskega glasa. ZA IZLET POJUTRIŠNJEM VARBORETUM SE LAHKO PRIJAVITE ZGOLJ ŠE DANES, v torek, DO 14. URE, kajti jutri je praznik. Za izlet v petek, 3. maja, prijav ne sprejemamo več. Letošnjo pomlad v Volčjem Potoku cvete več kot dva milijona tulipanov, za vsako Slovenko + Slovenca po eden, pa še nekaj cvetoče lepote ostane; na razstavi cvetja in vrtnarstva sodeluje okrog 150 razstavljalcev in prodajalcev (bilo bi jih še dvakrat toliko, pa ni za vse prostora/). V Arboretumu sta galerija in dnevni bar, za najmlajše prijetno otroško igrišče, novo jezero in novi nasadi z več kot 300 vrstami novih dreves in grmovnic Arboretum je naš, gorenjski in slovenski, je biser, kakršnega ne premorejo niti Avstrijci niti Italijani. Oglejte si ga 2. ali 3. maja z Gorenjskim glasom! V soboto 11. maja, bomo pripravili še en poldnevni nakupovalni izlet v Italijo, do nakupovalnih centrov Brava in Alpe Adria pri Vidmu, Prvikrat smo v to smer z avtobusom Integrala Tržič rajžali sredi marca, drugič minulo soboto, in na obeh izletih se je marsikdo prepričal, da držijo govorice o cenah nekaterih izdelkov - špecerija, kozmetika, itn., ki so v Alpe Adrii do petkrat nižje od slovenskih! V gorenjskih menjalnicah so italijanske lire celo še cenejše kot pred mesecem... Tudi 11. maja bo izlet organiziran tako, da bo avtobus zjutraj prevozil Gorenjsko po relaciji Tržič-Kranj-Radovljica-Jesenice-Rateče oziroma pozno popoldan v obratni smeri na povratku. Poskrbeli bomo za kratkočasno vožnjo, čeprav je v eno smer skoraj 200 kilometrov, in za izdatno popotnico. Cena na osebo: 2.100 tolarjev; naročniški popust: 500 tolarjev. Skupaj s Turistično agencijo Odisej Kranj in turističnim podjetjem Jadranturist Rovinj Vas že sredi maja vabimo na morje, natančneje na Rdeči otok v rovinjskem arhipelagu. V teh dneh ima morska voda Že 16 stopinj Celzija; na Rdečem otoku pa je v pokritem bazenu še topleje. Glasov izlet bo dvodnevni - v petek, 17. maja in v soboto 18. maja, z odhodom iz Kranja 17. maja zjutraj in povratkom v soboto, 18. maja zvečer. Ogledali si bomo Istro, uživali na "fish plenica", bivanje bo v hotelu visoke B kategorije, vožnja bo z avtobusom in ladjo - skratka, dva lepa dneva sončnega Jadrana. Cena izleta na osebo je 8.500 tolarjev; za naročnike Gorenjskega glasa in njihove družinske člane tisoč tolarjev ceneje. Vse informacije in prijave za Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 (Gorenjski glas, mali oglasi) in 064/ 223 - 111. Pri rezervacijah in prijavah nam sporočite, poleg imena in priimka, nujno tudi Vaš naslov in telefon /ali telefonsko številko, kjer ste dosegljivi/, ker pred vsakim izletom vse prijavljene posebej obvestimo o podrobnostih, ob prijavi bo zelo dobrodošel tudi podatek, na kateri postaji boste 2. ali 3. maja (oz. 11. maja) čakali Glasov avtobus. Prisrčno vabljeni na zanimive izlete z Gorenjskim glasom! Minister za gospodarstvo METOD DRAGONJA Regionalizem je bistvena prednost Slovenije Slovenija je kljub vzhodnemu vplivu ohranila enakomerno poseljenost in porazdelitev gospodarstva, regionalni princip je zdaj lansiran tudi zaradi priključevanja EU. linister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja ni imel običajnih to dni časa, da se seznani z azmerami, temveč je moral nemu-ioma zagrabiti krmnilo gospodarskega ministrstva. Lahko že rečemo, da ga kljub zelo zaostrenim razmeram v gospodarstvu suče zelo spretno. Na njegova vrata nenehno trkajo, tudi časnikarji, nemara smo imeli nekaj prednosti, saj minister živi na Bregu pri Kranju, po materi pa izhaja iz Davče. "Ura je sedem zjutraj, še vedno začenjate z delom tako zgodaj, v Lek ste prihajali med prvimi, ze pred šesto?" "Navade ostajajo, industrijske." "Delavnik verjetno traja v pozno popolne, večer?" "Običajno začnem pred sedmo, kar je za upravo malo neobičajno, tisti, ki me potrebujejo, so se na to že navadili, veliko telefonov, sestankov je tudi zjutraj. Čez dan pa obveznosti trajajo običajno do osmih zvečer, lahko tudi dlje." "Žena in hčerki gotovo niso zadovoljne, da ste tako malo doma?" "Med tednom res, med vikendi to nadoknadimo." "Se počutite Ljubljančana ali Gorenjca?" "Eno in drugo. Do četrtega razreda smo živeli v Kranju, nato smo se preselili v Ljubljano, zdaj sem se vrnil, saj je žena iz Kranja. Delam pa praktično ves čas v Ljubljani, od začetka svoje kariere v Leku, kjer sem začel že kot štipendist. Delovne stike imam tako v glavnem v Ljubljani, zasebno življenje pa je bolj vezano na Kranj." "Pred kratkim sem zapisala, da bi bil ded gotovo ponosen na vnuka, verjetno velja tudi obratno, saj je bil Pogrivar človek, ki je veliko prispeval k temu, da Davča ni prazna?" "Zadnjič sem Vam že dejal, da je mlad šel po svetu in petnajst let preživel v Ameriki, zato je imel širši Eogled in nekaj tega je prinesel tudi v >avčo. Še v pozni starosti ji je dal svojevrsten pečat, deloval je v smeri napredka in organiziral ljudi, da je kraj dobil elektriko, ceste, telefone itd." "Zdaj že lahko rečete, kakšna je razlika v načinu dela med voditeljem velike firme in ministrom?" "Kar velika. Teme so sicer gospodarske, vendar je vloga drugačna. V Leku je bilo veliko povezav v zdravstvu in seveda veliko mednarodnih povezav, tukaj so bolj omejene na Slovenijo. Opredeliti skušamo strateške gospodarske cilje in definirati industrijsko politiko." "V javnosti se zdi, da ste prišli predvsem zaradi Tarna in problemov delovno intenzivne industrije?" "Vstopil sem v trenutku, ko za Tam ni bilo drugega možnega izhoda, kakršen je zdaj predlagan in se že uresničuje. Pred letom ali dvema je bilo še nekaj več možnosti, da bi Tam poskušali rešiti po želenem scenariju, s tem da so bile napovedi morda nekoliko preoptimistične, dodatno so različni dejavniki delovali v smeri poslabševanja situacije in cilji, določeni s sanacijo, se niso uresničili. V delovno intenzivnih panogah so razmere dejansko težke. V veliki meri gre za tradicionalne panoge, ki so veliko prispevale k razvoju industrije in k industrijski tradiciji v Sloveniji, ki zaposlujejo veliko ljudi, zlasti žensk, ki so locirane v različnih predelih Slovenije, tudi na periferiji m imajo sorazmerno velik pomen za posamezna okolja. Pričakovati je bilo moč, da bo ob takih usmeritvah ekonomske politike zašla v težave. Prisotni so tudi komentarji, da je v nekaterih segmentih predimenzionirana oziroma da ne trži in funkcionira tako kot v Evropi, se pravi, da se ni preusmerila z velikoserijske proizvodnje za določene mednarodne mreže v manjše serije v višjih cenovnih razredih, kar je nedvomno tudi res. Mislim, da gredo spodbude zdaj ravno v tej smeri, da se tržno poskušajo ta podjetja uveljaviti po novih principih in postopno svojo strukturo proizvodnje menjajo. To pa seveda ne gre čez noč, ti procesi trajajo nekaj let, upamo, da bo čim večji del pri tem preživel, deloma pa najbrž ne bo mogel, ker tega enostavno ne bodo zdržali v teh sorazmerno ostrih pogojih." "V kolikšni meri so ukrepi že operativni?" "Precej komentarjev je bilo, da se operacionalizirajo počasi. Skupaj je bilo sprejetih trinajst, približno polovica je zdaj implementiranih, objavljenih v razpisih. To so subvencije obrestnih mer, poroštva, dodatne garancije Slovenske izvozne družbe in garancijski potencial, delno so bile razbremenjeni že na začetku leta, razbremenitev je zdaj v dodatni proučitvi in računamo, da bo vlada maja prišla s paketom dodatne, selektivne razbremenitve teh panog. V pretresu je model, po katerem bi skupno prispevno stopnjo za socialne prispevke delavcev in delodajalcev z 42 znižali na 41 odstotkov, za te panoge pa na 39 odstotkov. S tem bi vlada pokazala relativno veliko voljo, da se posebej pri teh panogah zelo približa obremenitvah, ki so v Evropi." "Kolikšna bi bila še razlika?" "V Evropi je povprečna obremenitev 38-odstotna, rahlo torej še odstopa. Selektivni pristop je predlagan, ker so res potrebne pomoči, mislim, da bo sprejet, čeprav je nekaj oponentov in obstaja tudi rahla bojazen, da bi to lahko kdo spodbijal, najbrž bo deležno tudi določenih napadov. Vendar je glede na velik pomen teh panog za slovenski gospodarski prostor, tudi zaradi socialnih vidikov gospodarskih aktivnosti, kot je poseljenost, le prevladalo mišljenje, da bi bilo smiselno te panoge dodatno selektivno razbremeniti." "Koliko Vas v parlamentarnem gospodarskem odboru razumejo, poslušajo Vas že, koliko pa vas razumejo?" "Parlamentarni gospodarski odbor obravnava zakone, tam so v glavnem ljudje, ki so tako ali drugače povezani z gospodarstvom, izhajajo iz gospodarstva in imajo precej neposrednih gospodarskih izkušenj. Sodelovanje je dobro. Bolj gre zdaj za vprašanje, kakšno težo ima odbor znotraj parlamenta, moja slika je trenutno takšna, da so zdaj tam najbolj interesantni zunanjepolitični in drugi odbori, ki obravnavajo mednarodne zadeve ter finančni, ki delijo denar, kot je odbor za finance in proračun, za nadzor proračuske porabe. Ti so zdaj v ospredju zanimanja političnih strank, gospodarske teme niti v njihovih političnih programih več ali manj niso prisotne, tudi v parlamentu potem rahlo zaostajajo. Vendar ne morem reči, da se parlament ne zaveda pomembnosti gospodarstva." "Gospodarstveniki običajno pravijo, da jih poslanci ne poslušajo, da nimajo pravega vpliva tako kot včasih?" "Saj srečate veliko ljudi iz gospodarstva, težko rečem, da je vpliv manjši, o tem imam svojo teorijo. V obdobju tranzicije je šlo gospodarst- vo skozi hude preizkušnje, skozi različne procese, ki so bili več ali manj nujni, da so podjetja ustvarila odgovore in nove alternative na spremenjene razmere, povezane z razpadom trga. Gospodarstveniki so veliko energije morali vlagati v to, da so zagotovili delo. Hkrati smo startali v lastninske in privatizacijske transformacije in z njimi povezane revizije, kar je bila dodatna presija za gospodarstvenike. Veliko se jih je enostavno potegnilo nazaj, niso se upali javno eksponirati, saj je bilo včasih tudi vprašanje biti ali ne biti, zelo težko je bilo dobiti koga, da bi pred javnostjo povedal, da bi bil sogovornik različnim organom, ki so te postopke vodili. Ti organi pa so velikokrat nastopali s sorazmerno veliko samozavestjo, ki je izhajala tudi iz njihovih javnih pooblastil, zato je bila taka diskusija objektivno težka. Zdaj se je stvar unesla, dejanske izkušnje, praksa k temu precej prispeva. Objektivno pa je treba reči, da gospodarstveniki niso dali slovenskemu prostoru tistega, kar bi v tem obdobju pričakovali in se niso zadosti aktivirali, da bi bile gospodarske teme zadosti prisotne v slovenskem prostoru." "Poznavalci ocenjujejo, da se bo lastninjenje zavleklo v leto 2004, s tem računajo zlasti tisti, ki pri tem zaslužijo?" "Ti procesi so dali precej posla raznim cenilcem, ekspertom, konzul-tantom, trg tega znanja je v Sloveniji v teh štirih letih zanesljivo vreden 300 do 400 milijonov mark. Predstavlja narodnogospodarski strošek, ki je najbrž nujen, vprašanje pa je, ali je smiselno, da je nastal na tej ravni, saj v bistvu nič ne prispeva k ustvarjanju nove vrednosti na ravni države. Nekateri primeri lastninjenja so dejansko zelo zapleteni, to je treba objektivno priznati, vendar bi morala agencija za privatizacijo v roku enega leta le zaključiti privatizacijo tistih podjetij, ki se lastninijo po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Prihaja pa še vrsta podjetij, ki se bodo lastninila po zakonu o privatizaciji državnega premoženja in še nekaj posebnih zakonov, tako, da bo na tem področju še kar nekaj dela. Ne bi rekel, da je umirjen tempo privatizacije izrazito negativen, mislim, da ni narobe, da je počasnejši, seveda pa bo to najbolje pokazal čas, model bodo ocenjevali teoretiki. Zdaj verjetno nima smisla veliko govoriti o tem, saj smo tako daleč v tem procesu, da se tudi ne more kaj bistvenega spremeniti, sicer podjetja ne bi bila obravnavana enakopravno. Za javnost je interesantno, da se že pojavlja ločnica med sfero lastnikov in sfero najemnih delavcev in man-agementa. V manjših podjetjih in v delovno intenzivnih panogah bo prevladovalo notranje lastništvo, v nekaterih segmentih pa se že izrazito čuti vstop novih lastnikov in lastninske interese, ki so prinesli nove elemente v gospodarjenje in poslovanje podjetij." "Med prvimi dvajsetimi po velikosti dobička v lanskem letu je kar pet družb za upravljanje, trgovanje s certifikati se torej kar splača?" "28 odstotkov dobičkov v lanskem letu so ustvarile družbe za upravljanje. Vendar pa se je treba zavedati, da gre tudi za določene čisto obračunske kategorije, da vse niso realizirane v denarni obliki. Zakonsko podlago imajo, delujejo po principih, po katerih so bile ustanovljene, se pravi za upravljanje podjetij v smislu čim boljšega gospodarjenja in ustvarjanja donosov za svoje lastnike, čeprav mislim, da jim še nekaj časa ne bodo dajale dividend." "Pri vseh pritiskih na povečanje plač v negospodarstvu ste napovedali zmanjšanje prispevkov?" "Zmanjšanje bo vlada morala nadomestiti z drugimi viri, zato je pomemben element dodatne razbremenitve tudi nadomestitev teh virov v proračunu." "Se bo podražil bencin?" "Bencin se bo najbrž še podražil, saj je približno 40 odstotkov cenejši kot v Evropi, še veliko se vozimo. Slovenija bo v procesu približevanja morala ceno bencina približati evropskim cenam, s politiko postopnih korakov. Kar zadeva plače, pa bo vsekakor potrebno zagotoviti, da se razbremenitve ne bodo preselile v čiste plače." "Socialnega sporazuma še ni?" "Dosegljiv bi bil, če bi vlada in delodajalci pristali na povečanje minimalne plače, na čemer vztrajajo sindikati. Vlada zdaj proučuje tudi možnost, da obdavči najvišje plače in s tem davkom subvencionira najnižje. Ta ukrep bi najbrž požel aplavz v javnosti, vendar z vidika instrumenta m gospodarske logike ni najbolj posrečen." "Marca je inflacija poskočila, interpretacije so različne, kolikšna bo po Vaši oceni inflacija letos?" "Moram reči, da se v to nisem zelo poglabljal, mislim, da visoka mar-Čevska inflacija odraža relativno visoka inflacijska pričakovanja. Vedno je stvar presoje, če statistika ravno prav posname indekse, ugotovitve so vedno povezane z določeno stopnjo napake. Minister Deželak je izpostavil, da se je najbolj podražila hrana in stanarine, ki se povišujejo avtomatično, podražitev hrane pa je delno tudi sezonska. Mislim, da vsak sam na svoji denarnici to najbolj čuti. Ocene inflacije do konca leta so bile zdaj popravljene, prvi cilj je bil 6-odstotna inflacija, zdaj, da ne bi smela preseči lanske ravni, torej 8,6 odstotka." "Sklepajo se stave, da bo marka že konec junija vredna 96 tolarjev?" "Gospod Pintar me je zadnjič v klubu Dvor prosil za oceno, kakšen bo tečaj konec leta, čez praznike bom malo premislil. Vsekakor je zanimivo konec leta ugotavljati, kdo je bil najbližji. Tečaj odraža več stvari, težko ga je napovedati, raje ga ne bi." "Zdi se, da je priključitev Slovenije k Evropski uniji končno pred vrati, kaj za gospodarstvo pomeni pridruženo članstvo in kaj večletni prehod na polnopravno članstvo?" "Slovensko gospodarstvo ima že zdaj veliko povezav z EU, zato bo to samo olajšanje, saj bodo ovire bistveno manjše, zlasti za panoge, za katere veljajo omejitve v obliki kontingen- tov in drugih instrumentov. Za panoge, kjer so prisotni monopoli, pa bo to predstavljalo dodatni pritisk in večjo Konkurenco, med njimi je kar precej infrastrukturnih panog, ki se bodo morale bolj odpreti, kot je energetika, Telekom itd. Ena takšnih dejavnosti je tudi bančništvo, ki je še vedno precej regulirano, pa zavarovalništvo in finančne dejavnosti, ki so zdaj v veliki meri vezane na določene pogoje licence. Mislim pa, da bo stvar veliko bolj zahtevna za državo, približevanje, zlasti mas-trichtskim kriterijem bo predvsem od države zahtevalo, da prilagodi financiranje javne porabe, predvsem pa način upravljanja z javnim dolgom, spremembe pa bodo odvisne od tega, kako hitro bo Evropa uvajala enotno valuto. Slovenija se seveda na to pripravlja, v okviru vlade različni resorji pripravljajo izhodišča t.i. pristopne oziroma predpristopne strategije in moram reči, da je stikov zdaj že sorazmerno veliko, z različni direktorati v EU. Več ali manj je že prisotno spoznanje, kako se bo treba prilagoditi, gospodarstvo je morda Še najbolj pripravljeno za vstop, bistveno manj javna uprava in nekatere druge dejavnosti." "Vse več je pripomb, da se vse centralizira in osredotoča v Ljublja-ni, da razvojno zaostaja ze 70 odstotkov Slovenije?" "Regionalizem je ena bistvenih prednosti Slovenije, ki je kljub vplivom vzhodnega bloka uspel zagotoviti sorazmerno enakomerno poseljenost, tudi dosti enakomerno porazdelitev gospodarske infrastrukture, bistveno bolj kot v državah bivše SZ, kjer so proletariat umeui0 ustvarjali s tem, da so naredili velika mesta in izpraznili podeželje, zato imajo zdaj ogromne probleme s socialno strukturo prebivalstva. Slovenija je kljub vsemu ohranila sliko, ki je v tem smislu za evropski prostor običajna ali celo nekoliko boljša. Velikokrat se primerjamo z Avstrijo« malo ljudi pa ve, da tam približno tretjina prebivalstva živi na Dunaju« kjer je tudi koncentracija gospodar«; kega potenciala zelo velika. Še nekaj evropskih držav ima v tem smish1 izrazite probleme, Grčija na primer, kjer približno tretjina prebivalstva živi v Atenah. Regionalizem je zdaj pri nas politična parola nekaterih političnih strank, mislim pa, da je v Sloveniji vedno bila zdrava logika, zato sem za to, da se tudi različne javne funkcije bolj enakomerno por-azdele na več lokacijah. Regionalni princip je lansiran tud' v smislu priprav na pridružitev Ey« kjer ni neposrednega subvencionif anja posameznih gospodarskih p8! nog, temveč je princip dvojen: 60 odstotkov subvencij gre za kmetijsko, 30 odstotkov za regionalno spodbU' janja in le 10 odstotkov za ostal6 namene. Mimo 1 politično deklarf tivne ravni je treba gledati, kako i? kje se vrsti denar, kakšni so toko^1 subvencij. EU se je pač stratešk0 odločila, da bo vzdrževala kmetijstv0 in je zdaj zaradi prevelika obseg? kmetijskih subvencij v veliki zagat'1 zagotovo pa je pri tem dosegla veli^ cilje. Drugi princip pa je regionahj0 spodbujanje, zato mora Slovenija *6 v pripravah zagotoviti regije, saj % bomo le tako približali evropskih mehanizmom spodbujanja. Lahko & zdaj brali o problemu Vulkana Br6! men, ki ga lahko štejemo me>i»iiii>i pi in sprememba namembnosti v manjši dostavnik z največ 1780 litri uporabnega prostora. Prtljažna vrata so zanimiva tudi zato, ker je mogoče odpirati samo stekleni del in praktičnost uporabe tega karavanskega zadka sploh ni vprašljiva. +++obllka ++prtljažnl prostor +vozne lastnosti I - - -sedalni del prednjih sedežev - -namestitev nekaterih stikal -počasen menjalnik Zadek: ravno odsekan in oblikovan črko S. Potniški del lagune break je povsem enak kot pri limuzinah in domiselno oblikovana sredinska konzola skupaj z ergo-nomično zasnovano armaturno ploščo dobro sovpada s celotno podobo avtomobila. Prostora je na vseh sedežih dovolj, tudi za nekoliko daljša kolena, edina pri-pomba gre na račun prekratkih sedalnih delov prednjih sedežev. Skoraj vsa stikala in ročice so nameščena priročno, le stikalo varnostnih utripalk je, kdo ve zakaj, ob $ ročici ročne zavore. S I paketom opreme z oznako RT se ni težko sprijazniti, saj steklom v sprednjih vratih in bočnim ogledalom seže elektrika, volan s servoojačevalnikom pa je skoraj preveč lahkoten. Motor, 2,0 litrski štirivaljnik z zmogljivostjo 113 KM je za ta avtomobil kar pravšen, saj ponuja dovolj dobra pospe- STA TISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarskipot 12, telefax: 061/216-932 INDEKSI CEN NA DROBNO \H ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN, APRIL 19% Indeksi cen na drobno, skupaj indeksi cen življenjskih potrebščin, skupaj 1V.I6.. m 9c> IV 96 XII95 IV95 I-IV95 IV 96 0 92 101,2 104,4 110,7 109,3 194,0 101,4 105,7 111,4 109,4 200,0 Renault laguna 2.0 break KI: kombinacija elegance in uporabnosti. sevanja, solidno končno hitrost in potrebno prožnost v skoraj vsem območju motornih vrtljajev. Žal pa za motornimi zmogljivostmi nekoliko zaostaja sicer dobro preračunan petstopenjski menjalnik, ki je za hitra pretikanja nekoliko prepočasen. Kdor si hoče z laguno break privoščiti tudi kakšen športen užitek, bo moral seči po močnejšem motorju. Podvozje pa je kljub kombijevskim meram in kar- oseriji boljši del tega avtomobila, zato je lega v ovinkih dolgo nevtralna, karoserijska trdnost pa tolikšna, da tudi pri ostrem ovinkarjenju ni čutiti zvijanja. In zaključek: uporabnost združena z zanimivo karoserijsko obliko, in dobrimi voznimi lastnostmi in to je tudi tisto, kar je pri takšnih avtomobilih najbolj iskano. Notranjost: veliko uporabnega prostora. TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kombi, 5 vrat, 5 sedežev. Motor štirivaljni, Stlritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1998 ccm, 83 KW/113 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d.4620. Š.17SO mm, v. 1450 mm, medosna razdalja 2670 mm, prostornina prtljažnika 520/1780 I. Najvišja hitrost: 190 km/h (tovarna), 192 km/h (test), pospešek od O do 100 km/h: 11,4 s. Poraba goriva po ECE: 6,4/8,4/10,7 I neos-vinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 10,21 M. Gregorič, slike U.Š. Kako do ugodnega posojila Kranj, 29. aprila - Združenje podjetnikov Gorenjske bo v torek, 14. maja, pripravilo seminar - delavnico: Kako do ugodnega kredita. Namenjena je pripravi dokumentacije za pridobitev ugodnega posojila sklada za razvoj malega gospodarstva. Sklad RS za razvoj malega gospodarstva je namreč s sodelovanjem bank pred kratkim objavil razpis, ki ga seveda gre izkoristiti, saj so posojila ugodnejša. Vloga za posojilo mora biti popolna, saj sicer ne bo prišla v poštev. Zato so se pri Območni zbornici v Kranju in pri Združenju podjetnikov Gorenjske odločili, da pripravijo seminar, ki bo potekal v torek, 14. maja, v prostorih mestne občine Kranj (dvorana 16). Seminar se bo začel ob 9. uri, najprej bodo predstavili razpis: seznam bank, postopek prijave in način odločanja, namen razpisa, merila in pogoje ter prednosti. V nadaljevanju bodo spregovorili posebej o dolgoročnih in kratkoročnih posojilih, moratoriju, zavarovanju plačil, obrazcu za vloge ter o bančnem mneju. Nato pa se o poslovnem načrtu, čemur bodo sledila vprašanja in in odgovori. Prijave za seminar sprejemajo do 10. maja, udeležence bo stal 7 tisoč tolarjev, GZS bo za vsakega prispevala 2 tisoč tolarjev. V tem razkošju ni nic potratnega. KIA" SEPHIA Razkošen, družinski avto lahko dobite že od skromnih 19.990 DEM naprej! A: Električni pomik vseh stekel B: Centralno zaklepanje C: Klimatska naprava D: Servo volan E: Airbag (zračna vreča) za voznika in sopotnika F: ABS zavorni sistem in zadnje disk zavore G: Prostoren prtljažnik H: Garancija: 3 leta ali 100 000 km in 5 let proti prerjavenju Končno ima vsakdo lahko dober avto! AK TP.ADE d.o o . Novo mesto. 063 342 441 • AVT0-R Cven d.o o., Ljutomer. 069 81 988 • AVTO CAPRIS d.o o.. Koper 066 33 143 • AVTOHlSA MIKLAVC S.p„ Radlje ob Dravi. 0602 7? 988 • AVTOCENTER MIK0LIC s p. Trbovlje. 0601 27 829 • AVTOCENTER T0M$E s p , Krška vas 0608 59 095 • AVTOMEHANIKA M AMBROŽIC. Bled. 064 741 784 • AVT0M0T0R d.d , Celje. 063 441 752 • AVTGUNE, Ljubljana Ob! 123 II 41 • AVT0SA1.0N PRIMSHOP, Nova Gorica. 065 28 33? • AV0SAL0N ŠKORJANEC, Celje, 063 412 245 • 8RANSBERGFR E. s p., Murska Sobota 069 21 238 • CREŠNIK d.o.o.. Medvode. 061 612 250 • F0RI d.o o.. Velenje. 063 893 884 • fORI d.o o.. Slovenj Gradec. 0602 42 986 • JAN AVTO d.o.o., Mengeš 061 722 509 • MULLER d.o.o., Črnomelj, 068 51 059 • NASMEH d.o.o .Kranj, 064 223 857 • PAAM AVTO d.o.o . Zavrt. 062 760 104, /61 116 • PS ZA AVTO Ljubljana 061 557 166. 557 021 • P8.0 d.o o.. Maribor. 062 221 596 • TF.HN0AVT0 d.o.o., Sevnica 0608 82 606 MEŠETAR Uvozne dajatve zmanjšale uvoz Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo "zeleno poročilo" o razmerah v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu, ki ga bo na eni od prihodnjih sej obravnaval tudi državni zbor. Čeprav poročilo nosi oznako "letnik 1994", je aktualno tudi za sedanje čase, saj se kmetijska politika lani in letos ni bistveno spreminjala. Za kmetovalce je najbolj zanimiv tisti del poročila, ki obravnava tržnocenovno in interventno politiko ter dohodkovni položaj kmetijstva. Po podatkih zavoda za statistiko so odkupne cene kmetijskin pridelkov predlani v primerjavi z letom poprej realno porasle za 4,2 odstotka, še vedno pa niso dosegle ravni iz 1992. leta. Čeprav zavod za statistiko ne spremlja rasti cen kmetijskega reprodukcijskega materiala ter sredstev za delo in storitev za kmetijstvo, posamični podatki in ocene za nekatere pomembnejše kmetijske pridelke kažejo, da so se materialni stroški v kmetijstvu predlani realno znižali-Cena goriva je (v primerjavi z rastjo drobnoprodajnih cen) realno upadla za 5,6 odstotka, cena zaščitnih sredstev za 7,3 odstotka, cena kmetijskih strojev za 9,6 odstotka... Ekonomičnost pridelovanja poljščin se je v primerjavi z letom prej poslabšala, v živinoreji, še zlasti v govedoreji (mleko, pitano govedo), pa se je izboljšala. Slovenija je za večino kmetijskih pridelkov in živil uvedla posebne uvozne dajatve (prelevmane) že v drugi polovici 1993. leta, predlani pa jih je dodatno uvedla še za med, pšenico, surovi sladkor, krompir, jabolka in hruške. Največ sprememb v prelevmanski zaščiti je povzročila uveljavitev sporazuma o pristopu Slovenije h GATT, s katerim so za nekatere izdelke ukinili posebno dajatev in jo nadomestili s posebno takso na uvoženo blago. Zaščita je spodbudila rast cen pri pitanem govedu in prašičih ter omejila uvoz v perutninarstvu, pri mleku in mlečnih izdelkih, deloma pa tudi pri sadnih sokovih in kakovostnem vinu. Uvoz zaradi izvoza (pri tem so bili uvozniki oproščeni plačevanja carine in posebnih dajatev) je omogočal različne špekulacije. Predlani so kljub prelevmanom uvozili 40 odstotkov več živih goved (9.865 ton) kot leto prej in 73 odstotkov več govejega mesa (10.564 ton), kar 40 odstotkov uvoza pa je bilo po tistem členu carinskega zakona, ki je omogočal uvoz zaradi izvoza. Uvoz mesnatih klavnih prašičev (1.835 ton) je bil za dobro polovico večji kot leto prej, uvoz svinjskega mesa (24.068 ton) za štiri odstotke večji, kar 90 odstotkov živih prašičev in skoraj polovica svinjskega mesa pa je bila uvožena zaradi izvoza. V letu 1994 niso beležili uvoza žive perutnine in kokošjih jajc, uvoz perutninskega mesa (1.114 ton) je bil skoraj za polovico manjši kot leto prej, povečal se je le uvoz zrmznjenih razkosanih kokoši ter jajčnega prahu. Uvedba posebne dajatve je skoraj popolnoma zavrla uvoz mlečnih izdelkov (z izjemo tistih, ki jih pri nas ne izdelujejo ali jih izdelujejo v premajhnih količinah) in prispevala k temu, da je bil uvoz mleka in mlečnih izdelkov (1.751 ton) predlani kar za dobro polovico manjši kot leto prej. Podobno je bilo pn medu, tudi tu je uvedba posebne dajatve upočasnila uvoz, povečala povpraševanje po domačem medu, dvignila odkupno ceno in prispevala k zmanjšanju zalog. Predlani so prvič uvedli tudi posebno dajatev za uvoz krompirja, ki so jo potlej, p° uveljavitvi sporazuma z GATT, spremenili v posebno carinsko takso. Predlanski uvoz (1.796 ton) je bil bistveno manjši kot leto prej (8.473 ton), z izvozno spodbudo dva tolarja za kilogram pa so pospešili izvoz (skupno so ga predlani izvozili 12.707 ton). VEDEŽEVANJE 090 44 09 090/41-29 090/42-38 štMidvor Škofja loka, Kidričeva 26, telT634 * 800 P0SEZ0NSK0 ZNIŽANJE a® KALORIFER S TERMOSTATSKO URO SUŠILNI STROJ GORENJE SUŠILNI STROJ CANDY... PEČ NA PETROLEJ ELEK. OLJNI RADIATORJI GRELNE BLAZINE mOOm BIAGA JE KOLIČINSKO OMEJENO! AKCIJSKA PRODAJA OD 20. do 30. APRILA BELA TEHNIKA GORENJE SVETILA VSEH VRST POMIVALNI STROJ PHILCO AKUSTIČNI APARATI, M. GORSKA KOLESA 13% 15% 67.990 POPUSTA POPUSTA CENE IN POPUSTI SO ZA TAKOJŠNJE PLAČILO, » MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE, BREZLAČNA DOSTAVA NEMOGOČE JE MOGOČE!!! KOVIN OTEHNA VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo oblačno vreme s plohami Jutri, v sredo bo oblačno s padavinami, v četrtek pa delno jasno z zmerno oblačnostjo. LUNINE Ker je v četrtek prvi krajec nastopil ob 22.40. naj bi bilo po Hercshlovem vremenskem ključu do petka, 3. maja, ko bo ob 13.48 nastopila polna luna, vreme lepo. 10. Alpski večer '96 Srečneži letošnjega jubileja Ne pozabite v Gorenjskem glasu v petek, 3. maja, poiskati zapis o Alpskem večeru. Čaka vas presenečenje. Bled, 29. aprila - Na Bledu je že tako rekoč vse nared. Kar petindvajset nastopajočih se bo v prvem in drugem delu Alpskega večera predstavilo na ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Tokrat pa smo, kar se tiče števila vaših odgovorov, kar zadeli z Vprašanjem. Prejeli smo namreč ogromno vaših dopisnic, na Katerih je bil tudi zvečine pravilen odgovor, da je na sliki Češka 55** na Spodnjih Ravneh nad Jezerskim v Kamniško - Savinjskih A|Pah, stoji pa na nadmorski višini 1543. Žreb pa je tokrat namenil Nagrade naslednjim reševalcem: 1. Robert Kusič, Zg. Jezersko 115, Jezersko; 2. Danilo Zupan, Jelendol 9, Tržič; 3. Manca Hostnik, Podvasca 11, Tržič; 3. Simon Gašpirc, Tupaliče 29, Preddvor; 5. Jana Delavec, Trnovlje 52, Cerklje, čestitamo! Današnja fotografija z ne tako stare razglednice pa prikazuje čredo ovac, ki se pase po nekem predelu v naših Julijcih, na katerem se je že kar pred nekaj desetletji dogajalo nekaj zanimivega v zvezi s slovenskim filmom. Le kje in kaj bi to bilo? Odgovore pošljite do petka, 3. maja, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet pravilnih odgovorov bo svojim Pošiljateljem prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. veliko, ki ste nam pošiljali odgovore. Za pravilni odgovor na vprašanje, kateri ansambel je nastopil do zdaj na vseh večerih, prireditvi, ki bo trajala dvakrat dobita po dve vstopnici: Roma-po poldrugo uro, potem pa še na Valjavec, Sr. Bela 21, 4205 tja proti jutranjim uram. Prvi del večera bo v celoti posnela tudi Televizija Slovenija in ga predvajala ze v nedeljo popoldne v oddaji Po domače. V Športni dvorani na Bledu zaradi ansamblov in nastopajočih, ki jih bo predstavljal Boris Kopitar ne bo dolgčas. Da pa ne bomo žejni in lačni, bodo skrbeli blejski gostinski delavci oziroma hoteli. Že pred začetkom pa bodo za dobrodošlico številnih obiskovalcev iz raznih krajev Slovenije in iz tujine Gorjanski godbeniki, v dvorani pa poleg nastopajočih še folkloristi. Zdaj pa je čas, da povemo, kdo so srečni dobitniki vstopnic oziroma izžrebanih kuponov. Hvala vsem, bilo vas je zares Preddvor in Lidija Brence, Trg Prešernove brigade 4, 4000 Kranj. Za pravilni odgovor, kdo je maskota Alpskega kvinteta, dobita vsak po dve vstopnici: Dora Tonejc, Finžgarjeva 10, 4248 Lesce in in Darja Štele, Mlaka 34,1218 Komenda. Za pravilni odgovor, kdo so vsaj trije ansambli, dobita po dve vstopnici: Bogomir Vrhovnik, Prase 36, 4211 Mavčiče in Nada Zupan, Breg 44, 4274 Žirovnica. Vsem srečnežem bomo vstopnice poslali po pošti. Posebej pa vas opozarjamo na Gorenjski glas, ki bo izšel v petek, 3. maja. V članku o Alpskem večeru vas čaka presenečenje. • A. Žalar Sporočilo zadnje javnom-nenjske raziskave, ki ji je kot eni redkih na Slovenskem zelo verjeti, saj ni raziskava tako ad hoc - sedeš za telefon in pokličeš, k°gar pač pokličeš - pravi, da ln\amo Slovenci dokaj pozitiven odnos do svoje polpretekle ko-mt*nistične ali socialistične his-°r'/e. Da enoumju nismo "dovekaj hudega zamerili, celo Več: še tovariš Tito v naši Memoriji nima kdovekaj črnih PlK za mlade je bil pa kar cool. A takooo? Človek skoraj ne More verjeti, če ne bi te dni slišal na vseh radijskih poročilih, po Petkrat na dan, teh naravnost osupljivih in po svoje kar vznemirljivih rezultatov. Gledali so debelo novinarji, Poslušali z odprtimi ušesi poslušalci, Spomenka Hribar, ki se je Po svoje še najbolj trudila za spravo, je bila pa sploh oh in ah wppy: čudovito! Slovenci so se sPravili kar tako, zelo hitro sami P° sebi in pokazali velike osle vsem rohnečim politikom. . Da je to tako enostavno? Da ltnamo pravzaprav dva obraza: Politika enega, narod pa druge-?a? Da politika tuli konec Koncev v veter, saj je očitno v večini narod sploh ne posluša? Eh, bratci in sestrice po rodu, to pa res ni in ne more 0lti tako enostavno. Poglejmo stvar z drugega Kota: če ste v najlepših zrelih 'etih in Vam spomin še dobro sluzi - česa se iz Svoje osebne Polpretekle zgodovine venomer sJ>ominjate? Lepih trenutkov, "ecov, šaljivih in komičnih dogodkov, seveda. Nekam globoko v Podzavest ste skrili tiste najbolj mučne in hude iivljenjske peripetije. Če pa živite v spominih na najhujše dogodke, ste pa hudo depresiven tip človeka, ki izjemno težko živi in se prebija skozi vsakdanjik. A tudi normalno ni, da bi si človek teiil življenje z okrutno preteklostjo: vsi imamo v teh zadevah vgrajen obrambni mehanizem, kot pravijo psihologi, In če pogledamo z današnjega zornega kota, ko ljudje vedno teije iivijo, ko se okoli njih kopičijo take lumparije vseh vrst, da jih tudi prehodno obdobje ali ta slavna tranzicija ne dovoljuje, potem je stvar jasna kot beli dan: kdo se ne bi nostalgično spominjal pod prvič: svoje brezskrbne mladosti, magari kot pionirček s titovko Glosa l/loč podzavesti Tovariš Tito v Evropi nikoli ni bil deležen kakšnih izrazitih negativnih in odklonilnih reakcij; da pa tudi doma velja za figuro domala brez črnih pik, je pa pripisati naši podzavesti... selektivnega spominjanja, ki se omejuje le na pozitivne dogodke iz preteklosti. Podzavest ie deluje tako, da v najhujše globočine spomina skrije neprijetnosti, dovoli pa, da kadarkoli planejo na dan veseli in simpatični dogodki, ki smo jim bili priča v življenju. In ta podzavest je narekovala tudi te osupljive rezultate vseslovenske javnomnenjske raziskave: ljudje se pač spominjamo lepih reči, ki jih je bilo tudi v tiraniji enoumja veliko. Ne le osebnih, tudi družbenih zadev. na glavi in pod drugič: zelo lagodnega in ugodnega zasebnega standarda. In enakosti. In vsej ideološki komunistični tiraniji navkljub človekovega dostojanstva, ki ga današnja oblast hladnokrvno, če ne že cinično jemlje z grozljivim pospeškom -s sto na uro! Zaprepadeni mediji, ki jim vsak strankarski fundamentalist vzame sapo in kroji politiko, so ob tej, preteklosti naklonjeni raziskavi, stisnili glave in si rekli: pa dajmo, ubrišimo preko radijskih va- lov kakšno partizansko. Ma-donca, saj ljudje pa ja tudi drugače mislijo! In smo se jim ob dnevu OF lahko hahljali, kakšno korajžo so premogli, ko so vrgli ven tudi Hej brigade, ki jih drugače kajpak ne vrtijo. Le kje so našli Hej brigade, ko pa že nekaj let skrivnostno zatrjujejo, da so tovrstne skladbe nekam založili ali izgubili. V zadnjih letih smo lahko ob takih praznikih slišali kvečjemu Na oknu glej obrazek bled, tokrat pa so z raziskavo opogumljeni mediji celo po željah poslušalcev uvrščali borbeno pesem. Najbolj smešno pri vsem tem pa je, da je generaciji, ki prihaja in na kateri stoji ta, tudi naš svet, eno figo mar, ali sliši Hej brigade ali pa Heleno Blagne. Ta generacija ima druge težave in ji je za glasbeno ideološko eksluzivnost toliko mar kot za lanski sneg. Čudni so ti fotri in te mamke, ki se ful razbesnijo, ko slišijo Hej brigade ali razjočejo, ko slišijo Na oknu glej obrazek bled, neko govejo mu z'ko ali kaj to že je.. Domnevamo lahko, da bo letos tudi 1. maj, ta evropsko univerzalni praznik dela, to pot minil brez tODOglednih sumničenj in ideoloških izključevanj. Kdor praznuje, naj praznuje, komur je tradicija, naj bo tradicija. Eh, kakšno kapitalno napako delajo tisti župani, ki jih zaradi strankarskih interesov ne bo na prvomajske shode! Kot župani vseh občanov bi morali na bajram, ne samo na prvi maj... • D. Sedej RADIO IM.J j>L 10$.» 181.1 VjiyV ioj.j OGNJIŠČE • I. Itt II J* »M. 111 II 61 GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM VAŠA PESEM TEDNA (predlogi za 6. 5.1996) Popevke: 1. BODI TU - REGIMA 2. MAJA - MAUBU 3. V TVOJEM OBJEMU - HIP-HOP Nz-viže: 1. MOJA PESEM - BRATJE IZ OPLOTNICE 2. KJE HODIŠ OČKA - ansambel MAKSA KUMRA 3. ZA VSE JE STUDENEC - ZASAVCI Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. NAJ MESEC UGASNE - IRENA VRČKOVNIK 2. SLALOM S HARMONIKO - ansambel ROBIJA SMOLNIKARJA VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH - Vsako nedeljo ob 14.30 na Radiu Tržič - Vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 95.0 FM in 88.9 FM stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje dne 28.4.1996: Gostilna Pr'Benk, Križe, Cesta Kokrškega odreda 3, tel.: 064/57-053. Nudijo vam hladne predjedi, jedi po naročilu, malice, nedeljska kosila, ribe, žar, telečje, svinjske in kuhane krače. 30. aprila ob 20. uri pa vas vabijo na prvomajsko rajanje z živo glasbo. Prvomajski golaž, žar, odojek, dobra kapljica in velik ognjemet. Nagradno vprašanje: Naštejte vsaj 3 (M) specialitete pokrovitelja. > KUPON: Odgovor: Naslov: Odgovor pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, "za Kolovrat domačih". Pripravljena je lepa nagrada. Prijetne praznike in nasvidenje čez teden dni. voditelj oddaje Marijan Murko VEČNO MLADI Pripravlja in vodi STOJAN LAVTAR Na RADIU KRANJ vsako četrto soboto v mesecu od 19.30 do 24 ure VEČNA LESTVICA - iz oddaje minulo soboto, 27. aprila: 1. VVhatever VVill Be, Will Be (Que Sera, Sera) (Doris Dav) 2. Don't Be Cruel (Elvis Preslev) 3. Yellow Submarine (Beatles) 4. Tli Be Home (Pat Boone) 5. Green Green Grass Of Home (Tom Jones) 6. Endless Love (Diana Ross & Uonel Richie) 7. Imagine (John Lennon) 8. Green Door (Shakin' Stevens) Dopisnice z novimi kuponi pošljite do petka, 17. maja, na naš naslov: RADIO KRANJ, Slovenski trg 1, Kranj, pripis pa ostane isti kot doslej: VEČNO MLADI. Vse prijatelje naše oddaje pa seveda že zdaj vabim na naslednje srečanje, ki bo v soboto, 25. maja. Kl/POJV - \Etl%\ LESTViCA GLASUJEM ZA SKLADBO ŠT.: MOJ NASLOV: TUDI DRUGJE JE LEPO V mesto, kjer se prepletata preteklost in sedanjost. To je Ž>SWLC • postaja pomembno trgovsko, Bančno in gostinski turistično središče, zahaja se v osrčju Slovenije in središču rodovitne Savinjska doline. Je mesto z več kpt 800-letm zgodovino. Sprehod po mestu začnemo z obiskom hmeljarskega muzeja, ki razkriva stoletni razvoj gojenja zelenega zlata, nato lahkp obiščemo Savinovo hišo, kjer je Uvel in ustvarjal znani slovenski skladatelj , Kropa "Čestitamo*. Janja Budič Poskusimo še mi Specimo kaj dobrega Janežev kruh 6 jajc, 18 dag sladkorja, 18 dag moke, 1/2 žlice pecilnega praška, 1 žlička stolčenega janeža, beljakov led: 1 beljak, 25 dag sladkorja, nekaj kapljic limoninega soka. Stepemo trd beljakov sneg, dodamo hkrati ves sladkor in vse rumenjake ter stepamo, da dobimo gosto spenjeno zmes. Narahlo z dvigovanjem kuhal-nice zamešamo moko, pomešamo s pecilnim praškom in janežem. Testo damo v nameščen in pomokan podolgovat model in počemo 45 minut pri 180 stopinjah C. Po želji kruh oblijemo z ledom. Naslednji dan janežev kruh narežemo na 1/2 cm debele rezine in jih rumeno popečemo pri 200 stopinjah C. V tem primeru kruha ne oblijemo z beljakovini ledom. Hranimo ga lahko kot prepečenec. Beljakov led: beljak in sladkor stepemo v gosto beljakovo maso, nato prilijemo malo limoninega soka. Preprost jogurtov kolač 2 jajci, 1 kozarček jogurta, 2 dl olja, 2 dl sladkorja, 24 dag moke, 172 pecilnega praška. Jajci in sladkor stepamo, da se zmes speni, naraste in zgosti. Počasi prilivamo olje, potem še malo mešamo, nato dodamo jogurt in moko s pecilnim praškom. S krožnim dvigovanjem kuhalnice vse narahlo zmešamo. Testo damo v namaščen in pomokan model in pečemo 45 mintu pri 180 stopinjah C. Evina pogača Vmešamo skutno testo: 10 dag masla, 4 jajca, 15 dag sladkorja, vanilija, 50 dag skute, 15 dag moke, 1/ 2 pecilnega praška; nadev: 1 kg jabolk, 7 dag sladkorja, 10 dag rozin, 1 žlička cimeta. Maslo penasto umešamo, nato izmenjaje in posamezno dodajamo jajca in sladkor z vanilijo. Ko je vse dobro spenjeno, dodamo pretlačeno skuto in moko s pecilnim praškom. Testo razprostremo za prst debelo na namazan pekač in po njem razgrnemo oprana in naribana jabolka, pomešana s sladkorjem, rozi- ! Zdravi lasje so lepi lasje Prav gotovo vam ni vseeno, kakšni so vaši lasje. In ker je moto Andreje Miklavčič, da mora stranka urejena, zadovoljna in z zdravimi lasmi zapusti salon, je odločitev za obisk frizerskega studia LAS na Mlaki več kot upravičena. Andreja Miklavčič vam bo uredila pričesko in, če je potrebno, pozdravila lase, izključno s kvalitetnimi uvoženimi materiali, od katerih gotovo najbolj poznate uveljavljeno firmo Scwharzkopf. In ker se redno udeležuje tečajev in seminarjev, v katerih se seznani z najnovejšimi tehnikami in modnimi trendi, vam bo vedno na voljo tudi za pravi nasvet. Čeprav se boste v živahnem moderno urejenem studiu LAS na Mlaki prav gotovo prijetno počutili, vam tam ne bo potrebno čakati, da pridete na vrsto. Andreja Miklavčič vas bo namreč sprejela po predhodnem naročilu - osebno ali po telefonu na številko 217 032, ter vam ob desetem obisku podarila brezplačno striženje in pričesko. Frizerski studio LAS boste našli brez težav, če se boste peljali skozi Mlako proti Golniku, saj je na koncu naselja tik ob levem robu ceste. Za tiste, ki boste tja prišli s svojim avtomobilom, pa je pred studiom na voljo veliko in prostorno parkirišče. Salon je odprt v ponedeljek, četrtek in petek od 13. do 20. ure, v torek in sredo pa od 8. do 14. nami in cimetom. Pečemo 50 minut pri 180 stopinjah C. Kavna rolada 4 jajca, 12 dag sladkorja, 10 dag moke, 1/2 člička pecilnega praška, 1/2 žličke instant kave; kavna krema: 7 dag sladkorja, 1 jajce, 3 žlice močne črne kave, rum, 16 dag masla. Stepemo trd beljakov sneg, nato hkrati dodamo sladkor in rumenjake. Moko, pomešano s pecilnim praškom in instant kavo, potresemo po dobro spenjeni masi in z dvigovanjem kuhalnice vse narahlo zmešamo. Testo vlijemo v namazan in pomokan model in pečemo 10 minut pri 220 stopinjah C. Ohlajeno namažemo s kremo in zvijemo. Preden ponudimo, rolado potresemo s sladkorjem in narežemo. Kavna krema: V kotliček damo sladkor, jajce in kavo ter stepamo v vodni kopeli, da se zgosti. Ohlajeno kremo odišavimo z rumom in jo počasi vlivamo v dobro spenjeno maslo. Pa še to: Pravilno pečen biskvit se lepo zvija vroč ali hladen. Če je biskvit nekoliko preveč pečen, ga bodisi pokrijemo z vlažnim prtičem in tako pustimo eno uro, bodisi namažemo s kremo in šele čez eno uro zvijemo, ko je namaz prepojil biskvit. Kadar položimo na pekač papir za peko, dvignemo pečen biskvit s papirjem vred in ga zvrnemo na pomokano desko. Po papirju razgremo moker in ožet prtič, da se papir lepše loči od testa. ZDRAVNIK SVETUJE C8) Piše: dr. Iztok Tomazin, specialist splošne medicine v Zdravstvenem domu Tržič. MALI NEPRIDIPRAVI III. Kako se pred klopi zaščitimo in kako ukrepamo, če se nam prisesajo. V naravi bodimo primerno oblečeni - telo naj bo čim bolj pokrito, oblačila pa svetlih barv, da klope lažje opazimo. Lahko se tudi zaščitimo z repelenti. Ta sredstva pa niso povsem zanesljiva, delujejo razmeroma kratek čas, ob pretirani uporabi so lahko tudi škodljiva. Najpomembneje je, da se takoj, ko pridemo iz gozda, natančno pregledamo in prisesane klope odstranimo. Pregledati je potrebno tudi obleko! če klope odstranimo dovolj zgodaj, možnost okužbe zelo zmanjšamo. Najlažje jih odstranimo s pinceto - zagrabimo jih čim bližje koži in počasi izvlečemo. Če je klop prisesan dalj časa, ga je pred odstranitvijo včasih potrebno omrtviti npr. s kremo, oljem, bencinom, etrom, če glava po nesreči ostane v koži, ljudje pogosto iščejo pomoč v ambulanti, kar pa večinoma ni potrebno. Glavo morate odstraniti, toda z malo spretnosti lahko to storite sami npr. z iglo, ranico pa razkužite z alkoholom. Mesto klopovega vboda je potrebno nekaj tednov opazovati. PREGLED PRI ZDRAVNIKU JE POTREBEN, kadar se nekaj dni do nekaj tednov po vbodu klopa, redko tudi po piku kake druge žuželke, razvije rdečina, ki se širi, še posebej če je obročasta. Take spremembe so sumljive za začetni stadij borelioze, v katerem je zdravljenje te bolezni najpreprostejše in najuspešnejše. Zdravniki si lahko pri potrjevanju diagnoze pomagamo s pregledom krvi, za zdravljenje pa uporabljamo antibiotike, ki so v začetnem stadiju bolezni zelo uspešni. Prav tako je obisk zdravnika potreben, če se po vbodu klopa pojavijo vročina, glavobol, bruhanje in morebitna otrdelost tilnika, kar so značilni znaki meningitisa, ali če otečejo sklepi. Rdečina, ki se pojavi na mestu vboda klopa ali pika žuželke v prvih 24 urah in traja nekaj ur do nekaj dni ter se ne širi, običajno ni znak okužbe z borelijo, zato v tem primeru obisk zdravnika ni potreben. V vseh dvomljivih primerih se vseeno velja posvetovati z zdravnikom. Zaključek: sorazmerno majhno tveganje, da zbolimo za katero od bolezni, ki jih prenašajo klopi, je mogoče z na kratko opisanimi ukrepi še zmanjšati. Bistveno je, da se po vrnitvi Iz gozda pregledamo in odstranimo prisesane klope. Kot sem že poudaril pa vsem, ki se veliko zadržujejo v naravi, priporočamo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. SREDA, 1. MAJA 1996 TVS 1 7.00 Vldeostrani 8.35 Orkester slovenske policije v Postojnski jami 8.50 Pika Nogavička, gledališka predstava Šentjakobskega gledališča 9.35 Cisto pravi gusar, slovenska mladinska nadaljevanka 10.20 Šest ta pravih in novi mož, nemška nanizanka 10.45 Roka ročka 11.35 Izubljene civilizacije, angleška dokumentarna serija 12.25 AFS France Marolt, ponovitev 1. dela 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Zgodbe iz školjke 15.15 Dlan v dlani 15.35 Dosje, ponovitev 15.50 Ljudje in zemlja, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Pravljica o očetu, ki je delal princeske, danski otroški film 18.00 Fallerjevi, nemška nadaljevanka 18.30 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Gospod Bean, angleška nanizanka 20.35 Film tedna: Idealist, slovenski barvni film 22.40 Dnevnik 3 23.00 Seaquest, ameriška nanizanka 23.45 Zaljubljenca, zadnji del danske nadaljevanke 0.35 Poročila 0.40 vldeostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 9.50 Kamelja ježa v Suakln, ponovitev nemške dokumentarne oddaje 10.55 Evropski koncert Berlinskih fllharmonikov, prenos iz St. Petersburga 13.05 Stoletje filma, ponovitev zadnjega dela angleške dokumentarne serije 14.20 Povest o dobrih ljudeh, ponovitev slovenskega barvnega filma 15.50 Gospod Bean, ponovitev 16.15 Seaquest, ponovitev ameriške nanizanke 17.05 Angel Falls, ponovitev ameriške nadaljevanke 18.00 Po Sloveniji 18.45 Slovenci v Vatikanu, dokumentarna oddaja 19.25 V vrtincu 20.10 Prva tekma finala pokala UEFA 20.10 športna sreda 22.30 Šaloma, posnetek opere iz Covent Gardna 0.15 Euronevvs KANALA 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitev izdelkov 10.45 Video strani 14.15 Spot tedna 15.00 TV prodaja 15.20 Risanka 15.50 Tropska vročica, ameriška nanizanka 16.40 Poslovna tveganja, ponovitev dokumentarne serije 17.10 Živeti danes, ponovitev 17.40 TV prodaja 18.00 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Risanka 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.00 Dance Session, oddaja o plesu 21.30 Splošna praksa, ponovitev avstralske nanizanke 22.25 TV prodaja 22.45 Spot tedna 22.50 Video strani 0.00 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum, P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev 13.30 Točka pravice, ameriška nanizanke 14.30 Ograje našega mesta, ponovitev ameriške nanizanke 15.30 Avtodrom, ponovitev 16.00 POP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Neverjetni vohuni, nanizanka 18.30 Krila, ameriška humorističlna nanizanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Taksist, ameriški barvni film; 1976; Robert de Niro; Cvbill Shepherd, Jodie Foster 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev 1.00 Vldeostrani TV 3 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški program 10.50 Arsen Lupin, ponovitev nanizanke 11.50 Avtomo-bilistična oddaja: Avto 3 12.25 Z glasbo v srcu, ponovitev 14.00 Družinski studio, izbor 15.00 TV prodaja, ponovitev 16.30 Otroški program 18.00 Feniks, nadaljevanka 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 Večni nasmeh, film 21.45 Dom in svet 22.15 Arsen Lupin, nanizanka 23.35 Feniks, ponovitev nadaljevanke HTV 1 12.45 Adamovo rebro, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.35 Otroški program: Pomembno In nepomembno, nanizanka 14.50 Ljubim svoje mesto 15.05 Poročila 15.10 Antologija hrvaške drame: Marijan Matkovič 15.40 Naši likovni ustvarjalci 16.15 Otroški program: Ko odrastem 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Virus 19.30 Dnevnik 20.10 Poslovni klub 20.45 Kulturna krajina 21.45 Kdor poje, slabo ne misli, glasbena oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 Kdor poje, ne misli slabo, glasbena oddaja 22.15 Dnevnik HTV 2 15.55 Hrvatska korablja, dokumentarna oddaja 16.25 Izobraževalna oddaja oddaja 16.55 Nogomet za pokal Hrvaške, prenos zaključne tekme 19.00 Hugo, igrica 19.25 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Nogometni pokal UEFA, prenos 22.05 VValker, Teksas Ranger, 1/25 del ameriške nanizanke; Chuck Norris AVSTRIJA 1 12.10 Soulman, ameriška komedija 14.00 Šport, nogomet - 14. evropski juniorski turnir U16: Avstrija - Poljska 16.25 Tudi angeli jedo fižol, italijansko -špansko-francoska komedija 18.30 Srček 19.00 Noro zaljubljena 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Stoj! Ali pa bo moja mama streljala, ameriška komedija; Svlvester Stallone 21.40 Čudovita brata Baker, ameriška komedija; Michele Pfeifer, Jeff Bridges, Beau Bridges 23.30 Čas v sliki 23.35 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, skupina A, pregled današnjih tekem na Dunaju 0.25 Indian Runner, ameriški film AVSTRIJA 2 13.05 Morske zvezde, avstrijski ljubezenski film 14.25 Pismonoša Mul-ler, nemška komedija 16.05 Vesela četverica z bencinske črpalke, nemš-ko-avstrijska komedija 17.40 Sfinge -skrivnosti zgodovine 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Belomodre zgodbe 21.00 Zgodbe iz Avstrije 21.50 (Jas v sliki 2 21.55 Kraj zločina: Umor v podzemski železnici, nemška TV kriminalka 23.25 Norma Rae, ameriška filmska drama; Sally Field, Beau Bridges 1.15 Pogledi od strani 1. 25 Kultura 2.00 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednlk 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 212. 19.25 Iz arhiva: Pravomajsko srečanje na Joštu 95 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot: Kovači smo - D'Kovači 20.08 TV kažipot 20.10 Od modulov do prave železnice 20.30 Župan z vami: občina Cerklje: Franc Čebulj, voditeljica: Beti Valič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila 212. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Odisejevo oko '96 21.45 Halo, halo... - kontaktna oddaja zabavne glasbe (v živo, pokličite po teleofnu: 33 11 56, voditeljica: Martina Vidali) 22.45 Poročila 212. 22.59 Z vami smo bili... nasvidenje 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.01 Vldeostrani LOKA TV 20.00 Napovednlk 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Scena, glasbena oddaja 21.30 EPP blok 21.35 Nedeljska reportaža, ponovitev ... Vldeostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Tradicionalno srečanje v Dašnicl 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednlk 18.16 EPP blok 18.21 Kronika tedna, ponovitev 18.55 Sprejem zimskih športnikov pri županu, ponovitev 19.25 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... vldeostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 DIH NOVE DOBE - informativno izobraževalna oddaja, avtor dr. France Susman 21.00 Telemarket 21.05 Predavanja Virgila Armstronga v Ljubljani (iz cikla devetih predavanj) 00.20 Telemarket 00.30 Napoved sporeda za četrtek 00.40 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Mala šola demokracije zakonodaja in sodna oblast 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.10 štiri tačke 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gremo v life 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.20 Skrito geslo 18.50 EPP 19.30 Večerni program - Parnas 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ R TRŽIČOddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz Iz Tržiča In 95 Mhz iz Kovorja. Sreda bo potekala v znamenju zanimivih rubrik in dobre, raznovrstne glasbe. Najprej bomo pobrskali za zanimivimi informacijami, nato spremljali in komentirali. S knjižnjega trga smo izbrali nekaj zanimivih naslovov, oddaja bo na sporedu ob 16.30. Uro kasneje se bomo napotili v kino. V spored uvrščano še druge prispevke, od obvestil do drugih zanimivih informacij in novosti Iz sveta glasbe. Pripravili pa smo tudi radijski Juke box. Seveda, nekaj minut bomo posvetili tudi današnjemu prazniku. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Kočija formula 1 (stari hiti) 10.30 Novice 11.00 Sredina tema: Avtomobilizem 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Novice Iz NZ glasbe - Ansambel Ambicija 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.1» Zavarovalnica Triglav 16.00 Zdravnikov nasvet 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Nalezljiva norost - moda 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 8.00 Napoved servisne informacijo 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 Škofjeloških 614.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Praznično popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL 6.00 Jutranji program RGL 6.11 Novice 7.15Novice 7.35 Vreme 8.1» Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.1» Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D.J. vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 Črna kronika 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Največje radosti življenja ' Alenka Sivka 24.00 New age glasba 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.4j> Duhovna misel, svetnik dneva 8.3°. Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglas1 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. ir»: oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o--18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Gia« Amerike 19.40 Za najmlajše pos^' šalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč * temi oz. Prijateljstvo bolnih... ZŠM Radijski roman 22.00-5.30 Nočn' glasbeni program KINO CENTER premiera amer. domišljijskega spektakla JUMANJI (Robin VVilliams) ob 16. in 18. uri; ameriška drama ZBOGOM, LAS VEGAS (Nlcolas Cage, Elisabetn Shue) ob 20. uri STORŽIC amer. romantična komedija NEKOČ IN ZDAJ (Melanie Griffith, Demi Moore) ob 17. in 19. uri; premiera amer. erot. thriller JADc (David Caruso) ob 21. uri ŽELEZAR JESENICE Walt Disnevjev animirani filr" SVET IGRAČ fJOY STORY) ob 16. uri; premiera amer. thriller 12 OPIC (BrucJ VVillis, Brad Pitt, Madelaine Stowe) ob 17,30 in 20. uri; KINO SORA ŠKOfJA LOKA ameriški akcijski ZLOMLJENA PUŠČICA ob 18.30 in 20.30 uri KINO Zlf« ameriški akcijski ZMEDA V POSTNEM VLAKU ob 18. uri; ameriška drama KOŠARKARJEV DNEVNIK ob 20.30 uri Odprte strani- > 1 < P R V O M A J S K I I N TE R V J U Fotografije: Janez Pelko Gorenjka v Ženevi Pogovor z gospo DARJO LAVTIŽAR-BEBLER, prvo damo stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Uradu Združenih narodov v Ženevi Darja Lavtižar-Bebler v trenutku prešernosti J. Ženeva Lahko bi rekli, daje Gorenjska Švica v SlSjem? Ali obratno: Švica je "mega" Osišnjska. Tu imajo vse, kar imamo na O^njskem^ le večje je. Švica je večja od Q°renjske, Ženevsko jezero večje od Blejskega, Mont Blanc višji od Trigla-^Sjjiona bolj vodnata kot Sava. Kaj pa ljudje, Švicarji - kako se Gorenjka B°ŠHti med njimi? "Lahko bi rekli, da je tudi med ljudmi, med nami in Švicarji, precej podobnosti. To Sem slutila že, ko sem prihajala sem. Saj so tudi znotraj Slovenije velike razlike. Pomirimo samo, kako zelo se Gorenjska razlikuje od Dolenjske, Štajerske ali Primorske. Tako ^e tudi posamezni deli Švice močno ločijo; ne le Po jezikih, tudi po naravnih danostih. V r°manskem delu so ljudje bolj odprti od hstih v nemško govorečem. Vendar te razlike "jso tolikšne, kot bi mislili. Oni namreč niso Nemci, Francozi ali Italijani. Res pa je, da se rornanski del naslanja na francosko kulturno ?aledje, nemški na nemškega, italijanski na julijanskega. Tega se zavedajo, vendar varati poudarjajo, da so vsi skupaj zgolj ličarji." Čripadnost skupni državi je torej HtSŠnejša od razlik? "Tako je." £*Lje nama kar sama od sebe ponuja OSJnost primerjave med Švico in nek-^2Sjo_ Jugoslavijo, v kateri različni narodi nismo zmogli tolikšne pripadnosti skupnosti? "Ta primerjava pa ne vzdrži. V Jugoslaviji je bilo razlik preveč, narodnostnih, zgodovinskih, jezikovnih, kulturnih, religioznih... V Švici jih je bistveno manj. Prevladujeta sicer dve veroizpovedi, ki sta si bili nekoč zelo nasprotujoči, vendar sta se sčasoma druga druge navadili in se primorali do velike, občudovanja vredne strpnosti in medsebojnega spoštovanja. Nekdanji Jugoslovani smo se sicer radi primerjali s Švicarji. Takratna država je bila federacija z elementi konfederacije, tvorci naše ustave so marsikaj prepisali iz švicarske. Nam, Slovencem, je bil konfederativni moment še posebno ljub." Kardeljeva ustava iz 1974 je šla ravno v to smer in danes ji očitajo, da je prav ona povzročila razpad federacije... "To trdijo tisti, ki so z njo izgubili svojo dominantno vlogo." V čem je tedaj skrivnost trdnosti švicarske konfederacije? "Konfederacija pomeni, da vsa oblast izvorno pripada delom in ne celoti. Kantoni so pravzaprav suverene države, čeprav štejejo nekateri komaj nekaj tisoč prebivalcev. Tukajšnji kanton Vaud je med večjimi, prebivalcev je za tretjino Slovenije. Tisto, kar jih drži skupaj, je skupni interes. Dokler je takšno blagostanje, kot je, ni razloga za ločitev. Vendar med kohezivnimi elementi ni V našem časopisu je ze nekaj časa v navadi, da pred večjimi prazniki objavimo pogovor s katerim od naših rojakov Gorenjcev, ki so šli po svetu in danes v njem nekaj pomenijo. Tako smo obiskali dr. Katjo Boh, slovensko veleposlanico na Dunaju, Jožico Puhar, slovensko veleposlanico v Makedoniji, Ivana Cankarja, strokovnjaka za računalništvo, ki živi in dela v korporaciji IBM, na Finskem in v Parizu... To pot, pred prvomajskimi prazniki 1996, smo bili v gos teh pri Darji Lavtižar-Bebler, prvi dami slovenskega veleposlaništva v Ženevi. Na Gorenjskem jo sicer dobro poznamo: poznajo jo njeni rojaki iz Kranjske Gore, sošolci z jeseniške gimnazije, spominjamo se je gledalci televizije, na kateri je bila svoj čas napovedovalka in novinarka, še posebej pa je zaslovela v letih osamosvajanja Slovenije, ko je bil najprej poslanka in nato prva Slovenka, ki je kandidirala za predsednico republike. Na to dejstvo je ta gostoljubna in šarmantna dama, ki se letos jeseni vrača v domovino, še posebej ponosna. Sprejela nas je v svoji rezidenci, v hiši, ki jo je naša država najela v manjšem kraju nedaleč od Ženeve. Pogovor, ki sledi, se je začel z dobrim kosilom in se nadaljeval, kakor sledi. samo denar, velika je moč tradicije. Zavedati se je treba, da švicarski mir ni od vekomaj. Še pred dvesto leti so bili ti kraji zelo nemirni. Ženeva je bila dolgo podložna Franciji." Človek se sprašuje, zakaj si niso vladarji Francije, Nemčije in Italije, ki so bili znani imperialisti, Švice enostavno razdelili, tako kot sta si Miloševič in Tudjman Bosno? "Mogoče jim je ustrezalo, da so imeli v neposredni bližni neko varno zaledje, kamor bi se lahko umaknili v izjemno težkem položaju. Še Hitler je spoštoval švicarsko nevtralnost in je ni niti poskušal napasti. Imel je svoje koristi od švicarske nevtralnosti. Ta je obstala, ker je bila pogodu tudi velikim sosedom." Ženeva je svetovno znano mesto. Slovi po bankirjih, urarjih, diplomatih... Se tu srečujete samo z navedenimi ali tudi z "navadnimi" Ženevčani? "Res je, da se največ srečujemo z ljudmi iz diplomatskih krogov. Pogovarjamo se največ angleško. Dostikrat se srečamo tudi s Švicarji, vendar do tega ne prihaja samo po sebi, pobuda mora biti praviloma naša. Živimo, v dveh kantonih. V ženevskem je sedež Urada ZN, tu, v kanonu Vaud, v občini Coppet, stanujemo. Približno vsak tretji sosed tu okoli ni domačin, ampak je tu začasno, tako kot mi. V soseščini sta dva kanadska para, drugi so iz Mauritiusa, iz Amerike, Skandinavije... S Švicarji, kolikor jih je, imamo dobre odnose. Zato, ker z možem smatrava, da taki morajo biti. S Švicarji se je sicer težko družiti. Lahko jih povabiš na pijačo pred novim letom ali poleti na vrtno zabavo. Ce jo prirejaš, je v navadi, da se greš en dan prej opravičit sosedom: veste, pri nas bo jutri bolj glasno, če imate kaj časa, pridite zraven. Oni pravzaprav ne marajo preveč tesnih vezi s sosedi, navajeni so na priložnostne stike. Radi pa vedo, kdo je njihov sosed in se ga ne izogibajo." Vaš mož nam je med večerjo pripovedoval, kako stroga so pravila obnašanja v tukajšnji občinski soseski. "Res je, tem se je treba podrejati, brez rezerve. Če se jim ne bi, bi ti sosedje hitro dali vedeti, da nečesa ne počneš prav in te zato ne cenijo. Nekatera od teh opravil so res nenavadna, že za nas, kaj šele za ljudi iz bolj oddaljenih in družabno bolj razgibanih okolij. Ob nedeljah mora vladati absolutni mir. Ob sobotah vsi delajo na vrtu, takrat se lahko zasliši tudi cirkularka ali kosilnica; vendar ne pred osmo zjutraj in med dvema urama za opoldanski obrok. Enako velja med tednom. Ob desetih zvečer mora zavladati popolna tišina. Znana je šala o Švicarjih, ki skupaj veseljačijo in se ob desetin razidejo. Ce pri sosedu, pri katerem so bili v gosteh, slišijo še kakšen hrup, pokličejo policijo... Mi nismo imeli nikakršne želje, da bi tu izstopali. Nasprotno, želeli smo se čimbolj prilagoditi, da bi nas ljudje spoštovali - da bi zaradi nas cenili tudi Slovenijo." Nadaljevanje na IS. strani R V O M A K I I N T E R V JU Fotografije: Janez Pelko V nekem intervjuju (Jana, 10. januarja 1995) ste se pohvalili, da ste doma, preden ste prišli sem, počeli "tisoč stvari": "drsala, hodila k pevskemu zboru, sedem let sem študirala solo petje poleg Študija na pravni fakulteti, napovedovalka sem bila na televiziji, k telovadbi sem hodila, smučala sem... skratka, nikoli nisem imela pet minut časa, ki ga ne bi mogla porabiti. Potem pa sem nenadoma obtičala doma kot mokra kura. To me je na začetku najbolj šokiralo." Kako je zdaj, je "šok" ie mimo? "Ko sem prihajala sem, sem vedela, v kaj grem. Vendar je bil prehod iz dinamičnega v bolj mirno življenje res izrazit. Nakar se je izkazalo, da bo tudi tukajšnje življenje zelo dinamično. Življenje je zelo pesiro, vendar je manj na očeh javnosti. In manj je konkretnih sadov. Tudi če se zelo potrudim, ni kaj posebnega pokazati. Tu je treba kar naprej nekaj urejati, se poglabljati v razne probleme, a tega se ne vidi. Vendar po svoje pripomore k učinkovitosti celotne misije, naše rezidence in slovenskega imidža. Ko sem bila poslanka, sem predlagala razne amandmje, ki so še danes "moji". Kar storim tu, se knjiži pod "naše"." Vi ste pravzaprav zelo ženstvena. To lastnost ste znali uporabiti v javnosti, ko ste bili še televizijska napovedovalka in pozneje poslanka, zdaj ste dobra gospodinja, niste pa feministka. Vsaj tak občutek imam? "Ne, to res nisem. Tiste vrste feministka, ki hoče biti za vsako ceno agresivna proti moškemu spolu, ali se bojevito zavzemati za ženske pravice. Te sorte res nisem. Vse bolj pa postajam borka za to, da je treba dati ženskam več veljave in jim omogočiti večjo udeležbo v javnem življenju. Prav zato sem šla v kandidaturo za predsednico republike, čeprav sem se zavedala, da nimam nobenih možnosti. To so bile prve predsedniške volitve v slovenski zgodovini in prav je bilo, da se na njih pojavi tudi ženska kandidatka. Nakar sva bili kar dve in to z različnih ideoloških območij. Še danes sem ponosna na to, da sem naredila prve korake v tej smeri." Vaš soprog, dr. Anton Bebler, je tu kot diplomat. Kakšna je ob njegovi Vaša vloga? "Formalna vloga je zelo neznatna. V diplomatskem življenju velja, da se veleposlanik, razen ob strogo službenih opravilih, pojavlja s svojo soprogo. Redki so diplomati, ki so tukaj brez žena ali so samski. Enako velja za ambasadorke. V Ženevi sta trenutno samo dve, ki sta sami. Partner ima namreč veliko nalog, v dobrobit države, ki jo ambasador zastopa. Naša misija ima zelo malo ljudi, opravljeno mora biti pa vse. Žena lahko uredi veliko stvari, iz ozadja." Je življenje v diplomatskih krogih še vedno tako podvrženo tisti znameniti in strogi "etiketi", ali pa je tudi tu že kaj odjuge? "Formalnosti je pravzaprav vse manj. Vendar ne manjka diplomatov, ki pretirano negujejo razne formalizme. Največ pa je odvisno od narave osebnih odnosov s posamezniki. Generalni direktor Urada OZN v Ženevi, tukajšnji številka ena, dr. Vladimir Petrovski, je vselej zelo prijazen in neformalen, in ko se pogovarjava rusko, me začne kar tikati. To si vedno razlagam kot znak osebne naklonjenosti in prijateljstva. Z možem imava izredno prisrčne stike s številnimi ambasadorskimi pari." Premoremo Slovenci kaj takega, kar "vžge" tudi med izbirčnimi diplomati? "S soprogom sva se odločila, da storiva, kar je mogoče največ za promocijo Slovenije. Bili smo namreč prva slovenska misija tu v Ženevi. Opozoriti želimo na najboljše, kar imamo. In kaj je to? "Likovna umetnost je gotovo taka. Še preden sva šla sem, se je moj mož dogovoril z g. Zoranom Kržišnikom, direktorjem Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani, za posodo primernih slik in grafik. Vse, ki visijo tu in v velepolaništvu, so na posodo, na našo, ne na državno pobudo. Sposodil si jih je mož in njega bremenijo. Če bi čakali na državo, bi bilo bolj pusto. Beblerjevi so diplomatska družina, ki spoštuje umetnost. Nekoč sem bila priča, ko se je Dubravka Tomšič zahvalila mojemu pokojnemu tastu, dr. Alešu Beblerju, ki ji je kot šef jugoslovanske misije pri OZN v New Yorku pomagal, da je kot študentka prišla do dobrega klavirja. Tudi odkar sva midva tu, sva pomagala organizirati kar nekaj kulturnih prireditev. Moj mož, v prvi vrsti, v ozadju pa sem bila vedno tudi jaz. Ce drugače ne, z nasveti. Diplomatske-žene v Ženevi imamo svoje združenje, v katerem kar tekmujemo, katera bo bolje predstavila svojo državo, največkrat s posredovanjem kulturnih prireditev. Zdaj pripravljamo "coffee morning", na katerem bomo slovenske drugim diplomatskim ženam predstavile Slovenijo." mik ti i - mm ■■■■■ ■ m Ženevčan stare sorte Ženevi ste posredovali še eno zelo slovensko in izvirno reč - Kogojevega konja, ki stoji v parku pod palačo^ Svetovne trgovinske organizacije (WTO)^ "Res je, to je posebna zgodba." Te dni nas je v Ženevi nekaj vel Slovencev. Povod za naš obisk je razsta^ va slovenske čipke. Kolikor vem, je do nje prišlo tudi z Vašim posredovanjem in zaradi starih vezi rodbine Beblerjevih^ Idrijo. Vse to je pravzaprav ena imenitna reč, mame? "Meni se je zdela grozno lepa. Ta razstava je res elegantna in na kulturno izredno visoki ravni. Moj mož je ob odprtju povedal, da po svoje izraža duha Slovencev in Slovenije. Slovenija je majhna in lepa, Slovenci smo majhen, precej zapleten in trpežen narod in taka je tudi tudi ta čipka." A znate klekljati? "Ne, za ročna dela pa žal nimam posebnega smisla." Čipko izdelujejo povečini zelo pre^ proste, dostikrat naravnost revne in potr pežljive žene, nosijo jih pa dame iz visoke družbe. Iz tiste, ki ima enega od svojih svetovnih sedežev prav tu, v Ženevi. Krql za razstavo je torej čisto pravi? "Nesporno. V t.i. visoki družbi je vrh tega precej ljudi, ki imajo smisel in znajo ceniti take drobne in fine reči. Čipka je v teh krogih izredno cenjena, čeprav se večina ne zaveda, koliko truda je treba za tako majhno reč Žene diplomatov so zelo ponosne, če pohvališ, kako lepo so to in ono uredile - in pri tem zelo pogosto uporabljajo prav čipko. Posebno so k temu nagnjeni Belgijci, Holandci, Finci, Čehi..." Vendar sem slišal, prav tu in v teh krogih, da se jim zdi naša čipka zelo draga? "Zelo je draga, tudi če ne upoštevaš razlik v kupni moči tu in pri nas. Po drugi strani vem, da klekljarice zanjo dobijo zelo malo-Vprašanje je potemtakem, kje je ta vmesni denar. Preveč se ga izgubi pri raznih posrednikih. Če je v trgovini draga in & vemo, da je klekljarica zanjo malo dobila« potem je pač jasno, da je nekdo vmes z nj° dobro zaslužil. Tukaj je zelo velika ponudba portugalske, kitajske, švicarske, nemške in posebno belgijske čipke. Slednja je zel" znana in dobro se prodaja. Kdor bo zraven vsega tega ponujal idrijsko čipko po cenah, kakršne ima v Sloveniji, ne bo smel bit' razočaran, če bo prodal malo. V fazi, ko šele prodiramo na ta s čipko zasičeni trg, ne smemo biti predragi." Razstava je v Slovenskem salonjj Palače narodov, ki je rezervirana Jfi, diplomate. Kazalo bi jo postaviti še k]^. kjer bi bila bolj dostopna baneniškijfc urarskim in drugim poslovnim ter pr£, možnim krogom? "Gotovo, vendar to ni Vloga mojega moža On jo je predstavil svojemu krogu, če bi)° hoteli še širšemu, bi se moral angažirati & kdo drug. To je vse mogoče, a treba r posebne energije, organizacijskih prijemov> predvsem pa denarja. Midva sva nanj0 opozorila tudi ljudi, ki jih poznava zun^J diplomatskih krogov. Jaz sem, denim0' povabila svoje znanke iz tečaja francoščini' pa učiteljice mojih sinov... Začeli smo 5 promocijo, za prodajo bo treba še kaj ve^ In še kam drugam bi morali, v Zuerich ^ Bern, denimo. Potem pa še v druge države- G. Janez Podobnik, državnozborskj poslanec in cerkljanski župan, je zagj^ vil, da bo posredoval pri g. Suklja vodji tiskovnega urada pri Vladi RS.^ "Kar naj. To bi bilo dobro. Razstava je reS elegantna, strokovno zasnovana in tako lep*' da bi bilo škoda, Če bi bila samo za enkrat- Nadaljevanje na 19. strarf R V O M A S K I I N R V U Fotografije: Janez Pelko Ko sem se pred dobrim letom na Dunaju pogovarjal z dr. Katjo Boh, slovensko veleposlanico v Avstriji, je potožila, da je za vse sama. Tam namreč dejansko živi in dela sama, brez družine. Vi ste tu z družino, ki Vam je gotovo prej Y_pomoč kot v breme? "Moja sinova, Žiga (1977) in Andrej (1983), mi izredno veliko pomagata. Kar naprej ju nagovarjam, da tu nista kar tako, da tudi onadva po svoje predstavljata Slovenijo. Starejšega že lahko pošljemo kamorkoli. Zelo dobro govori angleško in francosko in se znajde v vsaki družbi. Vrh tega doma skrbi za vrt, kosi, itn. Kar dobro se je že navzel občutka odgovornosti. Mlajši mu sledi. To je važno, ker le tako lahko Uspejo projekti, ki se jih lotimo kot družina. Mi je rekla latvijska ambasadorka, ki je tu sama, kako pri nas vse klapa: "Vaš mož ima srečo, ker ima tu ženo, jaz je nimam. Vedno ste za njim Vi, za menoj ni nikogar." Kako se od tu, z "distance", vidi Slovenija? Je res tako majhna? In mi z njo? t "Zelo rada bi rekla, da temu ni tako, a ne morem. Slovenija se od tu dejansko vidi zelo majhna. In kar naprej je treba tudi diplomatom in izobraženim ljudem razlagati, kje smo P kdo smo. Da je Slovenija drugo kot Slavonija in Slovakija. In da je pri nas že zdavnaj mir. Da imamo "čisto svoj" jezik..." IL Ljubljana Svoj čas ste bili novinarka, na televiziji. Zdaj lahko od slovenskih medijev spremljate samo še časopise. So dobri? "Televizije ne vidimo. Poslušamo prvi Pfogram Radia Slovenija na srednjih valo-vm; zasliši se, ko se stemni, pozimi od Sedmih zvečer do sedmih zjutraj. Dobivamo vse dnevnike, z dvo ali tridnevno zamudo. Kadar smo doma, skrbno gledam televizijo, vendar me moti, ker je tako malo poročil o dogajanjih po svetu. Dosti je o lokalnih dogajanjih, strankah in športu, drugega je Premalo. Tu je informacija bogatejša. Nekateri naši časopisi so preveč enostranski, desni in levi. To se vidi že v uredniškem izboru Pisem bralcev. Nekateri se sploh ne trudijo za objektivnost, zapadli so v povsem prozorno strankarsko propagando." Popisujete v Republiko. Je to nakl-Mje? "Ne, že ko smo odhajali, sem obljubila sodelovanje kolegu Tonetu Hočevarju, tedaj zunanjepolitičnemu uredniku. A je bilo v Zacetku tu preveč opraviti. Potem me je P°vabil še Mile Šetinc, in ker sem imela tedaj že več časa, sem pristala. Pišem o tukajšnjih rečeh, ki jih zdaj že dobro Poznam, hkrati na ta način ohranjam vez z domačim okoljem." Kaj pa Gorenjski glas - seže do Vas? "Oja, včasih ga dobim. Vsem, ki se uamenijo sem, naročimo sveže časopise. Redno pa ga spremljam, kadar smo doma na počitnicah, trikrat ali štirikrat na leto." fale pogovor bo izšel prav v Gorenjs-!$*m_glasu, v praznični prilogi, pred ^H^vom upora in praznikom dela. To ?toj>raznika, ki sta od vseh še najbolj socialistična" in edina ohranjata tradi-*#o_PF in SZDL V slednji in v njeni sjednici, Socialistični stranki Slove-^Me^ste bili svoj čas zaposleni. Kako jgges gledate na tiste čase? "V službo na SZDL me je 1978 povabil j*eter Bekeš, sedaj slovenski veleposlanik v Rimu. Žiga je bil star eno leto, mož je vse Pogosteje odhajal v tujino, otroka pa ne ^oreš puščati samega. Zato sem pustila n°vinarsko delo na TVS, ki zahteva veliko odsotnosti z doma. In šla za uradnico v strokovno službo, kot pravnica. Pozneje šele s° me promovirali v politično sfero." - - Darja Lavtižar-Bebler v svojem ženevskem domovanju V Švico ste odšli, še preden je Viktor Žakelj "zapeljal" SSS v LDS. Kako ste ocenili to dejanje? Ali po Vašem socia-^l^iJP^h s°dijo med liberalce, med "tiste, ki imajo kaj pod palcem" (dr. Ivan Tavčar)? "Lahko bi, pod pogojem, da bi se v'LDS dogovorili za zavezujoč program, ki bi bolj povzdignil socialno noto in se zanjo nato tudi zavzemal. No, saj v programu to je, zavzemanja zanjo v praksi je pa premalo. Celo zanemarjena je. Že mogoče, da so bile druge naloge nujnejše in bolj državotvorne, vendar..." Je bila socialna nota zanemarjena na račun "zgodbe o uspehu"? "Kaj ti bo zgodba o uspehu, če imaš na eni strani nekaj zelo uspešnih posameznikov, na drugi pa vse več brezposelnih, revnih in nezadovoljnih. Zase moram reči, da sem po duši socialdemokratka in to ostajam. Če bo LDS hotela biti še naprej najbolj uspešna stranka, se bo morala socialnih vprašanj lotiti bistveno bolj preudarno." Mogoče bi bilo letos, ko mineva sto let od ustanovitve socialdemokracije na Slovenskem, to še posebej primerno? "Ne vem, če ravno zaradi neke obletnice. Zaradi razmer! Kadar sem v Sloveniji, se srečujem zlasti z ljudmi na podeželju, ki živijo čisto vsakdanje življenje in reči moram, da vse bolj tožijo." Nekaterim se že kolca po prejšnjih časih? "Mogoče. Meni osebno se zdi po svoje škoda, da je šla SSS v LDS in bila tako ukinjena. Bila mi je pri srcu, zlasti potem, ko je postala prava stranka in so ostali v njej samo ljudje, ki so imeli pred očmi predvsem cilje, kot sta socialna varnost in pravna država, v kateri te ne morejo kar tako vreči na cesto. SSS je imela svojo mrežo, nekaj denarja, potem se je pa vse nekam potopilo." Bi si upali staviti, kdo bo zmagal na državnozborskih volitvah, letos jeseni? "LDS še zmeraj kaže dokaj dobro, vsaj po anketah. Najboljše pa bo šlo tistim strankam, ki bodo na svoje liste dale ugledne in poštene ljudi. In upam, da bo LDS med njimi. Naši volivci so se med tem že marsičesa naučili. Zavedajo se dejstva, da če voliš samo m stranko, se potem rado zgodi, da utegne priti v parlament nekdo, ki ga niti slučajno nisi hotel. Ugledni ljudje bodo za volivce bolj privlačni kot strankarski veljaki." Dvakrat ste kandidirali na volitvah, aprila 1990 za poslanko, novembra 1992 za predsednico republike. Je kakšna možnost, da to storite še tretjič? "Je. Kaže, da bom in upam, da bom kandidirala. Mislim, da imam toliko znanja, izkušenj in resnih namenov, da bi lahko pozitivno delovala." Je to še skrivnost? "Ne, kot rečeno: s socialisti, v žaklju, sem šla v LDS, s katero nisem v celoti zadovoljna. Ko se vrnem, nameravam tvorno sodelovati pri iskanju novih rešitev." Ostajate zvesti svojim tovarišem? "Da, to je zame pomembno vodilo. Številni socialisti širom po Sloveniji so moji prijatelji. Če rečem, da v LDS nekaj ni prav, je tako zato, ker mi oni to povejo. Kličejo me in sprašujejo, kaj mislim o tistem, s čimer očitno niso zadovoljni. Hkrati se zavedam, da se da vse to premagati tudi s pametnim dogovorom znotraj LDS." Če ne bi bili že odločeni, bi Vas zdajle vprašal: kaj boste, ko se vrnete v Slovenijo? "Nič še ni odločeno. Zaenkrat sem pristala na to, da me evidentirajo kot kandidatko za volitve. Sicer pa se lahko ugledam tudi v novinarskih krogih." No, taki osebnosti, kot ste Vi, se pač ni treba bati, da bi ostala brez dela in službe! "Pač. V Sloveniji je danes vse mogoče. Nikjer ne piše, da lahko sposobni ljudje pridejo ravno tja, kamor sodijo. Sicer pa: kaj mi dovoljuje, da lahko o sebi govorim, kako sem sposobna? Odločajo sodbe drugih." Nadaljevanje na 20. strani PRVO MAJSKI INTERVJU Fotografije: Janez Pelko ///. Kranjska Gora Že ko ste bili še poslanka, ste dokaj odločno nastopali proti nameri, da se Cerkvi vrne njena nekdanja gozdna veleposest? Dobršen del le-te je prav na Gorenjskem. Ste v tej zadevi še vedno istega mnenja? "Še, še bolj sem tega mnenja." Tudi v letu papeževega obiska v Sloveniji? "Vesela sem, da pride, ker je to za Slovenijo pomemben dogodek, posebna čast in izraz pozornosti prvega moža Vatikana. Prepričanje, da Cerkev ne sme biti velepo-sestnica, pa se mi je potrdilo tudi tu, v Švici. Cerkev tu dostikrat sploh ne nastopa niti kot posestnica. V nekaterih kantonih ni niti lastnica svojih lastnih cerkva in drugih zgradb. Te so last države ali občine. Delovanje Cerkve se financira s cerkvenim davkom. Kantoni ji vrh tega nudijo določene storitve, pobirajo davek. Državljani ga lahko plačajo ali pa ne, čeprav je v nekem kantonu cerkev, protestantska ali katoliška, razglašena za uradno, kantonalno Cerkev. In jim v tem primeru ni treba razlagati, zakaj nočejo plačati. Kdor je veren, bo pač prispeval. Za vzdrževanje sakralnih spomenikov pa naj prispeva država." Če prav vem, je bil Josip Lavtižar, nekdanji župnik v Ratečah, Vaš stric? Bog ve, kaj bi si mislil, če bi naju zdajle poslušal? "Jaz nimam nič proti Cerkvi. Toda te reči morajo biti razmejene in pregledne. Pri nas kar naprej poudarjajo, da je tri četrt ljudi vernih, o čemer močno dvomim. Večina nas seveda izhaja ravno iz katoliške tradicije. Iz katere pa naj bi, če ne iz te? Tudi pri nas doma smo vedno praznovali največje verske praznike kot sta Velika no* in Božič. To je spoštovanja vredna tradicija. Vendar zato še ni treba, da je Cerkev veleposestnica. To enostavno ne gre v korak s časom, ni moderno. Če bi vso Slovenijo raznesli nekdanji veleposestniki, posvetni ali cerkveni, domaČi in tuji - kaj bo ostalo za našega človeka!? Za t.i. malega Človeka? Moj stari stari stric bi se zdajle nemara prekrižal, saj je bil, kolikor vem, v nekaterih pogledih precej reakcionaren. Morda pa bi se mu zdelo dobro. Kdor je vgrajen v neko hierarhijo, se dostikrat počuti utesnjenega in si želi sprememb." Josip Lavtižar pravzaprav ni bil samo duhovnik Enciklopedija Slovenija ga predstavlja kot potopisca, zgodovinarja in glasbenika. Sam sem pred leti z veseljem listal po njegovih potopisih. Rad bi, da ob tej priložnosti obudiva kak spomin na njegovo življenje in delo... "Bil je za tiste čase zelo izobražen in prodoren človek. Predvsem pa vsestranski. Samo župnikovanje v enem kraju ga ni moglo zadovoljiti. Vsake nekaj časa si je vzel daljši dopust in šel na pot. Praviloma na božjo pot. Vtise je nato zapisal v knjigah, v katerih se je dotaknil tudi posvetnih reči: značajev ljudi, arhitekture, krajinskih značilnosti. V časih, ko še ni bilo televizije, so bile take knjige za ljudi zelo zanimive." Jih pri Vas doma še hranite? "Mislim, da vse. Hranimo tudi njegovo opereto Darinka in zmaj. On namreč ni skladal samo sakralne glasbe. Muziko je študiral v Pragi, kompozicijo. Zaslužen je tudi za planiške skakalnice. RateŠki kmetje sprva niso pristali, da bi zanje odstopili svoje zemljišče. Stric jim je pred mašo ukazal: ti, pa ti, pa ti, počakajte po maši tu, se moramo nekaj pomeniti! Po maši jim je rekel: to morate dati, to je za razvoj naše doline zelo pomebno. In so dali." Je že moral imeti avtoriteto, saj so, kolikor vem, Ratečani precej trmoglavi ljudje? "Ja, njega so vzeli za svojega, čeprav je bil Kranjskogorčan. So ga pač preizkusili in spoznali, da jim je privržen. Leta 1906 so Jean - Jacgues Rousseau (1712 - 1778), rojen v Ženevi Rateče pogorele do tal. Lavtižar je organiziral zelo široko akcijo za zbiranje denarne in druge gmotne pomoči, širom po takratni Avstro-Ogrski. Prispeval je tudi sam cesar." Ne vem kje, ampak slišal sem, da je bil v Ratečah še nedavno matriarhat? "Ja. Moj stari stari stric je napisal Rateško kroniko. To branje je zelo zanimivo, posebno če poznaš kraj in ljudi. Jaz imam med njimi več sošolcev in znancev. Iz kronike se vidi, kako skrbno je spremljal posamezne družine, iz roda v rod. Tu so cele družinske anamneze. Za matriarhat se ve, da se je v Ratečah ohranil najdlje." To pomeni, da imajo ženske glavno besedo? Saj jo imajo povsod! "Tu pa še bolj. Moj oče se spomni, kako je bilo na nekih občinskih volitvah. Ženske tedaj še niso imele volilne pravice, zato so kar moškim naročile, kako bodo volili. Ko so se vrnili in so bili izidi znani, so ženske ugotovile, da se moški niso držali njihovih navodil. Rekle so jim, naj gredo lepo nazaj, se zgovorijo na kakšno proceduralno reč, češ da to ali ono ni bilo v redu, nakar naj volitve ponovijo. Pa so jih. In izid je bil drugačen. Tudi hišne in druge pomembne ključe so hranile ženske." Zdi se mi, da je bil še en Lavtižar duhovnik, ki ni v enciklopediji? "To je bil pa Lovrenc Lavtižar, ki je misijonaril v Ameriki še pred Barago. Izviral je iz istega rodu, vendar iz drugega kraja, iz Srednjega Vrha. Zmrznil je ob jezeru Michi-gan, ko je šel mazilit nekega umirajočega Indijanca, ki je pred tem sprejel katoliško vero. Zajel ga je snežni metež. Doma hranimo fotografijo njegovega groba." Josip Lavtižar je župnikoval v približno istih letih kot njegov sosed Aljaž? "Res, bil je velik prijatelj z Jakobom Aljažem. Moj stari oče, tudi Josip Lavtižar, ki je bil župan v Kranjski Gori, pa Aljaž in rateški Josip Lavtižar so se dobivali vsako nedeljo, enkrat v Dovjem, drugič v Kranjski Gori, tretjič v Ratečah. In venomer so gledali proti hribom in se kregali, katera dolina je lepša, Vrata, Pišnica ali Tamar." Čakajte, koliko je zdaj teh Lavtižarjev in Josipov? Kdo je kdo? "Moj stari oče, Josip Lavtižar, župan, je bil nečak Josipa Lavtižarja, župnika. Stvar je taka, da je imel moj praded še v zelo poznih letih novo vrsto otrok. Tako je imel moj stari oče nečake, ki so bili starejši od njega in je Diplomatski traktor (CD) GORENJSKI GLAS /20, stran / Kranj, 30. aprila 1996 generacijsko vse pomešano. In ko sva že pri tem, omenim še enega Lavtižarja: Franca, brata župnika Josipa. Ta je bil svetovni popotnik, vzgojitelj na dvorih, med drugim v Bangkoku. Govoril je več tujih jezikov, igral v potujočih igralskih družinah v Angliji, Kanadi in Ameriki. Končal je kot hotelir v St. Petersburgu, od koder se je pred revolucijo vrnil v Kranjsko Goro z enim samim samovarjem." Zanimivo. Tu imate neki dokument.^ "Res je, nadvse zanimiv dokument. Zdi se, da je najstarejši te vrste daleč naokoli. Datira iz leta 1852 in priča, kako so starši Josipa Lavtižarja (slovenščine nevešči pisar je zapisal: Lautischer) dali otroka cepiti proti kozam. Izvirnik hrani zgodovinski inštitut Medicinske fakultete v Ljubljani, ki mu ga je izročil moj oče." Vaš rod je iz Kranjske Gore, rojeni ste pa v Srbiji, 10. oktobra 1950. Kako tol "Moj oče je bil partizanski zdravnik. P° vojni so v vojski zelo potrebovali medicinski kader in mu niso dovolili, da bi se demobiliziral. Tako je obtičal v vojaški saniteti-Najprej so ga poslali v Karlovac, kjer se je rodila moja sestra in od tam v Srbijo, v Požarevac, kjer sem se rodila jaz. Moj mož me še danes draži, da sva se z Miloševičem, ki je tudi rojeni Požarevčan, igrala v peskovni-ku." In kdaj se vam je uspelo vrniti JI Slovenijo? "Dobro vprašanje: "uspelo". Uspelo nam je takrat, ko so mojega očeta zaprli. Obsojen je bil pred vojaškim sodiščem po takratnem 118., poznejšem 133. členu, za sovražno politično propagando. V nekem ožjem, "prijateljskem" krogu je rekel nekaj ČeZ socializem in čez Tita. Obljubili so polkovniški položaj, če očrni nekega prijatelja zdravnika. Ker tega ni hotel, so ga obsodili. Odsedel je vseh 18 mesecev. Prošnj6 za pomilostitev ni hotel napisati, ker J6 smatral, da bi s tem posredno priznal svoj0 krivdo. Moja mama je ostala brez sredstev za preživljanje. Vzela je naju s sestro in vse tn smo se vrnile v vas Kolovrat nad Zagorjem* od koder je bila doma. Mene je dala k braty> ki je gospodaril na domači kmetiji, moj0 sestro pa k svoji sestri, ki se je primožila n^ neko drugo kmetijo. Sama je šla v Zagorje,s službo. Tako sem začela hoditi v prvi razre° osnovne Šole v Kolovratu, kjer je bil3 štirirazrednica, po dva razreda v ene115 prostoru, z eno učiteljico za vse. To je bil° zelo zanimivo." Nadaljevanje na 21. strani- P R V O MAJSKI INTERVJU Fotografije: Janez Pelko Kako pg je šlo od tam naprej? "Ko se je oče vrnil iz zapora, ni mogel takoj dobiti službe v rodni Kranjski Gori. Tako smo šli najprej v Senovo, kjer je dobil službo lekarnarja, od tam nazaj v Zagorje, kjer je bil spet apotekar, in od tam v Kranjsko Goro, kjer so medtem zgradili zdravstveni dom. Tudi tu je ostal apotekar." Ko je Darinka Sedej, kolegica pri Gorenjskem glasu, zvedela, kam odhajava, Janez in jaz, nama je naročila, da Vas morava spomniti na leta v jeseniški gimnaziji. Vaši nekdanji sošolci Vas imajo še zdaj v dobrem spominu. Kako se te šole spominjate Vi? "Bila je dobra gimnazija, s profesorji starega kova, v dobrem smislu. Vedno so se pritoževali čez učbenike, ki da so slabi in tako dodali veliko svojega, klasičnega. Jaz sem veliko nastopala v dramskem krožku in Že tedaj študirala solo petje." Ta ustanova je bila v zadnjih letih deležna tudi materialne prenove. Najprej so ji obnovili fasado, pred kratkim je dobila najsodobnejšo telovadnico... "Hvala Bogu. V mojem času je bila kot stavba zelo zanemarjena." Kako ohranjate vezi z rodnim krajem? "Kranjska Gora je bila zame vedno moj dom, čeprav sem imela že trinajst let, ko sem se vanjo priselila. Skupaj s starši smo zgradili novo hišo. Tudi moja dva fanta se rada pohvalita, da sta Kranjskogorčana." Pred leti ste v skupščini predsedovali odboru za lokalno samoupravo. Ste tedaj Že vedeli, da bo par let pozneje Kranjska Gora spet občina? "Stoodstotno tega nisem vedela, vendar sem vseskozi izhajala iz predpostavke, da bi 10 morala biti. Že zaradi tradicije. Starejši Kranjskogorčani so se pritoževali, da jim Jesenice jemljejo njihovo identiteto, da jim "vse poberejo". Zdaj, ko imamo spet svojo občino, se to v kraju kar nekako čuti, tudi na zunanjem videzu." Prej sva se ustavila pri Ratečanih. Če prav vem, so tudi oni hoteli svojo občino? "Saj so jo enkrat že imeli. Bila sem zraven, ko smo govorili o tem. Rekla sem jim: če boste vztrajali in če boste zračunali, da vam to tudi finančno znese, jo boste pač imeli. Veliko so računali na svoje dvolastništvo, ker imajo precej zemlje na italijanski strani." Ravnali ste že tedaj diplomatsko? "Zakaj?" Ker jim niste rekli kar naravnost: vi pa nimate nobene prave možnosti za lastno občino! "Ne, bistvo lokalne samouprave je ravno v tem, da se krajani sami odločijo zanjo. Ekonomski temelj je seveda nujen. V Švici s° gorske občine, ki imajo komaj 500 Prebivalcev, pa živijo. Seveda gre tu za drugo tradicijo in za dejstvo, da so ljudje bistveno bogatejši od naših." Ste kdaj pomislili, da bi kandidirali za hvnjskogorsko županjo? Ali pa bi bilo fgj>o vsem, kar ste že bili, premalo? "Ne, to bi bil zame nov izziv. Tu ne gre za veliko ali malo, gre za kvaliteto, s katero opravljaš neko delo, ki ti je zaupano, županstvo je v tradiciji Lavtižarjev. Župan Je bil že moj stari stari oče, Gašper Lavtižar, 111 moj stari oče Josip, ki sva ga omenila malo Prej; ta je županoval kar 20 let! Jaz bi bila na to zelo ponosna." Ozriva se zdaj iz Vaše doline na vso Qorenjsko. Tu se zadnje čase precej opravlja o dejstvu, da je Gorenjska ijotregija premalo izrazita, Kranj pa bolj Ojmestje Ljubljane kot glavno mesto dežele. Kaj menite o tem; je prav, fejg tako ali bi moralo biti drugače? "Že ko sem začela delati na projektu lokalne samouprave, sem menila, da bi morali dati tudi regijam novo možnost. Sklicevali smo se na evropsko listino o lokalni samoupravi, v kateri je izrecno določeno, da se občine združujejo v regije. Vendar dr. France Bučar, ki je bil glavni krojač nove ustave, na to enostavno ni pristal." Je to storil kot Bohinjec? Kolikor vem, se Bohinjci in Blejci radi pohvalijo, da lahko z Ljubljano komunicirajo neposredno, brez kranjskega posredovanja. "Ne, mislim, da ne. V Demosu je takrat prevladovalo mnenje, da bo novo državo bolj učinkovito upravljati iz enega centra. Vendar tu niso bili dosledni; kar naprej so se sklicevali na Evropo, v tem oziru pa ne." Tu so tudi stari antagonizmi, med Škofjo Loko in Kranjem, denimo. Kranju bi večje pristojnosti močno godile, na Škofjeloškem pa pravijo, da ne rabijo še enega vmesnika med seboj in Ljubljano... "Tako govorijo, ker je to posledica njihovih osebnih pogledov na te reči. Če gledamo strogo racionalno, bi bilo gotovo bolj funkcionalno, če bi imeli med občino in državo še regijo. Ta bi bila hkrati močnejši dejavnik v zastopanju lokalnih interesov napram državnemu." Vitomir Gros, kranjski župan, je nedavno uprizoril pravi revolt lokalne samouprave proti državni upravi in pri tem vzbudil silno medijsko pozornost. Je glas o njegovem početju segel do Vas? "Župana Grosa poznam še iz let, ko sva bila oba poslanca. Jaz sem bila v družbenopolitičnem zboru, on v zboru občin, oba v zakonodajno-pravni komisiji. Že tedaj je bil mojster v tem, kako je znal poiskati luknjo v zakonu. In že tedaj je kazal svoje nagnjenje k spektakularnim potezam. Je bister in dosleden. A če bi vsi ravnali tako kot on, bi bilo hudo..." Pogovarjava se v deželi, ki slovi po svojih storitvah, posebno po bančnih, finomehanskih in turističnih. Tudi na Gorenjskem vse to že imamo, čeprav v malem: imamo Gorenjsko banko, Iskro, Bled in Kranjsko Goro... Bi se lahko od Švicarjev kljub temu še kaj naučili? "Bi. Discipline, urejenosti, natančnosti, redoljubnosti. V povojnem obdobju smo se tudi Gorenjci navzeli nekaterih balkanskih lastnosti, razpuščenosti, neurejenosti, ignor-antstva. V Švici je vse organizirano, vse funkcionira kot kolesa v uri. Švicarska družba deluje kot velikanski urni mehanizem. Na prvi pogled očiten je tudi boljši odnos do okolja, ki se najprej pokaže v čistoči. Ta se vidi na železniških postajah, v parkih, na stopniščih v stanovanjskih blokih, povsod tam, kjer je pri nas še ni. Držijo se delovnega časa in ure nasploh. Očitajo jim, da so zadrgnjeni in zaprti. To je mogoče res, a to so njihove značajske poteze. Kot družba in kot posamezniki so zelo učinkoviti in tega bi se lahko pri njih učili tudi mi. Obenem so izredno strpni do drugih in drugačnih, do tujcev. Teh je v Švici okrog 20 odstotkov, pri nas le kakih 10. V Ženevi jih je kar 30 odstotkov!" Venetski konj Oskarja Kogoja, postavljen ob tenevskem jezeru So potemtakem Švicarji do tujcev manj strogi kot njihova država? "Gre za to, da so tudi kot država zelo učinkoviti. Ministrstvo za notranje zadeve, žandarmerija, oblasti na meji, vse to funkcionira brezhibno in zelo strogo. Ko Človek prestane to proceduro, se sreča z veliko strpnostjo. Naš Andrejček hodi v švicarsko šolo. Sošolci in učitelji so do njega zelo prijazni. Trideset do štirideset odstotkov otrok v osnovnih šolah je tujcev. Ker se domače prebivalstvo zelo stara, je v Šolah tujcev še več kot v celotnem prebivalstvu. Država daje veliko denarja za šolanje otrok tujcev, vendar ne z namenom, da bi jih asimilirala. To počnejo, da bi se priseljenci čimprej in čimbolj e vživeli v to okolje, ker imajo tako z njimi še najmanj problemov." Imate za svoje rojake pred prazniki kakšno posebno sporočilo? "Postavila bi se za oba praznika, za 27. april in za 1. maj. Prepričana sem namreč, da sta še bolj aktualna, kot sta bila. OF je bila nesporno tista, ki je znala združiti vse takratne napredno misleče Slovence. Takšne povezave danes pogosto manjka. Delo postaja ob rastoči brezposelnosti spet večja vrednota. Kakorkoli že obračamo to reč, se izkaže, da so domoljubnost, svoboda, nepokorščina, delo in delavnost nadvse pomembne vrednote." Ponižnost in lenoba to seveda ne moreta biti. Sicer pa naši ljudje tudi med prazniki veliko delajo, med prvomajskimi še posebej... "Jih pač rabijo tudi zaradi tega. Želim jim, da jih preživijo prijetno in koristno." Najlepša hvala za pogovor in za dobre želje! PRVOM a : r s i C A REPORTAŽ a .A. 1 Fotografije: Janez P.elko V Ženevo, v največje od majhnih mest S poti v visoko družbo (in nazaj) Naneslo je, da me je pred kratkim zaneslo: na pot, v Ženevo. V največje od majhnih mest, kakor ga je nekoč imenoval njegov meščan De la Rive. Po številu prebivalcev to pač ni veliko mesto, saj ni večje niti od Ljubljane. Veliko je zaradi svoje zgodovine, bogastva, politične in intelektualne moči. Nekoč je bila Ženeva za protestante to, kar je Rim za katolike. Ker je protestantizem prepovedal zunanji blišč, so se mestni zlatarji "prestrukturirali" v urarje, v obrtnike, ki izdelujejo naprave za merjenje časa. Ta pa je zlato. In res: mesto je s časom postalo eno tistih, v katerih je najbolj varno naložiti svoje premoženje. Bogataši vseh dežel, združite se, se je že pred Marxom udejanjil nenapisani poziv. Nakar so se bogatašem pridružili še diplomati in razni vrhunski strokovnjaki... Po kaj je potemtakem v to metropolo prestiža zaneslo tebe, ki nisi niti protestant niti bogataš, še manj urar, bankir, diplomat, gospodarstvenik ali jedrski fizik?! Tako bi se morda glasilo vprašanje vsakogar, ki me pozna. Odgovorim s povsem mirno vestjo: v Ženevo so me zanesle MOJSTROVINE KLEKLJANIH ČIPK NA SLOVENSKEM. Razstava, ki jo je v Palači narodov pod pokroviteljstvom dr. Antona Beblerja, slovenskega veleposlanika pri Združenih narodih, postavil Mestni muzej iz Idrije... "Prekrižat-posukat-posukat-predet", zaropota klekljarska poštevanka in z njo se zasliši vprašanje, kaj bi naša čipka v Ženevi. Odgovor je jasen: ker so prve uporabnice teh finih izdelkov skromnih in potrpežljivih klekljaric slej ko prej ravno dame iz visoke družbe. Tako je pač urejen ta svet. Na sistemu razlik, sklekljanih z vezmi kapitala, politike in duha. Simplon ekspres Preden nadaljujemo s tistim, kar je bilo v Ženevi, moramo najprej priti tja. Ker se z letalom ne da, z avtom je pa štrapac, se spomnimo na vlak. Na tisto, kar je ostalo od slavnega Simplon ekspresa. Ta je, kolikor vem, nastal, ker je Pariz zavidal Londonu njegov Orient ekspres. In tako je speljal še Simplon ekspres, ki je povezoval Pariz z Atenami in Istambulom. Z leti, ko vlak ni bil več tisto kot nekoč, se je ta proga začela krajšati. Simplon je najprej vozil samo še do Beograda, po razpadu Jugoslavije do Zagreba. Na drugem koncu je njegova zadnja postaja Ženeva, odkoder ima zvezo z najhitrejšim francoskim vlakom (TGV) do Pariza. Hkrati z vsem tem se je spremenila tudi štimunga na njem. V spalnem vagonu vlada red, za katerega skrbi hrvaški sprevodnik. Ne vem, kako je zdaj v "kušetih", spalnih vagonih drugega razreda, s katerimi sem se včasih vozil v Pariz. Vzdušju v njih so dajali svoj ton naši bratje z juga, posebno tedaj, kadar so se od doma vračali na Zahod. Razgrnili so svoje cule, iz njih potegnili pečenje in rakijo in zraven praviloma povabili "brata Slovenca". Včasih so bili nadležni, vendar potovanje z njimi ni bilo dolgočasno. Nazaj grede so cariniki nad njimi in nad njihovo neverjetno zajetno prtljago uprizorili pravo grozljivko, kije pred prazniki trajala tudi po več ur. Na meji grozljivosti je bilo tudi vzdušje, za katerega so poskrbele vedno razbite ključavnice, praviloma pokvarjeno ali izklopljeno ogrevanje, tatovi in miši. Ne vem prav dobro, kaj je bilo tisto, kar je enkrat zletelo čezme, ko sem se ležeč na klopi prebudil - je bila miš ali celo podgana - privid zagotovo ni bil, čeprav priznam, da nisem bilo čisto "sam". Tam nekje med Mantovo in Milanom se je sredi noči dogajal pravi kriminal. Na odseku, kjer vlak zaradi slabega stanja proge vozi počasneje, so v kupe vdrli tatovi, "popipsali" Že tako ali tako speče potnike z nekim uspavalom, njihovo prtljago pa ročno in urno zmetali skozi okno - prav tam, kjer so zunaj čakali njihovi kolegi. Meni osebno se to ni zgodilo, čeprav sem se peljal vsaj desetkrat, in čeprav so me sprevodniki sami svarili pred to nevarnostjo. Saj veste, zakaj; v Italiji je bila takrat še mafija, policija je v dogovoru z njo pogledala stran. Vsaj dvakrat pa so me zbudili, ko so silili v kupe, a vanj niso mogli, ker sem polomljeni kljuki od znotraj zvezal s plastično vrvjo, v kateri je bila jeklena žica... V gosteh pri Beblerjevih Kje so že tisti Časi! Bilo je, a je prešlo. To pot smo se v Ženevo pripeljali dovolj kulturno, še boljši je bil sprejem. Na peronu nas je čakal prijazni mladi mož, g. Samo, ki je, kakor zvemo kasneje, na veleposlaništvu "deklica za vse": šofer, varnostnik, hišnik in računovodja. No, resnici na ljubo, z njim je njegova žena, poklicna gostinka, ki goste postreže tako, kot zahteva strogi protokol. Z novim mercedesom nas je zapeljal na veleposlaništvo, kjer so nas nato lepo po vrsti in nadvse prijazno sprejeli: ga. Silva, ki sploh ne mara, da bi jo imenovali s polnim imenom, češ da je ona le del sistema, tajnica misije, g. Dimitrij GrČar, svetnik za gospodarske reči, g. Andrej Logar, namestnik veleposlanika, ki daje s svojim uglajenim obnašanjem in govorjenjem vseskozi vedeti, da je poklicni diplomat, in - ne nazadnje - dr. Anton Bebler, veleposlanik. Beblerjevi so stara izobraženska in diplomatska družina. Stari oče, Baltazar Baebler je bil profesor na idrijski realki in njen zadnji slovenski ravnatelj, ki je nato pod fašistično zasedbo in strahovlado pobegnil na jugoslovansko stran. Njegov sin, dr. Aleš Bebler, je bil eden najuglednejših Titovih diplomatov, njegov odposlanec za najvišje naloge; le zunanji minister ni postal, njegov tekmec je bil Koča Popovič, tudi sam izredna osebnost in - Srb. V Moskvi se mu je leta 1937 rodil sin Anton, nam vsem znan kot strokovnjak za obramboslovje, ki je ob osamosvojitveni vojni 1991 na televiziji in v časnikih razlagal tedanje dogajanje. Starejši od njegovih dveh sinov, Žiga, se že zdaj, ko mu je komaj 19 let, obnaša tako, da si človek ne more niti misliti, da ne bi bil enkrat tudi sam diplomat. Diplomati gor, diplomati dol. Tudi za njimi stojijo ženske. Cherchez la femme! In jo brž najdemo: za Beblerji stoji Darja Lavtižar-Bebler, prva dama misije, tista, ki jo starejši poznajo še s televizijskih ekranov, mlajši pa iz volilnih let 1990 in 1992. V prvem je kandidirala in bila izvoljena za poslanko, v drugem ni bila izvoljena za predsednico republike. Važno je, da sta bila med kandidati na prvih slovenskih predsedniških volitvah tudi dve ženski, vsaka z drugega političnega polja. Pripadala je Socialistični stranki Slovenije, ki se je nato utopila v LDS. To dejanje po svoje obžaluje, vendar ostaja zvesta svoji nekdanji tovarišiji. In da vedeti, da tudi v bleščečih diplomatskih višavah ni izgubila občutka za politične interese "malega" človeka. Ker se letos vračajo v domovino, se je pripravljena spet zavzeti za stvar in kandidirati na drŽavnozborskih volitvah. Sicer pa je imenitna gostiteljica, izbranega okusa, ki se izraža tako v govorjenju za mizo kot v tistem, kar na mizo pride. Zdaj boste nemara vprašali, kdo smo sedeli za okroglo mizo v veleposlanikovi rezidenci. Na njegovi desni je bila edina dama med gosti in edina, ki je prišla sem trdo delat in ne le visoke firbce past: Ivana Leskovec, etnologinja, ravnateljica Mestnega muzeja Idrija. Na levi njegov diplomatski kolega, dobrovoljni in iskrivi Marko Pogačnik, naš konzul v Strasbourgu. Na drugi strani mize, na vsaki strani gostiteljice po en župan: idrijski Samo Bevk in cerkljanski Janez Podobnik. Zraven je bil Julij Pavšič, tajnik krajevne skupnosti Idrija in stari čipkarski aktivist. Ne nazadnje smo bili pri mizi trije časnikarji: Filip Šemrl, novinar Radia Slovenija, Janez Pelko, fotoreporter, in moja malenkost, prosti strelec za "posebne naloge". Prevladovala je torej "idrijska naveza"; zaradi navezanosti Beblerjevih na Idrijo in zato, ker je Idrija v negovanju slovenske čipkarske tradicije slej ko prej - in resnici na ljubo - prva. Čipka iz Slovenije Ob rojstvu ideje za to razstavo je dr. Bebler povabil k sodelovanju tudi župane iz občin na gorenjski strani "dežele čipke". Ti se, žal, niso odzvali. Več posluha je pokazalo uredništvo časnika Gorenjski glas, ki je v Ženevo poslalo posebnega poročevalca in fotoreporterja in si tako zagotovilo reportažo in ekskluzivni intervju za prvomajsko prilogo. Dežela čipke se sicer razteza tako na severnoprimorsko kot na južnogorenjsko stran. Na "mediteranski" strani sta občini Idrija in Cerkno, na "kontinentalni" občine Žiri, Železniki, Gorenja vas-Poljane in Škofja Loka. V teh se največ kleklja. Ker se ne morejo zediniti, ali je čipka idrijska ali slovenska (ali še katera), so se tik pred skupno razstavo na tujem uspeli dogovoriti za sintagmo, v kateri so premagali "narcizem majhnih razlik": "mojstrovine klekljanih čipk na Slovenskem". Kako prav so storili, se je pokazalo na razstavi: skupaj imajo res kaj pokazati! Gre za zgodovinske primerke, ki jih hrani muzej in za novejše izdelke, katere so prispevali: Čipkarska šola Idrija, Čipkarska šola Žiri, Studio Koder Idrija, Podjetje A. Primožič Žiri, Vanda, d.o.o., iz Idrije, Čipka Idrija in Studio Čipka Idrija, Atelje A iz Cerkna in Turistično društvo Železniki. S sodobno oblikovano Čipko so se predstavile: Tadeja Primožič, Vladimira Berlič, Lea Černilec-Pisani in Afrodita Hebar. Prva je absolventka etnologije in potomka stare čipkarske družine, drugi dve sta diplomantki Tekstilne fakultete v Ljubljani, slednja študira na Akademiji za likovno umetnost - vse po vrsti študirane oblikovalke čipke. Razstavljeno je bilo 106 različnih čipk ali izdelkov z vgrajeno čipko. Razstava je bila v imenitnem prostoru, v Slovenskem salonu v Palači narodov. Odprla sta jo g. Issa B. Y. Diallo iz Senegala, pomočnik generalnega direktorja in naš veleposlanik. Prišlo je več njunih kolegov in še več njihovih žena. Te so se nekaj dni pozneje, kar trideset jih je bilo, udeležile tudi demonstracije klekljanja, za katero je poskrbela učiteljica idrijske čipkarske šole. In takoj pokupile vse njene izdelke. Hkrati je bilo slišati mnenje, da je slovenska čipka draga, tudi v primerjavi z evropsko (belgijsko, npr.), kaj šele z daljnovzhodno. Nadaljevanje na strani 23- R V O M A K A R O R T A Fotografije: Janez Pelko Je že tako: cena ne laže. Škoda je, da je bila razstava zaradi zasedenosti salona tako kratka. Tudi sicer je Palača narodov, zgrajena že pred drugo svetovno vojno, za časa Društva narodov (prvi govornik v njej je bil od Mussolinija napadeni Haile Selasie), velikansko mravljišče, rezervirano za diplomate. Ko sem na njenih širnih in dogih hodnikih opazil mlade in srednjestare kobile, kako v samozavestnem defileju prenašajo vsaka svoj papir ali mapo, mi je bilo takoj jasno, za kaj gre: za Še eno od velikanskih legel kanclijskih voluharjev, ki jih je preveč tako pri nas kot po svetu. Ko sem to pomisel izrazil veleposlaniku, mi je razložil, da je to res birokratski gigant, ki pa vendar opravlja pomembno vlogo, brez katere bi bilo po svetu še več težav in gorja. Preden gremo še malo po Ženevi, dokončam prejšnjo misel. Škoda je, da ni bila slovenska čipka razstavljena še kje drugje v Švici. V kakem etnografskem muzeju ali v kaki boljši galeriji, v katero zahajajo kupci iz višjih slojev. Tam, kjer je bila, je bila del promocije Republike Slovenije, lahko bi bila tudi prodajno uspešna. Kolikor vem, so stekli dogovori, da se ta ista ali še dopolnjena razstava pošlje na evropsko turnejo ob pomoči slovenske diplomacije. Najprej gre v rudarski Aumetz v francoski Loreni, pobraten z Idrijo, potem v Strasbourg, k Svetu Evrope. Mogoče bi lahko po svoje dopolnila Plečnikovo razstavo v Pragi, letos junija. Arhitektura in čipka kot zastopnici slovenskega duha in ročnega dela... Kaj je za fasado Zdaj je pa že čas, da se nekoliko ogledamo po Ženevi kot taki, ne da bi se ozirali na tisto, kar je v njej slovenskega. Do nje smo prišli z vlakom, s katerim sem se nekoč vozil v Pariz. In ko sem potem hodil po njem, po mestu, v katerem še bolj kot drugod vlada videz, sem se počutil kot radovedni pohajkovalec, flaneur, ki se kot voyeur naslaja nad tistim, kar vidi. Res je bilo kaj videti, a tisto "očem najbolj zaželeno" je ostalo skrito. Kolikokrat sem se, z vso mogočo kulturo hiperdozirani pohajkovalec spraševal, kaj se tisti hip dogaja za visokim in osvetljenim oknom te ali one palače. Kdo je s kom, kaj počnejo, kaj govorijo; vse po vrsti, od mesenih do duhovnih reči. Domišljija je imela dela čez glavo, a oko je videlo malo in uho ni slišalo veliko. Da o onih nižjih čutih, ki okušajo, ovohavajo in otipavajo niti ne govorim. V Ženevi je bilo sprva drugače. Pripeljal sem se z vlakom, vendar sem iz njega takoj prestopil v mercedes in z njim v visoko, diplomatsko družbo. A ko sem bil enkrat v njej, še bolj pa pozneje, ko sem o njej razmišljal, sem ugotovil, da nas je ta sicer Pripustila v svoje preddverje, a vpogleda v svojo anatomijo nam ni dopustila. In ko sem Se sprehajal po Ženevi, sem spet ugiedal tista visoka in osvetljena okna na palačah, vrh katerih so se svetili napisi velikih švicarskih in svetovnih bank in staroslavnih urarskih tvrdk. O slednjih zveš marsikaj. Omenili smo *e na začetku, kako so nastale: ker je Protestantska strogost prepovedala nošnjo zlatih okraskov. To zgodovinsko dejstvo je spvpadlo z zemljepisnim. S tem, da leži ženeva ob vznožju Jure, obsežnega hribovja, ki slovi po hudih zimah. Tamkajšnji kmetje pozimi niso imeli posebnega dela in s° se na pobudo ženevskih zlatarjev, ki so Postali urarji, lotili izdelovanja mehanizmov za ure. Zanimivo je, da so danes, v dobi elektronskih ur in komunikacij, najbolj dragocene še vedno ure s klasičnim mehanizmom. Najuglednejše urarne so slej ko prej Vacheron Constantin, Patek Philippe, Rolex, ^lancpin... A kaj, ko veljajo njihovi klasični izdelki od pet do deset tisoč frankov in si jih Človek ne more kar tako privoščiti. Saj: še do njihove ure je težko priti, kako bi šele do njih samih. Podobno je z bankirji. Tudi ti izvirajo* iz Protestantske zasnove. Ženeva, sprva Calvi-n°v Rim, je tudi po njem ohranila svojo Protestantsko suverenost. Svoja vrata je na široko odprla protestantom, izgnanim iz katoliške Francije, vendar ne vsem - sprejela Je samo tiste, ki so kaj imeli. In tako je šla bogatija na kup. Skupaj so prišli ljudje, ki so denar že imeli; protestantska etika jih je nato Ženeva, pogled z zvonika katedrale sv. Petra. zavezovala k duhu kapitalizma, k temu, da se denar ne sme trošiti, temveč se mora investirati - da bi ga bilo še več. Danes ocenjujejo, da ga je samo v ženevskih bankah za kakih 34 milijard dolarjev. Na njegov izvor baje ne gledajo kaj dosti, vzamejo ga tudi, če sumijo, da je "umazan". Glavna posebnost v Ženevi naloženega kapitala pa je ta, da je zasebnega (ne korporativnega) izvora; tudi v tem oziru je Ženeva svetovno središče in od sodobnega denarništva dobro živi okoli deset tisoč njenih ljudi. Danes se vse več zasebnikov, ki so premožni, vendar se ne znajo ali ne utegnejo ukvarjati s svojim kapitalom, odloči za "portefeuille management". Bančnikom zaupajo svoj denar, ti pa se trudijo, da bi ga čimbolje obrnili, sebi in lastniku v prid. Vzamejo tudi manjše vsote, zares zanimajo jih šele tiste nad pol milijona frankov. Ko sem izvedel za ta podatek, se za vso stvar nisem več zanimal in je tudi ta ostala za visokimi okni. Lausanne Palače O gornjih rečeh sta mi največ povedala dva ženevska Slovenca, ki sem ju srečal ob odprtju razstave: gospoda Bogdan Zega in Marjan Struna. Oba sta že v pokoju, a še zmeraj dejavna, prvi je tudi predsednik združenja Slovencev ob Ženevskem jezeru. Povedala sta mi, da je prvi (po abecedi) med njihovim članstvom g. Vladimir Ahlin, sicer moj rojak iz Poljanske doline, sin znanega, V bron odlita sprehajalka. zdaj že pokojnega gostilničarja Premetovca na Logu, zraven Tavčarjevega dvorca na Visokem. Ta da je eden glavnih v hotelu Lausanne Palače, ki slovi kot najboljši (in najdražji) v tem delu Švice. Poklical sem ga, mu povedal, odkod sem in kakšne namene imam in povabil naju je v svoj hotel. Ko sva bila enkrat v njem, se nisva mogla načuditi razkošju, ki naju je obdalo. Dal nama je apartma, katerega cena je sicer tisoč frankov za eno noč (brez zajtrka). V Ženevi sva spala v sobi za 150 frankov, vendar so bile sobane v Lausanni več kot sedemkrat boljše. In ne nazadnje: v postelji, ki sva jo dobila, sta pred nama spali že Jacqueline Kennedv-Onassis ter Ike in Tina Turner... Lahko bi nadaljeval z opisovanjem vseh mogočih podrobnosti, začenši z ogrevanimi stekli ogledal, povečevalnim ogledalom in infrardečim grelcem glave v kopalnici prek kraljevske postelje do razgleda na jezero in Savojske alpe na drugi strani. Lahko bi pisal o hotelskih hodnikih, ki jih sicer vidiš samo v filmih (nekaj so jih posneli prav tu), o apartmajih in salonih, ki nama jih je razkazal dobrodušni rojak, o gostih in njihovih zgodah in nezgodah. A to bi bila že druga zgodba, v kateri bi videli, da so tudi bogataši včasih nesrečni. Čeprav živijo v čisto drugem svetu. Ko sem bil doma, sem ugotovil, da sem se tudi v tem hotelu obnašal kot kmečka nevesta, kot sramežljivi opazovalec in ne kot predrzni uživalec. Kot firbec, ki se na letalskem mitingu usede v kabino vesoljskega plovila, vendar zaradi tega še ni astronavt. Bil sem torej za okni, za katerimi sicer živi visoka družba, vendar zaradi tega še nisem bil v njej sami. Mi pač ni usojeno in zdi se mi, da je tako kar prav. Sicer pa se g. Ahlin letos poleti za stalno vrača v našo dolino. Zdaj je še pomočnik direktorja hotela nad jezerom, hkrati je postal lastnik domače hiše nad Poljanščico, ki jo preureja v gostišče boljše vrste. V njem bodo našli svoj prostor tako domačini kot gostje iz visoke družbe. Med slednjimi bo prvi g. Antonio Samaranch, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki sicer stanuje v hotelu Lausanne Palače in je potemtakem Ahlinov stalni gost. Če bo dobro zanj, bo tudi za nas. Na tem svetu je že tako, da eni čipke klekljajo, drugi jih pa nosijo. Izleti iz ene v drugo "kategorijo" so sicer možni, a slej ko prej se vsak vrne na svoje. V družbo, ki je zanj najboljša, naj bo visoka ali malo nižja. VHiKlBVI KIUUNM 1*01 KRIŽARJENJE FISH - PICKNIC ZA SKUPINE TURISTIČNA AGENCIJA FRMKOVO NASEUE 67,4220 ŠKOFJA LOKA t C I. x: 064/634.022 LOKA TURIST je za vas pripravil: Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: Gardaland 2. nagrada: Obisk safari parka "NATURA VITA" 3. nagrada: Nakupovalni izleti v Lenti Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Pravilno izpolnite kupon nagradne križanke in ga prilepite na dopisnico ter pošljite najkasneje do 13. 5. • vsako zadnjo soboto v Safan park "Natura viva" \99t 6KUPAJ MALO DiGUAJMO Tako so nam predlagali mladi ragljači. ki pripravljajo mladinsko oddajo SOBOTNA BAGLJA, vsako soboto na 1. programu Dadia Slovenija od 8.03 ure do 930. Povedali so nam, da so šolarji z Gorenjskega vse premalo in preredko oglašajo v njihovi oddaji, in da je to zelo zelo narobe. Toliko zanimivega bi nam vedeli povedati, so rekli! IN tako smo se odločili, da bomo odslej se skupaj malce poragljali. Malo na radijskih valovih, malo pa na straneh naše mladinske priloge. Morda se skupaj odpravimo na kakšen izlet, obiščemo vašo šolo z mikrofonom in našo kamero, sklenemo kakšno prijateljstvo na poti do šole. Vsako soboto se bomo srečevali in ragljali na radijskih valovih, vsak torek pa bomo potem v našem časopisu malce pregledali, kaj je bilo novega, kaj zanimivega, koga smo spoznali, koga obiskali. Veseli bomo, če nas boste povabili medse. Sporočite nam. kaj je pri vas novega, kaj zanimivega, kaj takega, kar bi radi povedali Ludi drugim. Želite poslati naš mladi sodelavec? Mladi novinar? Zdaj je edinstvena priložnost, to vam zagotavljamo, kajti: SOBOTNO BACUO SESTAVLJAJO SAMI MLADI NOVINARJI, urednica samo malce ponadzira, svetuje, pokomentira, drugače pa so vrata odprta za vse mlade! Bomo skupaj ragljali? Bomo. kajne! POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so borzni posredniki v ponedeljek trgovali predvsem s privatizacijski-mi delnicami. Tako je bilo z delnicami Kolinske sklenjenih za 21 milijona tolarjev poslov ter na izvenborznem trgu C z delnicami Mercatorja za 64 milijonov tolarjev. V ponedeljek so prvi dan kotirale tudi redne delnice Grosista Gorica, s katerimi pa ni bilo sklenjenih poslov. Borza je sicer poslovala negativno. V torek se je padanje tečajev večine najpromet-nejših delnic še nadaljevalo. Najbolj je strmoglavil tečaj rednih delnic Dadasa, kar za 33 odstotkov, sklenjenih pa je bilo za 23 milijonov tolarjev poslov. Kaj se je dogajalo s to delnico v aprilu, si lahko ogledate na našem prvem grafikonu. Borzni posredniki so sklenili največ poslov z rednimi delnicami SKB banke, za 122 milijonov tolarjev. V sredo je bilo prekinjeno trgovanje z rednimi delnicami SKB banke, ki spadajo med najprometnejše delnice na borzi. Vzrok za prekinitev trgovanja, ki je trajala vse do petka, je bil v prenosu delniške knjige v Klirinško depotno družbo. Borzni posredniki so sicer največ trgovali z delnicami Dadasa, katerih položaj je krepko porasel, in Primofina. Tečaj delnic Primofina je sicer močno nihal, vendar je poslovni dan končal na začetni vrednosti. Tudi v četrtek so borzni posredniki sklenili največ poslov s prednostnimi delnicami Primofina, za 30 milijopnov tolarjev. Dokaj živahno pa so trgovali tudi z delnicami Dadasa, katerih tečaj je zopet močno poskočil. Skupno poslovanje borze je bilo sicer pozitivno, SBI je pridobil 12,08 indeksne točke. V petek se je^gibanje tečajev, ob skromnem prometu, obrnilo navzdol, be najbolj so s epocenile delnice Dadasa, za 18 odstotkov, sledile so jim delnice Finmedie, za 13 odstotkov, ter Primofina, za 11,6 odstotka. • R.S. GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC DADASA ZAŠČITA POTROŠNIKOV PREVIDNOST PRI KLICANJU TELEFONSKIH ŠTEVILK 090 250000 200000 150000 100000 50000 1 1 1 DADAS ___ Prejeli smo obvestilo občana iz Ljubljane, da je v Salomonovem oglasniku prebral ponudbo neke nepremičninske agencije, da posreduje pri ugodnih naje-mih stanovanj. Objavljena je bila telefonska številka z začetnimi številkami 090. Ko je občan poklical to številko, mu je odgovoril avtomatski odzivnik, ki ga je pozval, naj pusti svoje podatke z naslovom ali pa naj počaka nekaj trenutkov, da bo lahko fovoril s tajnico. Občan je čakal ar nekaj minut, vendar zaman. Poskusil je še enkrat ob različnih urah, vendar se je stalno oglašal odzivnik, nikoli pa ni dočakal "žive" tajnice. Ker klicanje na t.i. komercialni liniji (090) ni brezplačno, oz. je impulz precej dražji kot za navdni klic, je prosil Telekom za informacijo o telefonskem naročniku oz. tej firmi, ker je bilo objavljeno le ime podjetja brez naslova. Telekom mu zaradi "varnosti" podatkov ni hotel posredovati zaprošenih podatkov. Zato je o vsej zadevi obvestil našo pisarno. Ker menimo, da je prikrivanje podatkov o podjetju (objava reklame brez navedbe naslova) znamenje nesolidnega poslovanja, saj vsako podjetje posreduje svojim morebitnim strankam vse potrebne informacije, da ga najdejo, smo o primeru obvestili tržno inšpekcijo. Menimo, da gre le za navidezno oglaševanje posredovanja pri najemanju stanovanj, in da je glavni cilj zaslužek s čim večjim številom telefonskih klicev in čim daljšim trajanjem. Zato smo se odločili, da bralce posebej opozorimo na možnost zlorabe na ta način. Obenem naj še enkrat opozorimo, da so vsi telefonski klici (ne le vroče linije) na številke, ki se začnejo Z 090, veliko dražji od navadnih klicev, in da naj pazijo tudi pri klicanju številk, ki obljubljajo nagrade za pravilni odgovor, ker je osnovni namen teh "nagradnih" igric, da traja pogovor čim dlje, ker tako raste njihov dobiček. Zato svetujemo staršem, da otrokom razložijo, da čvekafoni in nagradne igrice niso brezplačne, ampak lahko krepko povišajo telefonski račun. • Živa Drol Novak 1.4.96 4.4.96 10.4.96 15.4.96 18.4.96 23.4.96 26.4.9(. SKUPNI PROMET Z DELNICAMI UVRŠČENIMI V BORZNO KOTACIJO A IN B V TISOČIH TOLARJEV 300000 250000 200000 150000 100000 50000 0 265451 66428 Vir Ljubljanska boi/a,d.d. 88327 78599 79971 □ □ KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUFNl/nODAmi I NAKlfPNI/HlODAJNI MENJALNICA 1 DIM 1 ATS 100 ITL A BANKA {Kranj.Tržič) 88,90 AVAL Bled 89.3S AVAL Kranjska gore 89,35 BANKA CREDT! ANSALT d.d. Lj 89,20 EROS (Start Mayr), Kranj 89,40 GEOSS Medvode 89,40 GORENJSKA BANKA (vse enoto) 88,50 HRANILNICA LON, d.d.Kran| 89,40 HKSVTgred Medvode 89,00 HJDMržnlca Ljubljana 89,55 HRAM ROŽICE Mengeš 89,30 SLIHIKA Jesenice 89.00 INVEST Škofja Loka 89,40 LEMA Kranj 89,20 MIKEL Stranice 89,35 NEPOS (Škofja Loka, Trato) 89,60 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Utka 89,40 PBS d.d. (na vseh poštah) ROBSONMengel SHP-Slov. hran. In pos. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 8L0VENJJATURI5T Jesenice ŠUM Kranj 87,90 89,40 89.20 89,10 88,50 89.00 89,40 TALONžel postaja T«t»,Skiota, Zg Bitnje 89,40 TENTOURS Domžale TROHCALKaranik-Bakovnlk UBKd.d.Šk.Loka WILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor MLFANTržK POVPREČNI TEČAJ 89,00 89,40 89,20 89,40 89.30 89,50 89,20 90,10 89,90 89,90 90,50 89,70 89,70 90,45 89,80 90,20 89,80 89,99 90,00 89.90 89,80 89,80 89,80 90,20 90.20 90,00 89,60 91,50 90,00 89,70 89.90 90.20 89,70 90.50 89,80 89,70 89,70 90,01 12,38 12,65 12,65 12,60 12,65 12,65 12,33 12,65 12,50 12,64 12.66 12,45 12,65 12,62 12,63 12,65 12,58 11,60 12,65 12,65 12,57 12,33 12,40 12,65 12,67 12,60 12,66 12,58 12,65 12,64 12,65 12,56 12,88 12.78 12,78 12,90 12,70 12,73 12.86 12.75 12,80 12,72 12,77 12,80 12,73 12,72 12,70 12,90 12,94 12,80 12,80 12,75 13.05 12.80 12,73 12.77 12.90 12.73 12,92 12,72 12,71 12,69 12,79 8,48 8,50 8,50 8,50 8,80 8.70 8,49 8.90 8.30 8,82 8,70 8,50 8,75 8,70 8,75 8,80 8,66 7,70 8,60 8,70 8,60 8,49 8.50 8,70 8.82 8,70 8,80 8,65 8,78 8,72 8,80 8.61 9,10 8,95 8,95 9,00 8,90 8,90 9,20 8,99 8,70 8.92 8,85 9,05 8,94 8.90 8,93 8,90 9.22 8.75 8,85 8,90 9,00 9.05 8.90 8,92 9.00 8,92 9,00 8.95 8,90 8,50 8,94 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 12,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. Elektronsko poslovanje Kranj, 29. aprila - V Ribnem pri Bledu bo 8. maja potekala konferenca o elektronskem poslovanju kot dejavniku povečana učinkovitosti in uspešnosti gospodarstva. Konferenco, ki bo potekala od 10. do 13. ure, sklicujeta rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ludvik Toplak in dekan Fakultete za organizacijske vede v Kranju prof. dr. Jože Florjančič. Poleg njiju bodo na konference sodelovali še: minister za znanost in tehnologijo prof. dr. Andrej Umek, predsednik GZS mag. Jožko čuk, direktor carinske uprave Franc Košir, direktorica agencije za plačilni promet Romana Logar, predsednik Mercatorja Kazimir Živko Pregl in direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje Franc Košir. 22.4.96 23.4.96 24.4.96 25.4.96 26.4.96 FLTNES STUDIO SAVNA • SOLARIJ ODPRT VSAK DAN od pon. do pet. od 9.- 22.30 sob. od 10.- 21., ned. od 9.-11,30 in od 15.-19. NOVO • 3. OKTOBRA OB 17. URI PRIČETEK OTROŠKE AEROBIKE Kranj, aprila - Sejem kadrovskih potencialov TOP so letos v Sloveniji pripravili petič, v Kranju drugič, na njem študentje spoznajo kadrovske potrebe podjetij. V Kranju so sejem v Delavskem domu pripravili 22. aprila, sodelovala je tudi Gorenjska banka, ki trenutno potrebuje predvsem diplomirane ekonomiste. Ponudbo je dopolnila tudi za nagradnim razpisom za diplomske naloge na ekonomski, pravni in na fakulteti za organizacijo dela v Kranju. FITIMES • AEROBIKA Ana Mali medicinska sestra - kozmetičarka Letence4a ©064/46-369 HERMES d\o.o., Ljubljana, Beethovnova 14 objavlja JAVNI RAZPIS z zbiranjem ponudb za prodajo zemljišča za graditev stanovanjske hiše na zemljišču pare. št. 102/22,102/19 ko. Medvode. Gradbena parcela je v izmeri 700 ml. Lokacija predvidene gradnje stanovanjske hiše se nahaja po določilih DP občine Ljubljana -Šiška v območju urejanja SS 9/7 Svetje, m.e. 2A/5. Lokacijska dokumentacija je izdelana v skladu z veljavno urbanistično dokumentacijo -prostorskimi ureditvenimi pogoji za plansko celoto S 9 Medvode. Dodatne informacije prejmejo ponudniki pri Hermes d.o.o., Ljubljana, Beethovnova 14, na tel. št. 061 1264 269 - Olga Nemanič. Pismene ponudbe morajo biti poslane s priporočeno pošiljko na Hermes do.o., Ljubljana, PP. 443 najkasneje do 15.5.1996, in sicer v zapečatenih ovojnicah s pripisom "prodaja - zemljišče". KO PRESTEJEM DO II' na mesec! PRIPELJITE SVOJO STARO KATRO, FIČOTA, JUGOTA, STOENKO ALI KARKOLI DRUGEGA NA ŠTIRIH KOLESIH V NAJBLIŽJI PRODAJNI CENTER RENAULT.QjČE JE AVTO VREDEN MED 2.000 IN 5.000 DEM, VAM GA BODO Q VZELI V CENO IN UPOŠTEVALI KOT POLOG ZA PRIDOBITEV Q UGODNEGA KREDITA, S KATERIM... 1 m BOSTE KUPILI NOVI RENAULT 5! \ lolarski protivrOrtmurtl pri nmnjfllti vrrriimMi slarKjja avtomobila 3.500 DliM RENAULT AVTO ŽIVLJENJA KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Preddvorski župan Miran Zadnikar je v okviru dobrega sodelovanja z zamejskimi Slovenci v petek povabil v Preddvor kmeta, dipl. inž. Štefana Domeja, sicer mandatarja skupnosti južnokoroških kmetov v Koroški kmetijski zbornici, in kmeta Franca Jožefa Smrtnika, ki je tudi član predstojništva občine Železna Kapla. Gosta sta kmetom iz preddvorske občine, kmetijskim svetovalcem in drugim, ki jih zanima kmetijstvo, predstavila enoletne izkušnje avstrijskih (koroških) kmetov z življenjem v Evropski zvezi. Izkušnje za naše kmete niso najbolj spodbudne. Avstrijski kmetje, ki so prej v okviru tržnih redov dosegali dobre, za evropske razmere nadpovprečne cene kmetijskih pridelkov, so z včlanitvijo v Evropsko zvezo dosegli šok, saj so cene glavnih pridelkov padle od 30 do 40 odstotkov. Razpoloženje med kmeti se je nekoliko popravilo šele ob koncu lanskega ali v začetku letošnjega leta, ko so prejeli obljubljene denarne podpore iz Bruslja in Dunaja. Večina kmetov je na slabšem, kot je bila prej, se posebej nezadovoljni so tisti, ki se ukvarjajo s prirejo govejega mesa. (O avstrijskih izkušnjah bomo obširneje pisali v petkovi številki.) • C.Z. Če so v občini pozorni... Čestitke Nadi Rabičevi Kranjska Gora - Lepo je živeti v občini, kjer so ljudje, ki jo vodijo, pozorni do občanov, ki se na različne načine uspejo uveljaviti v širšem, gorenjskem ali slovenskem prostoru. Kranjskogorska občina oz. njen župan Jože Kotnik čestita Nadi Rabič z Dovjega, ki je na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju dobila za doma izdelano skuto in širni namaz bronasto priznanje. Čestitke veljajo tudi za njen uspeh v lanski akciji Kmečkega glasa, v kateri so strokovnjaki z različnih področij razglasili Rabičevo domačijo za eno najbolj urejenih v Sloveniji. Na občini poudarjajo, da so zelo zadovoljni tudi z delovanjem Društva podeželskih žensk od Rateč do Rodin, ki spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah - od izdelovanja domačih dobrot in ročnih del do oblikovanja blagovne znamke za domače izdelke. • C.Z. Odkup mleka še narašča Na Gorenjskem največji porast Kranj - Štirinajst slovenskih mlekarn je v prvih treh letošnjih mesecih odkupilo od kmetij in posestev 93,2 milijona litrov mleka, kar je približno 1,4 milijona litrov ali 1,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Zanimivo je, da je odkup v tem času najbolj narasel na Gorenjskem. Gorenjska mlekarna ga je odkupila 7,9 odstotka več, škofjeloška kmetijsko gozdarska zadruga, ki ima v svojem okviru tudi mlekarno, dvanajst odstotkov več in bohinjska mlekarna 9,3 odstotka več. Škofjeloška mlekarna je med vsemi v Sloveniji najbolj povečala odkup, Gorenjska mlekarna pa se je s trimesečnim odkupom 8,5 milijona litrov že prebila na četrto mesto v Sloveniji (za Ljubljanske mlekarne, H-Celeio Arja vas in Mariborske mlekarne). Pet mlekarn je v prvem četrtletju odkupilo manj mleka kot v enakem lanskem oobodju. V vrhniški je bil odkup manjši za dobrih 18 odstotkov, v ljutomerskem Mlekoprometu za 16, v Mlekarni Ptuj za 14 odstotkov, v Pomurskih mlekarnah za šest in v Agroindu Vipava 1894 za manj kot dva odstotka. • C.Z. WC in zadružna pripadnost Ce zadružnik ne ve za stranišče... Le kaj imata zadružno stranišče in zadružna pripadnost članstva skupnega?! Zgodilo se je na enem od občnih zborov kmetijsko gozdarske zadruge na Gorenjskem. Ker ob napovedani uri ni bilo navzoče več kot polovice Članov, so po zakonu o zadrugah in zadružnih pravilih morali eno uro počakati, da so lahko veljavno začeli z zborom. V tem čakanju je "narava" zadružnika Franceta prisilila, da je moral poiskati stranišče. "Le kje pa je V/C?" je vprašal, ne da bi slutil, kakšne reakcije bo sprožilo vsakdanje vprašanje. Ker je bila tistega dne na dnevnem redu občnega zbora tudi problematika zadružne pripadnosti, je skupina kmetov, Francetovih sosedov v dvoranici ugotovila, kar niso zmogle zadružne strokovne službe: Franc očitno ne sodeluje z zadrugo, ko ne ve niti za to, kje je zadružno stranišče! • C.Z. Noji, ki hodijo tudi po snegu S farme Misti vsako leto tisoč nojev Čeprav ni pričakovati, da bi govedorejsko usmerjena Gorenjska postala deželica nojev, pa je farma nojev Misti v Hrasah pri Lescah in v Mošnjah dokaz, da tovrstne ptice dobro uspevajo tudi v predalpskih podnebnih in vremenskih razmerah. Hraše pri Lescah - Ko je Brane Kozinc pred petimi leti uvozil prvih pet nojev iz afriške Botsvane, je bila večina prepričana, da gre le za "eksotiko" ali "ekshibi-cionizem", iz katerega se ne bo nikoli razvila resna gospodarska dejavnost. No, večina se je očitno zmotila! Peterici uvoženih nojev se je vsako leto pridružila večja druščina doma vzrejenih živali, ljubiteljska reja je prerasla v resno dejavnost in iz začetnih poskusov je nastala farma, na kateri trenutno redijo sto nojev. Najstarejši imajo pet let, najmlajši so bili ob našem obisku stari dva tedna. Brane je doslej ob hiši v Hrašah pri Lescah ogradil za noierejo že približno dva hektarja zemljišča, za nadaljnji razvoj pa bi potreboval še več prostora. Njegovim željam je prisluhnil Rajko Podgornik iz Mo-šenj, ki je domačinom in okoličanom znan predvsem po vrtnariji; sicer pa ima tudi hlev in v bližini približno pet hektarjev zemljišča, ki ga bo namenil za nojerejo. Brane in Rajko sta se že dogovorila za delitev dela. V Hrašah bodo v inkubatorju iz jajc valili piščance in jih redili še tri mesece, potlej pa ih bodo preselili v Mošnje, jer jih bodo redili do enega leta starosti oz. do oddaje v klavnico. Načrt je obetaven: petdeset nojev naj bi na leto dalo okoli 1.500 jajc, iz katerih bi zvalili tisoč mladičev, ki bi jih potlej redili najprej na Kozinčevem, potlej pa še na Podgornikovem delu farme. Podgornik naj bi prvih sto nojev prevzel v rejo julija letos. Gorenjski noji v izvoz in za doma Ob številki tisoč nojev na leto se kar samo po sebi zastavlja vprašanje, kam jih bodo prodali. Na farmi načr- i x v 4" Brane Kozinc tujejo, da jih bodo oddali v klavnico v Šentjur pri Celju, ki bo večino mesa izvozila na tuje, del pa ga bo ponudila tudi domačemu trgu. Pri nas je (zamrznjeno) nojevo meso mogoče kupiti Že v nekaterih trgovinah, z nojevimi specia-litetami strežejo tudi v gostilnah, vse to meso pa je iz uvoza. Maloprodajna cena uvoženega mesa, ki je obremenjena s številnimi dajatvami, ie pri nas okoli sto mark za kilogram, domače meso pa bi bilo lahko po Kozinčevem mnenju tudi polovico cenejše in s tem tudi bolj dostopno za slovenske žepe. V svetu je po nojevem mesu zelo veliko povpraševanju, ob vse večjem uveljavljanju zdravih prehranskih navad lahko v prihodnje pričakujemo večje zanimanje tudi pri nas. Nojevo meso, ki je po okusu podobno mladi govedini, je bistveno manj kalorično kot vse ostale vrste mesa (govedina, svinjina, jagnjeti-na, piščanec in puran), ni mastno, vsebuje malo holesterola in ima ugodno sestavo proteinov in beljakovin. Ker industrijska reja nojev (v kletkah) ni možna, imajo jedci nojevega mesa tudi večje zaupanje v njegovo neoporečnost. Nojevo jajce je 25-krat večje od kokošjega O nojereji ie malo slovenske literature, prvi poskus je knjižica Vojkla Freliha z naslovom Reja Nojev, ki je izšla pred tremi leti. V njej zvemo, da so noji največje še živeče ptice, da imajo krila, a ne letajo, da so težki od 100 do 150 kilogramov, da v savani razvijejo hitrost tudi do 60 kilometrov na urof da sta samec in sami medsebojno zelo navezana... No, zvemo tudi to, da prosto živijo te še v centralni Afriki in v nekaterih rezervatih, da se je farmska reja začela v Južnoafriški Republiki, ki ima tudi sedaj popoln monopol na svetovnih trgih, da so poleg mesa pomembno tržno meso tudi koža, neoplojena jajca in perje, da je nojevo jajce, ki je 25 -krat večje od kokošjega? trdo kuhano šele po eni uri in tričetrt... Če država ne spodbuja, naj vsaj ne zavira Ce je Brane zadovoljen s kavostjo krme, ki jo dobiva iz eksperimentalne mešalnice Biotehniške fakultete, in nad tem, kako so se noji navadili na gorenjske razmere, ga jezijo predvsem ovire, na katere naleti pri izvozno uvoznih poslih. Ko je pred nedavnim uvažal nojeva jajca iz Namibije, je Srva pošiljka jajc ležala na rniškem letališču enajst dni, da so opravili vse formalnosti, druga le en dan. Iz prve se je izvalilo le 15 odstotkov mladičev, iz druge 90 odstotkov. "V takšnih okoliščinah Sto nojev in sto panjev čebel Brane Kozinc priznava, da se preživlja s čebelami in z noji. Obojega, nojev In panjev, ima po sto. Čebele še vedno vozi na pašo na Hrvaško, v Istro, da naberejo žajbljev med, ki je med ljudmi cenjen in iskan. Odkar sta se Slovenija in HrvaŠka osamosvojili, Je vsako leto pri prehodu meje več težav. In vsako leto je tudi več stroškov. Če se bo to še stopnjevalo, bo - nerad, a vendarle - moral s tradicijo prekiniti. človek razmišlja tudi o tem, ali bi tožil državo, ki je iz neznanih razlogov povzročila veliko škodo," je dejal Brane in navedel še drugi primer, ko se je zapletlo. "Uspelo mi je prodati večje količine mladih nojev v Južno Ameriko. Ko sem naše državne službe zaprosil za izvozne dokumente, so mi jih napisali le v nekaj vrsticah. V Ameriki jih niso priznali, moral sem dobiti nove, na podlagi katerih bo kupec le dobil dovoljenje za uvoz (in Predvidoma maja tudi noje), edni in meseci so minevali in posel se je zavlekel v čas južnoameriške zime, ki za rejo mladih nojev ni najprimernejši," pravi Brane in poudarja, da bi z uvozom nojevih jajc, iz katerih bi pri nas izvalili piščance, in s prodajo mladih nojev v južnoameriške države, lahko veliko zaslužili. Slovenski poinirji zaostajajo Letošnja zima, ki je bila bogata s snegom, dolga in občasno tudi precej mrzla, je samo še potrdila, da noji dobro prenašajo gorenjske podnebne in vremenske razmere. Tudi pozimi lahko hodijo zunaj, po snegu, pomembno je le, da imajo zaprt, suh prostor, kamor se zatečejo pred mrazom in vetrom. To ne velja za mladiče, stare do enega meseca, ki tako kot ostali nebogljenci potrebujejo ogrevan prostor. Če so bili slovenski nojer-ejci med začetniki reje nojev v Evropi, zdaj ni več mogoče reči, da so v ospredju. Drugi, med katerimi so predvsem Nizozemci pa tudi Avstrijci, so jih prehiteli, tudi zato, ker jih je finančno podprla država. V Sloveniji, kjer se z rejo nojev kot gospodarsko dejavnostjo ukvarjajo tri farme (poleg te še v Šentjurju pri Celju in na Primorskem), ne dobivajo nikakršne denarne podpore. Tudi veterinarjev, ki bi se specializirali na noje, ni. "Sreča je, da so noji dokaj zdravi. Še največ je mehanskih poškodb," pripoveduje Brane in razkriva tudi načrte za letos in za naprej. V Mošnjah morata postaviti tri kilometre ograje in delno preurediti hlev, nabaviti želita še tri inkuba; torje, saj sedanji čez dve leti že ne bo več zadoščal potrebam... • C. Zaplotnik KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN - popravilo koles, rezervni deli in oprema fto//ery7 ROCES, BAUER, ULTRA-WHEELS - ščitniki in ostala oprema VALY-ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/46-211 Al R S Y S T E M S d.o.o. PLAVANJE Vaterpolisti Slovenije so kvalifikacijski turnir za B prvenstvo Evrope v Kranju začeli s porazom TURKI ZAPEČATILI USODO NAŠIH? Le srečno naključje in presenečenja bodo naši reprezentanci še lahko omogočili pot na evropsko prvenstvo skupine B na Malto Kranj, 30. aprila - V nedeljo popoldne se je v olimpijskem bazenu v Kranju začel kvalifikacijski turnir za nastop na B prvenstvu Evrope, ki bo od 31. maja do 9. junija na Malti. Za tri "prosta" mesta na Malti se poleg naše reprezentance potegujejo tudi ekpe Poljske, Jugoslavije, Turčije, Velike Britanije, Ceske, Švice, Danske in Belgije. Medtem ko Jugoslavija po uvodnem srečanju še vedno ostaja favorit kvalifikacijskega turnirja, pa je naša reprezentanca s porazom proti ekipi Turčije na prvi tekmi zapravila veliko priložnost za evropsko prvenstvo, saj ji le ugodni izidi v nadaljevanju in presenečenja lahko prineseljo uvrstitev v polfinale in boj za tri prosta mesta na Malti. Tako so v nedeljo prvi v bazen skočili vaterpolisti Poljske in Jugoslavije. Jugoslovani, ki so že prej veljali za favorite so v Kranj prišli pod vodstvom "legende" jugoslovanskega vaterpola Igorjem Milanovičem, trener ekipe pa je Dejan Jovovič. Jugoslovani so zasluženo slavili 6:17 (1:5, 3:5, 1:5,1:2). V tekmi "odločitve" so se nato naši pred TV kamerami pomerili s Turki in po spremenljivi igri izgubili 6:7 (1:2, 2:2,0:2,3:1). Naši vaterpolisti so srečanje začeli slabo, ga bolje nadaljevali, vendar pa po vodstvu Turkov 4:7, kljub dobri igri v zadnjem delu srečanja, niso več zmogli toliko moči, da bi vendarle izenačili. Naši so se sicer jezili na slaba sodnika, vendar pa ob številnih izgubljenih stoodstotnih priložnostih tokrat zmage pač niso zaslužili. Huje kot poraz z golom razlike pa je na našo ekipo in trenerja Dušana Lončarevica vplivalo dejstvo, da je prav ta tekma najbrž odločilna za uvrstitev na evropsko prvenstvo skupine B na Malto, saj so Turki naši glavni konkurentje za drugo mesto v skupini, ki še vodi v polfinale. Včeraj sta bili v Kranju še tekmi med Turčijo in Poljsko Vaterpolisti Turčije so s požrtvovalno igro proti Sloveniji vodili od začetka do konca ter Veliko Britanijo in Slovenijo (ob zaključku redakcije še nista bili končani), turnir pa se bo nadaljeval danes s slavnostno otvoritvijo ob 20.30 uri. Naša reprezentanca bo v bazenu spet jutri ob 21. uri, ko se bo pomerila s Poljaki, v četrtek bo ob 21. uri igrala z ekipo Jugoslavije, nadaljnji nastopi pa bodo odvisni od uvrstitve. Odločilne tekme v Kranju bodo v petek in soboto. • J. Marinček, V. Stanovnik, foto: J. Furlan Škofjeloški navijači so se z ekipo Acronija Jesenic pomerili v hokeju v dvorani NAVIJAČI VZDRŽLJTVEJŠI OD (POD)PRVAKOV V petek zvečer so se škofjeloški medobčinski prvaki v hokeju v dvorani, ekipa Talonersov, pomerili z ekipo hokejistov Acronija z Jesenic in jih po napeti tekmi premagali z rezultatom 6:5 Škofja Loka, 26. aprila - Tako imenovani "floorball" je igra, ki je zelo poznana zlasti v severni in zahodni Evropi, v zadnjih letih pa jo igrajo tudi po različnih koncih Slovenije. Kot kaže pa se je na Gorenjskem še najbolj "prijela" na Škofjeloškem, kjer le bilo letos ze drugo leto organizirano najprej občinsko, nato pa se medobčinsko prvenstvo. Veliko zaslug, da je dvoranski hokej popularen ravno na škofjeloškem območju ima prav gotovo Andreja Smolej iz Svetega Duha, ki je v delavnici s predelavo plastičnih mas začela izdelovati palice in žogice za dvoranski hokej (igrati je moč tudi na travnatem igrišču). Mnogi sicer dvoranski hokeji enačijo z vse bolj popularnim roler hokejem, vendar pa se v dvoranah in na travnatih igriščih ne igra z rolerji, temveč v športnih copatih. Demonstracijo izvrstnega dvoranskega hokeja pa so številni ljubitelji tega športna lahko videli v petek zvečer v hali Poden v Škofji Loki, ko so škofjeloški medobčinski prvaki v hokeju v dvorani v goste Povabili državne podprvake, ekipo Acronija z Jesenic. Jese- ničani, ki so enkrat že bili gostje loških navijačev, so tokrat prišli v mesto pod Lubnikov v zasedbi: Bojan Škrjanc (vratar), Mur-ajica Paiič (kapetan) ter Miha Rebolj, Matjaž Mahkovic, Dra- fo Mlinarec, Aleš Sodja, Boris ainčič in tehnični vodja Branko Jeršin. Za ekipo škofjeloških navijačev z imenom Taloners pa so igrali: Matjaž Eržen (vratar), Tomo Stanovnik (kapetan) ter Franci Miklavčič, Stane Mohorič, Gorazd Tome, Lojze Primožič, Marko Cof, Gašper Krajnik, Matjaž Tavčar, Iztok Miklavčič, Primož Beguš in Klavdi Štenkler. Škofjeločani so tekmo začeli rutinirano in v prvi tretjini povedli prek Tomca in Stanovnika na 2:0. Toda jeseniška trma je bila huda in takoj na začetku drugega dela srečanja je zmanj- takoj nato pa je bil uspešen Kunčič in izenačil na 4:4. Spet se je izkazal Tome, nato pa je na 6:4 za domače povišal Miklavčič. Ko je kazalo, da je vse odločeno, je še enkrat zadel Kunčič in znižal na 6:5. Tako so bile zadnje sekunde srečanja "napete" za igralce kot številne gledalce, vendarle pa so na koncu domači slavili in zasluženo prejeli "pokal", ki jim ga je izročila najboljša škofjeloška športnica, smučarka Nataša Bokal. Da je prireditev uspela, so pomagali tudi donatorji: SMC, d.o.o., izdelava notranje opreme, Ta-lon, d.o.o., prodaja vozil in menjalnica, Športna dvorana Nataša Bokal je nagradi podelila najbolj- Poden, Andreja širna igralcema na tekmi: Gorazdu Tomcu Smolej, okrepčeval-iz ekipe Talonersov in Alešu Sodju iz niča Freising, kava ekipe Acroni Jesenic, ki je v petek bar Hlapon, Vakuu-praznoval tudi 25 rojstni dan. Pokal za mal, izdelava in va-zmago pa je prejel kapetan škofjeloških kuumiranje blister navijačev Tomo Stanovnik šal Rebolj, Pajič pa je izenačil. Prvič na tekmi so Jeseničani povedli po golu Mlinarca z rezultatom 2:3, nato pa je Krajnik izenačil na 3:3. Po lepi akciji je Tome povišal na 4:3, embalaže, kavarna Homan, okrepčeva-nica Raj, diskont 33, trgovsko podjetje Mikom, prodajalna pijač Stari dvor, zlatarstvo Ko-man, TD Škofja Loka in Gorenjski glas. • V.Stanovnik, foto: J. Furlan Hokej v dvorani je v Škofji Loki med najpopularnejšimi športi. R0LER HOKEJ TUDI NA JESENICAH Jesenice, aprila - V svetu že uveljavljeni ROLER - HOKEJ prihaja tudi na Jesenice. Hokejisti s tem športom tako izkoristijo poletni čas brez ledenih ploskev in vzdržujejo kondicijo z igranjem hokeja namesto z drsalkami z rolerji. Ekipo sestavlja pet igralcev, igrišče pa je tako veliko kot za hokej. Pri Hokejskem klubu v teh dneh pod vodstvom Draga Mlinarca že sestavljajo ekipo za letošnje nastope. Ker podobne ekipe ustanavljajo tudi drugi klubi, se bo že letos v Sloveniji zvrstilo več turnirjev v ROLER-HOKEJU, v avgustu pa bodo najboljše ekipe igrale tudi za naslov državnega prvaka. Jeseničani bodo svoj turnir organizirali 22. junija. • J. Rabič RADOVLJIČANI REKORDNO NA DUNAJU Kranj, 29. aprila - Naši plavalci so konec tedna uspešno nastopili na tradicionalnem plavalnem mitingu na Dunaju, kjer so dosegli tudi pet absolutnih državnih rekordov, vendar pa niso izpolnili načrtovanih norm za Atlanto. Zato bodo norme "lovili" še prihodnji teden v Atenah. Odlično so zopet plavali predstavniki PK Radovljica Park hoteli Bled Alenka in Nataša Kejžar, Marko Milenkovič ter Tanja Blatnik. Alenka Kejžar (ki že ima normo za OI) je dosegla nova državna rekorda na 200 metrov hrbtno in 100 m delfin, Nataša pa ji je "vzela" rekord na 100 m prsno. Marko Milenkovič je postavil nov rekord na 400 m mešano, a mu je do norme za Atlanto zamanjkala le dobra sekunda. Nataša je odlično plavala tudi na 200 m mešano, vendar je prav tako le za malenkost zgrešila normo za OI. Zato bodo Radovljičani naslednji teden odšli še na plavalni miting v Atene, kjer bodo po napornih pripravah v Franciji skušali dokazati, da zanje tudi visoke norme OKS niso nedosegljive. • V.S. OLF NA IGRIŠČU HOTELIRJI IN MANAGERJI Bled, 27. aprila -Na novem igrišču za golf je Bled golf & countrv club minulo soboto pripravil turnir hotelirjev in managerjev Alpinum Bohinj - hotel Jezero. Vreme je bilo sicer oblačno, igrišče pa mokro, vendar za igro odlično. Zmagovalci turnirja so postali: - moški - 1. netto Boris Pesjak (22), 2. netto Aleš Ocepek (22), 3. netto Drago Kvas (21), 4. netto Andrej Zupan (21), 5. netto Mirko Vovk (18), 6. netto Andrej Marčič (18), 7. netto Vaško Škapin (17), 8. netto Blaž Jakopič (17), 9. netto Zvone Murgelj (17) in 10. netto Marjan Štraus (16) - ženske - 1. netto Božica Šerfezi (16), 2. netto Alenka Ivančič (12), 3. netto Mihaela Radanov (12). Najbližje luknji je zadel Mirko Volk, 1,83 metra, najdaljši udarec pa je imel Blaž Jakopič, 259,42 metra. Ta konec tedna, od 3. do 5. maja, bo na slovenskih golf igriščih potekal Slovenija tour. V petek bodo golf isti igrali na Bledu, v soboto v Lipici in v nedeljo v Mokricah. • V.S. ATLETIKA Tekli so v spomin Boštjana Kekca - Kljub deževnemu vremenu, ki tradicionalno spremlja maraton namenjen spominu tragično umrlega alpinista in vojaka Boštjana Kekca, se je v petek zjutraj iz kranjske vojašnice proti Bohinjski Beli na pot podalo 41 tekačev. Najhitreje, s časom 2:27:50, ie od Kranja do Bohinjske Bele tekel Jure Svržnjak (UC Ptuj), drugi je bil Mitja Zupan (VC Pokljuka), tretji Tomaž Visinki (5. PPSV), četrti Srečo Pirman in peti Roman Hartman (oba stalna sestava). Manj kot tri ure je za maraton potreboval tudi Albin Lenaršič (PPSV), ostali pa so tekli med tri ter nekaj več kot štiri ure, le šest jih je med potjo moralo odnehati. Ekipno so najboljše čase dosegli pripadniki 2. poskusnega bataljona 32 gbr. • V. Stanovnik, foto: J. Furlan KOLESARSTVO ŠILARJU PRVE TOČKE Kranj, 29. aprila - Slovenska mladinska reprezentanca je konec tedna nastopila na štiridnevni mednarodni mladinski kolesarski dirki Voslaver Tour. Dobro je nastopil Savčan Uroš Šilar, ki je bil osemnajsti in je tako dobil prve točke za SP. • M.K. ŽUPAN KOTNIK SPREJEL NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE Kranjska Gora, 29. aprila - Župan Jože Kotnik je ob zaključku zimske sezone pripravil sprejem za alpske smučarje, smučarske tekače in snowboarderje iz te občine. Čestital jim je za dosežene uspehe na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Priznanja so prejeli: alpski smučarji Jure Košir, Alenka Dovžan, Aleš Brezavšček, Marko Zupan, Andrej Šporn, Katarina Štravs, Tanja Žerjav, Urška Rabič; smučarski tekači: Jožko Kavalar, Aleš Novak in Marjan Zgoršek ter snowboarderja Dejan Košir in Miha Rant. Ob tej priložnosti so predstavniki hotela Lek izročili Juretu Koširju torto ob rojstnem dnevu. • J. Rabič NOGOMET Druga nogometna liga \AKL0 NADIGRALO ZAGORJE NAKLO : ZAGORJE 3 :1 (3 : 0), strelca za Naklo Boštjan Pavlic in Janez Gruden, za goste pa Stariha, gledalcev 300. Naklo, 30. aprila • Naklanci so tokrat zamudili priložnost za rekordno zmago. Največ priložnosti je ušlo najboljšemu igralcu tekme Janezu Grudnu, žogo pa bi lahko poslali v mrežo še Grašič, Kondič in Pavlic, za gostujočega vratarja pa so bili nevarni vsi igralci Nakla. Zmaga proti Zagorju je vseeno zelo pomembna. Je druga zaporedna doma in sedem točk iz zadnjih treh tekem zagotavljajo Naklu obstanek v drugi ligi. Brkič, Boštjan Pavlic in Razdrh so po nepotrebnem prejeli rumene kartone. V moštvu ni bilo veterana Murnika, ki se počasi, kot so povedali predstavniki kluba, počasi poslavlja od Nakla in nogometa, prvič pa je pred domačim občinstvom branil rezervni vratar Uroš Beton. Prvi gol je zabil Boštjan Pavlic iz prostega strela v 19. minuti po odlični kombinaciji s Pavlinom in Grašičem, drugega v 43. minuti Gruden, ko mu je odlično podal Grašič, tretiegaDa minuto kasneje prav tako Gruden z glavo, ko mu je podal Žagar. Naklanci so v prihodnjem kolu prosti (Radeče so izstopile iz lige, potem pa igrajo spet doma z Vevčami. Za Naklo so igrali Botonjič (Beton), Jožef, Brkič, Pavlic, Razdrh, Žagar, Pavlin, Gruden, Grašič, Tušar (Zupančič) in Ahčin (Kondič). • J. Košnjek VSE ZMAGE V NAKLO Razen članov, ki so gladko premagali Zagorje, so zmagala tudi vsa druga moštva. Mlajši dečki so premagali Kokrico s 3 :1, kadeti Polet s 3 : 2, mladinci v gosteh Tolmin z 2 : 0 in mlajši pionirji Zarico s 4 : 1. Tretja nogometna liga zahod TOČKA VISOČANOM IN KRANJČANOM VISOKO : TELMONT 1 : 1 IN TRIGLAV CREENA : GORIŠKE OPEKARNE 1:1. Kranj, 30. aprila - Posebej na Visokem so v tekmi s predzadnjim na lestvici načrtovali zmago in tri točke, vendar so se morali na koncu boriti za eno, posebej v prvem polčasu pa so zapravili najmanj pet zrelih priložnosti. Kar niso zmogli domači, so v 43. minuti prvega polčasa gostje. Lokaš jih je Sovedel v vodstvo, ki so ga držali vse do 79. minute, ko je ilagojevič iz prostega strela izenačil, kmalu zatem pa zapravil še eno stoodstotno priložnost. Visočanom tako še naprej grozi izpad. Kranjčani so v srečanju z vodilnimi Goriškimi opekarnami iz Renč računali na presenečenje in zmago, ki pa bi bila ob prisebnejši igri mogoča, saj Renčani niso bili tako trdno moštvo kot jeseni. Imajo pa zrelejše igralce, ki znajo zabiti gol in tako se je zgodilo tudi v Kranju. Po zapravljeni priložnosti tekme Čustoviča in gostov, ko je žogo iz praznega gola zbil Dejan Markelj, so Kranjčani v 60. minuti povedli z golom Denisa Marklja, ki je po prostem strelu odbito žogo Bajroviča poslal v gol, kmalu zatem pa je nevarni Goga (nekdaj je igral v Kranju) izenačil, ta igralec pa bi bil lahko tudi usoden, saj je pred koncem tekme zadel še stativo. • J.Košnjek KEGLJANJE KARDINARJEVA NAJBOLJŠA Kranj, 28. aprila - Z današnjim finalnim turnirjem posameznic in posameznikov v kegljanju, na katerem je nastopilo 16 igralcev in 12 igralk iz Slovenije in Hrvaške se je končalo tekmovanje za VI. POKAL KRANJA. Bilo je zelo izenačeno v obeh konkurencah, doseženi pa niso bili vrhunski rezultati. Dekleta so se borila za Pokal zavarovalnice Triglav - enote v Kranju, fantje pa za pokal Mestne občine Kranj. Pri dekletih je zasluženo zmagala Marika Kardinar, pri moških pa je zmaga odšla na Hrvaško. Vrstni red deklet: 1. Kardinar (Miroteks) 436, 2. Fleischman (Triglav) 430, 3. Tončka Urbane (Gradiš Norik) 422, 4. Zupane (Miroteks) 405, 5. Zaje (Triglav) 400; moški: 1. Kugarič (Crikvenica) 872, 2. Turk (Gorisa Tekstina) 860, 3. Vučak (Medveščak Zagreb) 857, 4. Urbane (Iskraemeco) 846, 5. Boštar (Log Steinel) 832 podrtih kegljev. NAMIZNI TENIS VSE PO PRIČAKOVANJIH Škofja Loka, 28. aprila • Namiznoteniška sekcija TVD Partizan iz Škofje Loke je pripravila še 3. letošnji odprti turnir Republike Slovenije za mladinke. Po obeh jesenskih nastopih v Vrtojbi so se najboljše slovenske mlade igralke zbrale v Škofji Loki, kjer so se domači prireditelji res odlično izkazali. V odsotnosti Darje Baje, ki je zmagala na obeh predhodnih turnirjih, je bilo tokrat pričakovati boj za zmago med ostalimi kandidatkami za reprezentančni dres na poletnem evropskem prvenstvu za mladino. Vse se je tudi končalo po pričakovanjih, saj so se v polfinale prebile že na papirju najboljše štiri. Safranova (Petovia) in Halasova (šam-pionka) sta v četrtfinalu zmagali z 2 : 0 v nizih, Luknerjeva (Petovia) in Rahotinova (Angoni) pa sta oddali po en niz. Po pričakovanjih sta bili nato Halasova in Safranova uspešni tudi v polfinalu z 2 : 0. V finalnem obračunu pa je igralka Šampionke Helena Halas zmagala z 2 : 1 m priigrala še tretjo zmago za mlade primorske igralke. V finalu je najprej Halasova zmagala z 21 : 15, nato je Ptujčanka izenačila z zmago v drugem nizu z 21 : 19. Odločilni tretji niz pa se je končal razburljivo v podaljšku s 23 : 21. Najboljša domača predstavnica ie bila po napovedih Nada Petrovčič, ki se je prebila med 16 najboljših, v boju za četrtfinale pa je izgubila s kasnejšo polfinalistko Luknerjevo z 2 : 0. • Dare Rupar M ROKOMET ALPSKO SMUČANJI REMI LOCANK Medtem ko čakamo na finale končnice v drugi moški ligi med Delmarjem in Šeširjem, drugoligašice igrajo po razporedu spomladanski del prvenstva. Ločanke- so doma igrale proti drugi ekipi Mlinotesta in osvojile samo točko. Vendar to ni presenečenje, saj so Ajdovke igrale tudi z igralkami, ki igrajo v prvi ekipi, ki pa je s prvenstvom že končala. Zanimiv je bil tudi obračun med drugima ekipama Šeširja in Polja. Dobile so ga slednje z golom razlike. Vodilne Ljubljančanke pa so po napovedih premagale Zagorje. V tretji moški moški ligi Krim in Sava zmagujeta in čakala na napako drugega, ki pomeni prvo mesto in napredovanje. Trenutno imajo prednost rokometaši Krima, ki so obe medsebojni tekmi dobili. Rezultati: 2. liga ženske: Robit Olimpija - Zagorje 30 : 22; Šešir - Mlinotest "B" 26 : 26, Šešir B - Polje B 10 :' 11; vodi druga ekipa Olimpije pred ŽRK Šeširjem. 3. liga - moški: Sava : Duplje 21:18; Krim : Kamnik 26 : 22; Šešir B : Radovljica Špecerija Bled 26 : 22, DOM Žabnica : Jezersko 17 : 30; Besnica B : Preddvor Gorjanc 24 : 28; vodita Krim in Sava s po 22 točkami. Kadeti: Sava : Preddvor 17 :15; Radovljica Špecerija Bled : Besnica 27 : 7; Šešir : DOM Žabnica 23 : 13; brez poraza vodijo kadeti Šeširja. St. deklice: Šešir : Polje 11 : 12; Planina (KR) : Sava 8 : 5. M. Dolanc KOŠARKA OŠ L. SELJAK GORENJSKI PRVAK Škofja Loka - Na že tradicionalnem Pionirskem košarkarskem festivalu mlajših dečkov (5. in 6. razred) za Gorenjsko, ki ga je vzorno organizirala OŠ Peter Kavčič, je zmagala ekipa OŠ Lucijan Seljak iz Stražišča pri Kranju. Stražiščani so v finalnem obračunu premagali domačo ekipo OŠ P. Kavčič (63:60). Tretji so bili učenci OŠ Jakob Aljaž iz Kranja, ki so v tekmi za tretje mesto s 46:28 premagali OŠ A.T. Linhart iz Radovljice. Na četrtfinalne turnirje (sobota, 11. maja) sta se uvrstili prvi dve ekipi, tako OŠ L. Seljak kot OŠ P. Kavčič sta tudi med organizatorji, medtem ko je tretjeuvrščena OŠ J. Aljaž rezerva. Prve tri ekipe so prejele pokale in medalje, četrta diplomo, vse ekipe pa je s sladkimi paketi nagradila Mladinska košarkarska zveza Gorenjske. Organizator je podelil tudi posebni nagradi najboljšemu strelcu (Primož Papler, L. Seljak) in igralcu turnirja (Blaž Gabrovšek, P. Kavčič). Na festivalu so nastopile tudi mlajše deklice. Zmagala je OŠ Cvetko Golar s Trate, pred OŠ Žiri, tretja je bila OŠ J. Aljaž in četrta OŠ Kranjska Gora. • S. Š. S Mi UČARSKI S K O KI PETERKA IN FRANC NA BOL Kranj, 26. aprila - V skakalnem centru na Gorenji Savi so se zbrali člani SK Triglav, vodstvo kluba, trenerji, sponzorji, starši in gostje iz SZS: sekretar Janez Bukovnik, predsednik strokovnega sveta Bojan Jošt, trener A reprezentance Jelko Gros, trener mladinske reprezentance Sandi Čimžar ter predstavnika iz prijateljskega kluba iz Reit im VVinklu v Nemčiji, s katerimi Kranjčani sodelujejo že 31 let na tradicionalnem klubskem dnevu. Letos SK Triglav praznuje 50-letnico uspešnega dela in so se odločili, da hkrati proslavijo velike uspehe dosežene v pravkar zaključeni tekmovalni sezoni. Triglav je najuspešnejši klub v Pokalu Cockta v skokih in v nordijski kombinaciji in je državni prvak absolutno. Posebej so Kranjčani ponosni na dve zmagi Primoža Peterke v svetovnem pokalu in na osvojeno bronasto medaljo Urbana Franca v Kulmu na svetovnem prvenstvu v poletih. Primož Peterka, ki je blestel v tekmovalni sezoni, je osvojil še srebrno medaljo na mladinskem svetovnem prvenstvu v Italiji, kjer je skupaj z ekipo dobil še bronasto medaljo. Dobil jo je tudi Igor Cuznar v nordijski kombinaciji. Prvič v zgodovini kluba je Triglav osvojil tudi moštveni naslov državnih prvakov pri članih. Državni ekipni prvaki so tudi mladinci do 16 let, je poudaril predsednik kluba Jože Javornik. Na klubskem dnevu sta se uradno poslovila od aktivnega tekmovanja Matjaž Zupan in Sašo Komovec, dolgoletna uspešna reprezentanta. Skakalcem sta čestitala tudi predstavnika Športne zveze Kranj Marko Troppan in Jože Šepic. Najboljšim so podelili nagrade in priznanja za osvojene naslove državnih prvakov, pokalnih zmagovalcev, za uspešne nastope na OPA igrah in za izredne nastope na mednarodnih tekmovanjih. Prejeli so jih tudi sponzorji, trenerji in še veliko posameznikov, ki so prispevali svoj delež k velikemu uspehu smučarjev skakalcev iz Gorenje Save. Primož Peterka in Urban Franc sta za dosežene uspehe dobila nagrado: teden dni počitnic na Bolu na Braču. Pri organizaciji klubskega dne so kot sponzorji pomagali: Mesarija Arvaj, Sodnik, Čadež, Gregorc, Iskra ERO, Nike, Pan Elektronic, Assa Naklo, Cokla Kordež, Plaz Chevain, Boltez, Kern in Kepic. J.B. IZŠLA JE MAJSKA ŠTEVILKA REVIJE iz katere smo izbrali nekaj naslovov: - Vinko Kandija odhaja iz Slovenije - Intervju z nogometašem Erminom šiljakom: "Zavidajo mi, da sem najbolje plačani igralec SCT Olimpije" - Pot košarkarjev Kovinotehne Savinjske Polzele do slovenskega pokala - Jadralno padalstvo - šport s svetlo prihodnostjo - Velikani športa: 30 kolajn Mira Cerarja - Formula 1: Damon Hill trenutno brez pravega tekmeca - Šport skozi oči televizijke Metke Volčič Sodelujte v Hitovi nagradni igri in rešite nagradno križanko! Pohitite do svojega prodajalca časopisov po majsko številko revije E-ŠPORTI Uspešna sezona mladega Andreja Sporna PO POTI JURETA KOŠIRJA V Kranjski Gori je vzklil novi smučarski as • 15-letni Andrej Šporn. Andrej je začel s smučanjem, ko mu je bilo devet let in od vsega začetka je tudi član Alpskega smučarskega kluba Kranjska Gora. Andrej je učenec 8. razreda kranjskogorske osnovne šole, v letošnji smučarski tekmovalni sezoni pa je kar nekajkrat stal na najvišjih stopničkah. Na državnem prvenstvu v kategoriji starejših dečkov je bil prvi v slalomu, supervele-slalomu, smuku in kombinaciji ter drugi v veleslalomu. Odlične pa so bile tudi uvrstitve na tekmovanjih doma in v tujini. Tako se je uvrstil na Ervo mesto v slalomu za Pokal oka, prvi je bil v veleslalomu za pokal Ričkv na Češkem, velik pa je bil uspeh na zaključku letošnje sezone, ko je bil na mednarodni tekmi v Val d' Iseru v Franciji prvi v slalomu in superveleslalomu. "Za smučanje sem se navdušil, ko sem hodil v drugi razred osnovne šole," pove mladi smjčarski as iz Kranjske Gore Andrej Šporn in nadaljuje: "Od vsega začetka pa sem tudi član ASK. Kranjska Gora, kjer me trenirajo klubski trenerji Aleš Vidic, Janez Šmitek in Cene Štraus in prav njim se moram zahvaliti za uspehe, ki sem jih dosegel v letošnji tekmovalni sezoni. Na tekmovanja hodimo skupaj s klubskimi tekmovalkami Tanjo Žerjav, Katarino Štraus in Jano Košir. Komaj se je končala tekmovalna sezona, že smo začeli s kondicijskimi pripravami v Kranjski Gori, snežne priprave pa bodo potekale na ledenikih v Avstriji. Letos sem še nastopal v reprezentanci starejših dečkov, v sezoni 1996/97 pa bom že tekmoval v državni mladinski reprezentanci in bodo tako tudi obveznosti večje. In zato je moja želja, da bi bil tako uspešen tudi v naslednji sezoni." In ker je Andrej še mlad in ambiciozen smučar, za vzornika pa ima klubskega tovariša Jureta Koširja, ni dvoma, da ne bi posegal po visokih uvrstitvah. • Besedilo in foto: Lojze Kerštan Na Krvavcu so zaključili letošnjo sezono GRILC ČESTITAL NAJBOLJŠIM Krvavec, 26. aprila - ASK Triglav in RTC Krvavec sta v sezoni 95/96 organizirala pet tekmovanj za najmlajše smučarje s skupnim imenom "Pokal Krvavec". Mladi so tekmovali v veleslalomu, zadnja tekma pa je bila prejšnjo nedeljo. Za končno uvrstitev so se upoštevali trije najboljši rezultati, tako da je končna uvrstitev mladih sledeča: - cicibanke 1985/86 -1. Tjaša Vodan 150, 2. Metka Likar 140, 3. Špela Zupane 100 -cicibanke 1987/88 -1. Špela Štefe 136,2. Maša Zupane 100,3. Kaja Reberšak 45 - cicibanke 1989/90 - 1. Maja Kokalj 150, 2. Zarja Černilogar 145, 3. Špela Koželj 120 - cicibani 1985/86 - 1. Nejc Tepina 150, 2. Rok Eržen 145, 3. Miha Križaj 130 - cicibani 1987/ 88 1. Luka Pinatar 150, Aljoša Majcen 140, Luka Ambrožič 130 -cicibani 1989/90 - 1. Jan Tepina 145, 2. Miha Bežek 130, 3. Milan Grah 125. Slovesnega zaključka za "Pokal Krvavec" se je udeležil tudi reprezentant Gregor Grilc, ki je najboljšim v skupni uvrstitvi izročil pokale. Poleg organizatorjev so tekmovanje omogočili prijatelji smučanja - darovalci: Občina Kranj, Gorenjski tisk, Iskra, Marmor Hotavlje, Cestno podjetje, Elekrtro elementi Izlake, Merkur, Pivovarna Marinšek, Mesarstvo Čadež, Mesarstco Arvaj, Sodnik, Zebra, Živila, AB Drogerija, Palmers, Dežnikarstvo Jenko, A banka, Orbiter, Trenča, Gostinski lokali Ančka, Martin, Sonce, Mona Lisa, Piza pod Jenkovo lipo, Pivovarna Union in Gorenjski elas. • V.Stanovnik JUBILEJNI POHOD NA BLEGOŠ Gorenja vas, 30. aprila - Planinsko društvo Gorenja vas prireja v sodelovanju s PD Škofja Loka 20. rekreativno spominski pohod na Blegoš. Letošnja, jubilejna prireditev bo v nedeljo, 12. maja. Pri koči pod Blegošem bo 11. uri spominska prireditev s kulturnim sporedom. Do koče so možne tri smeri pristopa: Javorje - Črni kal -vrh Blegoša (1563m), Hotavlje - Leskovica - koča pod Blegošem * vrh Blegoša in Zali Log - Potok - Črni kal - vrh Blegoša. Vse poti bodo označene in zavarovane, pohod pa bo organiziran ob sodelovanju planinskih vodnikov. Za pomoč pri vodenju skupine se je moč dogovoriti do 9. 5. 1996 pn organizatorju (informacije dajeta Silvo Pivk - telefon 681-675 in Franci Fortuna - telefon 681-117). Organizatorji priporočajo primerno obutev in toplo obleko, saj bo pohod potekal ob vsakršnem vremenu. Na dan pohoda bosta oskrbovana zavetišče na Jelencih in koča pod Blegošem. Tam bo tudi vpisno mesto za pohodnike, katerim bodo na razpolago izkaznice, značke in plakete pohoda. Učenci, ki se bodo udeležili pohoda prvič, bodo prejeli izkaznico brezplačno. • S. Saje KOMENTAR Od Pintarja do Gorenjske Mag. Blaž Kitjundžič, zunanji sodelavec Gorenjska je prejšnji teden dobila svojo regionalno stranko. S tem ni bila niti prva niti zadnja med slovenskimi regijami. Že zgodaj, to je leta 1992, jo je prehitela Primorska, kasneje pa še Štajerska in Ljubljana. Notranjska, Dolenjska in Koroška ji bodo sledile v kratkem. S Primorskega je idejo na Kranjsko prinesel slikar Polde Oblak. Ta je po rodu Poljanec, kasneje je Uvel na Bledu, sedaj pa živi največ v Sežani. Za razširitev ideje evropskega in slovenskega regionalizma je navdušil ljubljanske in gorenjske izobražence M. Sedeja mL, F. Zagoričnika in E. M. Pintarja. Pri Pintarju, ki idejo regionalizma ie dolgo zagovarja zaradi slovenskih razvojnih trendov in potreb, pa se je zataknilo. Vodstvo Liberalne stranke, skrbeč tudi za dogajanje v drugih strankah, je presodilo, da eden od teh groznih bivših komunistov res ne more sodelovati pri nastajanju gorenjske regionalne stranke. Preprečili so sprejem zaključkov prvega, decembrskega sestanka in šele februarja so se stvari zopet začele hitreje premikati. Na ustanovnem zboru so udeleženci iz širše Stare Gorenjske, to je vključujoč severnoljubljansko in dom-Žalsko-kamniško območje, ki so ustanovitev nove stranke že podprli s podpisi, zavrnili vtikanje predstavnikov drugih strank v njihove zadeve. Pintarja so izvolili za predsednika. Sedaj je čas, da se od vprašanja Pintarja preide na prava gospodarska razvojna vprašanja Gorenjske: a) ali bodo tiste gorenjske tovarne in delavci v njih, ki imajo težave, s strani vlade obravnavane enako širokogrudno kot drugod po Sloveniji, b) ali bomo zaradi varovanja naravnih virov in zaradi razvijanja človeških virov začeli Gorenjsko spreminjati v klasični (turizem, gostinstvo, trgovina) in moderni (informacije, izobraževanje, finance) storitveni center za širšo okolico glede na tržne možnosti, ki jih imamo zaradi dosedanjih stikov predvsem v Novi Evropi, c) ali se bo na avtocestni smeri Jesenice - Brežice kaj premaknilo, preden bo celoten evropski promet proti jugovzhodu zopet začel potekati po tej trasi, d) ali bomo uspeli ohraniti poseljen gorenjski hribovski svet tudi v evropskih povezavah, e) ali bodo gorenjski poslanci iz različnih strank končno uspeli najti skupen jezik pri zagovarjanju gorenjskih interesov... Bomo videli, ali bodo druge stranke tudi za ta in podobna vprašanja pokazale toliko zanimanja, kot so ga za ustanavljanje Zveze za Gorenjsko. (avtor je član ZZG) Čudež! Jože De žman, zunanji sodelavec G. Jože Novak je ustanovitev Zveze za Gorenjsko komentiral pod naslovom Od Lenina do Pintarja. Uvršča jo med komunistične predvolilne potegavščine. Mislim, da nima čisto prav. Zakaj? V torek, 23. aprila, je bila v Gorenjskem glasu napovedana ustanovitev Zveze za Gorenjsko. Obenem pa je bilo povedano, da je bila taista Zveza že v soboto, 19. aprila, navzoča v Rašici, kjer so ustanovili Zvezo deželnih strank. Kje je zanka? Verjetno vam je znana zgodba Orwellovega leta 1984. Tam je opisano, kako totalitaristi popravljajo Zgodovino za nazaj. Pri Zvezi za Gorenjsko pa gre za povsem nekaj drugega. Čeprav, naj bi bila ustanovljena 24. aprila, že 19. aprila vstopa v zgodovino. To pa ni več primitivno komunistično pre-montiranje zgodovine. Tukaj že lahko slutimo višjo obliko: Prerok začara in čarovnija učinkuje za naprej in za nazaj. In tako Zveza, ki naj bi bila ustanovljena 24. aprila, lahko učinkuje že 19. aprila. To je navidez skromno dejanje. A glejmo ga v luči gasilskega reka: Majhen čik, velik požar! Se spomnite zgodb, kako so s skorjico kruha in skromno ribico nahranili množice. V tej smeri je treba iskati močne vire, ki napajajo Zvezo za Gorenjsko in ne v blago preminulem in vdano pokojnem boljševizmu. Emil M. Pintar npr. pravi, da je šlo veliko gorenjskih certifikatov v ljubljanske sklade. Si predstavljate, kako bo s svojo čarobno močjo posegel v zgodovino, pretočil gorenjske certifikate nazaj na Gorenjsko in jih oplodil v srečni prihodnosti.Jože Novak pravi, da je Emila M. Pintarja za predsednika Zveze za Gorenjsko izvolil "glasovalni stroj, sestavljen večinoma iz Ljubljančanov". Tudi tukaj razmišlja narobe. Vsi vemo, da je komunizem želel formalno meščansko demokracijo nadomestiti z neposredno. Zato smo dobili raznorazne delegate. Res je, da so tudi v Ribnem neposre-čeno uporabili pojem dele-gatstvo. Ko so g. Gros, Golorej in Malenšek skušali s svojo vidno strankarsko obremenjenostjo participirati pri delu ustanovnega zbora, so jih odrinili s tem, da niso delegati. Ker pa me je zanimalo, kako postaneš delegat, sem vprašal drugega gospoda, ki je med zborom vneto glasoval, kako je postal delegat. Vprašani se je zasmejal in rekel, da ni bil delegat, da je glasoval kar tako. Torej v Ribnem ni šlo ne za formalno ne za neposredno demokracijo. Slo je za demokracijo novega reda. G. mag. Blaž Kujundžič jo je lepo označil takole: "... smo neideološka stranka. Naša ideologija je ... ". In bistvo te (ne)ideologije je: "Kdor je za, je delegat!" In tako je bil gospod z dobrimi nameni lahko med glasovalci, Gros pa je moral s svojimi pobrati šila in kopita, ker so prišli z zlobnimi in saboters-kimi ideološkimi nameni. In kako čudežno učinkovita je ta nova neideološkost, se je kazalo skozi ves zbor. Niti enega glasu vzdržanega, kaj šele, da bi bil kdo proti. In če bo Zveza za Gorenjsko vpisana v register političnih strank, bo to nov dokaz, kako čudežnost ne potrebuje formalnosti, ampak jih preprosto izigra. Je preprosto nad! In sicer ne nadstranka, ampak nadnestranka. To pa je vse kaj drugega, kot si v svoji preproščini predstavlja g. Novak. (Jože Dežman je član LDS) 64 IVANKINA TRNOVA POT (konec) Ivanka je tisto petkovo dopoldne nepretrgoma govorila že skoraj dve uri. Včasih, ko je preskočila kakšno leto ali dve, se je potem vrnila nazaj, ker je ugotovila, da se ravno v tistem obdobju skriva vzrok, da se je njena življenjska pot tako sunkovito obračala zdaj sem zdaj tja. Toda počasi sva le prišli do tega, kar se dogaja danes. Do njene sobice, ki so jo njeni predhodniki preuredili v kuhinjo in do spalnice, ki nima niti okna. Ali se vam je bilo težko navaditi na to okolje? "Niti ne. Kajti takrat, ko sem se morala izseliti, bi šla kamorkoli. Tudi med klošarje. Mogoče bi mi bilo med njimi še najlepše. Ob steklenici pijače bi pozabila na tegobe, ki sem sijih sama nakopala. In vse je bilo lažje. Tako pa živim s spomini, ki me spremljajo podnevi in ponoči." Prej nisem imela občutka, da bi se ravno žrli? "Mogoče res ne - na videz. Toda si predstavljaš, kakšen šok je bil, ko je Boris povedal hčerki, da imam ljubimca? Da ne boš mislila, da sem se k njemu preselila čez noč! Kje pa! Lepo postopoma. Včasih sva skupaj preživela vikend, drugič sva se Pozneje kot običajno vrnila s službene poti, tretjič... no... zgodilo se je, da me enostavno ni niti izpustil iz rok, da bi odšla domov. Bil je egoističen kot vsi moški." (Ta misel o moških je bila še najbolj "nežna", ostale bom raje obdržala zase, da se ne bi še sama Zamerila komu izmed bralcev!) Boris je seveda moral hčerko vzgajati sam. Z učenjem ni imela težav, bila pa je tudi bolj mirnega značaja. Tako kot sam. Počilo je, ker si nisem utrgala časa, da bi šla na njen Prvi glasbeni večer. Bila je prava umetnica Pri klavirju, priznam. Toda prav tisti teden s*no imeli v podjetju norišnico. Deževala so naročila in z Ivanom sva morala vse Poslovne partnerje sprejeti sama. V sumljive USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ transakcije sem (ali sva, kakor hočeš) že tako zabredla, da bi bilo vtikanje drugih lahko usodno. Ivan je postajal vedno bolj živčen in odvisen od mene. V podobnih primerih je enostavno pozabil, da je bil on tisti, ki mi je predlagal nekatere stvari. Če bi bila sama, bi mogoče še zmeraj kradla nogavice, šale, robce, torbice in podobno po trgovinah... Hčerka je doma jokala, Boris je zaradi moje navidezne hladnosti dobesedno pobesnel. Prišel je za menoj v kopalnico in mi začel očitati vse napake, ki sem jih storila v najinem zakonu. Urejala sem si frizuro, ko so padali očitki. Z matematično natančnostjo mi je začel naštevati, kdaj sem ga polomila, kaj sem naredila narobe in kdaj sem s tem prizadela njega in hčerko. Nisem mogla verjeti, da je bil lahko ves čas tiho. Da je le molče trpel in čakal, kdaj se bom "zbudila" in postala taka, kakršna sem bila, ko me je spoznal. Beseda mi je obstala v grlu. V zrcalu sem najbrž po dolgih letin prvič zagledala svoj pravi obraz: žensko, ki je mislila le nase, na svoje užitke, na svoje življenje. Ker nisem nič rekla, je planil name, me zagrabil za vrat in začel stiskati. Po licu so mu tekle solze, ko me je zmerjal s kurbo in prasko. Ko mi je v krčevitih stavkih sikal v obraz, kolikokrat je moral sam prebedeli pri hčerki, ko je bila bolna. Kolikokrat me je zaman čakal, ker se nisem pravočasno vrnila s službenega potovanja. Kako ga je bolelo, ker sem bila tako hladna do njega. Začela sem loviti sapo in v tisti sekundi sem z grozo pomislila, da niti ne ve, kaj dela in da me lahko ubije. Začela sem se ga otepati in brcati. Vsa zaripla sva se ruvala in se borila drug z drugim. Danes vem, da se je med nama v tistem trenutku nabralo toliko stvari, da bi se v resnici lahko kaj zgodilo, če naju ne bi našla hčerka. Njen glasen krik naju je streznil. Pobrala sva se in se ji začela opravičevati., Toda bila je že odrasla, zato je vedela, da si na tleh nisva pripovedovala pravljic. Ko sem se spet postavila na noge, sem odhitela k telefonu in poklicala Ivana. Da me ne bo v službo, in da se naj znajde, kakor ve in zna. Bil je tako presenečen, da mi ni niti odgovoril. Šele čez nekaj časa me pokliče nazaj, češ če vem, kaj se lahko zgodi. Kar nama je usojeno, sem mu rekla. Prisežem." Ivanka je isti večer sedela v dvorani in ploskala hčerki, ki je vsa žareča in nasmejana sprejemala čestitke. Večino prisotnih ni poznala. Bili so iz drugega sveta, kot je bil njen. Videla je, kako se Boris sprehaja od enega do drugega. Zabolelo jo je, ker je spoznala, kaj vse je zamudila. Počutila se je odrinjeno in nepomembno. "Nič ni pomagalo, ko sem obljubila, da se bom spremenila. Boris je zahteval ločitev. Da tako ne more več iti naprej, da hčerka potrebuje topel dom, da ju samo begam in podobne stvari. Tega nisem želela. Posebej ne sedaj, ko se je oglasila moja vest. Zvečer sem se usedla k hčerki in jo vprašala, kaj misli ona. Ne bi te rada izgubila, mi je rekla, samo nikoli nisi imela časa zame. Če sem bila bolna, je bil pri meni očka, mi je naštevala, na govorilne ure je prav tako hodil on, če je bilo kaj narobe, sem povedala njemu, ne tebi. Tudi obleke ji je kupoval očka. Imam zelo odgovorno službo, sem se izgovarjala, toda pri tem je le prhnila. V očeh so se ji zasvetile solze. Mami, ti ne veš, kako sem te včasih pogrešala, je zahlipala in mi planila okoli vratu. Imela sem občutek, da bom v tistem trenutku umrla. Ker mi bo počilo srce. Ulegla sem zraven nje in hotela v eni noči nadoknaditi vse, kar sem v dolgih letih zamudila. Pa ni šlo. Dan je spet pokazal naše prave obraze." Potem ste se preselili k Ivanu? "Tako bi lahko rekla, ja. Samo ljUbimec se spremeni, ko postane življenjski sopotnik. Hitro sem spoznala, zakaj je kljub zrelim letom še zmeraj sam. Z menoj je delal podobno kot jaz z Borisom. Samo izkoriščal, dal pa ničesar. Če seveda odštejem, da je bil še zmeraj krasen ljubimec. Začela sva se prepirati. Tudi v službi se mi je vedno bolj dozdevalo, da mi stvari polzijo iz rok. Zlati časi, ko se je lahko počelo, kar se je komu zdelo prav, so počasi minevali. Tudi naše podjetje je dobilo konkurenco in to v neposredni bližini. Niso pomagale niti zveze niti poznanstva. Nič. Posel za poslom smo izgubljali, ker smo bili... No, ne bova premlevali gospodarskih težav... To omen- jam le toliko, ker so postajale najine transakcije vedno bolj omejene. Ni bilo več kritja. Ivan je norel in me zmerjal, kot da bi bila jaz kriva. Nekega lepega dne ga enostavno ni bilo več nazaj. Sporočil mi je, da je ostal na Finskem. Za nedoločen čas. Od tam da ima krasne zveze tudi k poslovnim partnerjem v Rusijo... Bilo mi je, kot da bi me pribilina križ. Kdaj bodo odkrili najine poneverbe, je bilo samo še vprašanje časa..." Toda minili sta še skoraj dve leti, preden se je to zgodilo. "Po neumnosti in slučajno, kot večina stvari," se je zasmejala Ivanka. "Nisem se izmotavala, niti nisem iskala pravne pomoči. Bila sem kriva. Za to in za vse ostalo, kar se mi je zgodilo. Kupovala sem časopise in prebirala mastne naslove o tem, kaj sem počela. Pisalo je brezosebno. Samo gola dejstva. Nikjer ni bilo zabeležene niti besede o mojih čustvih in o bolečini, ki sem jo prizadejala svojim najbližnjim. Najhuje je bilo, ker sem se morala spet seliti. Ivanovo stanovanje je bilo brez njega udobno in prijazno. Znašla sem se na cesti. Imela sem nekaj prihrankov. Toda veliko premalo, da bi lahko živela tako, kot sem bila navajena. Začela sem hoditi po sodiščih. To so bile razgaljujoče in zoprne stvari. Moja odvetnica me je napotila tudi k psihiatru. Smejala sem se. Trdila je, da noben normalen človek v svojem življenju ne more narediti toliko neumnosti, kot jih je uspelo meni. Bila sem obsojena na tri leta. Toda pritožili sva se. In sedaj čakam, kaj bo odločila roka pravice..." Tu je Ivanka zaključila s svojim pripovedovanjem. Potem ko sem stala vsaj pol ure pri vratih in držala za kljuko, je govorila še o številnih potovanjih po svetu, o Borisu, ki ga včasih vidi z drugo ženo, o hčerki, ki se ji sem ter tja oglasi iz Amerike, o znancih, ki je ne pogledajo več. In tudi o samoti, ki jo je sprejela za svojo. Da dela pokoro za vse grehe, ki so se nabrali na njeni duši. Bilo mi je hudo zanjo. Rekla sem ji, da bi jo rada še kdaj obiskala, toda pri tem me je ostro zavrnila. Da ne mara usmiljenja in pomilovanja. In da res ne ve, kaj ji je bilo, da mi je šla razkrivat svojo zgodbo. Bolje bo, da mi izgineš izpred oči, je zavpila za menoj, da se ne bom premislila! PREJELI SMO Ali je lahko tudi sklep sodišča nemoralen? Odgovarjam piscu članka. Za mene je enostranski, zelo ialjiv in ne more biti kot sprava. Krajevna skupnost Godešič, oziroma komisija te skupnosti se ni držala sklepov in odločitev svojcev njihovih padlih, ki so darovali svoja življenja v narodnoosvobodilnem boju za Slovenijo. Svojci padlih borcev so pravočasno obvestili Krajevno skupnost, da ne dovolijo, da svoje padle napišejo na ploščo, kjer so ostali padli, to so domobranci in nemški vojaki. Njihovi padli so že na petih ploščah, oziroma na spomenikih. Res je, da so krajani zbrali sredstva. Vendar to so prispevki za plošče. Kdo bo napisan na ploščah, pa ni obvezno za padle borce NOB, če svojci niso dali soglasja. Menim, da je izsiljevanje Krajevne skupnosti Godešič to dejanje treba ostro obsoditi. Pravice svojcev ne morejo vzeti niti predstavniki Krajevne skupnosti, niti kateri drugi v naši državi. Navadna laž je, da je kdo od svojcev izjavil, da ne pustijo svojih padlih med manjvrednimi. Kot predstavnik Združenja borcev in udeležencev NOB Škofja Loka nisem hvalil sklepa sodišča v Škofji Loki in višjega v Ljubljani, ampak sem izjavil, da so pravilno odločili o tem sporu. Če smo v pravni državi in če imajo svojci padlih kakšne pravice o tem odločati. Tudi škofijski ordinariat je obvestil, da nihče ne more prisiliti svojcev, da v njihovem imenu kdo drugače odloča. Prestavnik Krajevne skupnosti Godešič je sklepe sodišč presodil za nemoralne. Sprašujem ga in se čudim taki njihovi odločitvi in menim, da je njegova izjava popolnoma nemoralna. Taka izjava od predstavnika Krajevne skupnosti je hudo žaljiva za svojce padlih. Menim, da tako prvostopenjsko kot višje sodišče ni kršilo 63. člena Ustave države Slovenije. Sodišča so izvršila tisto: to so osebne človekove pravice in to tudi pravice svojcev. Ni mi jasno, zakaj cerkvene oblasti dopustijo na cerkvene zidove vzidati take sporne plošče. Gorenjski glas je dne 12. aprila 1996 objavil članek Sveta KS Godešič z naslovom: Ali po 30 letih zopet rušenje na GodešiČu. Članek oziroma naslov je navadno sprenevedanje. V tem primeru ne gre za nobeno rušenje, ampak samo za izbris imen padlih, za katere ni bilo dano soglasje. Ni pa res, da so na tej novi plošči vsi padli borci. Na tej plošči nista napisana dva borca. Zakaj ni na plošči tovariša Slavka Luskovca, bi verjetno znal povedati predsednik komisije za postavitev te plošče. Drugi borec je tov. Franc Križnar - prvoborec. Ta je delal na Jesenicah, stanoval pa je na GodešiČu, delno tudi na Jesenicah. Menili so, da ni krajan Godešiča. Oba pa sta napisana že na petih ploščah. Glede izjav, da so bili domobranci morilci, so pa resnične. Da so na GodešiČu taka razhajanja med člani Zveze borcev in nekaterimi mlajšimi, ki sodelujejo v komisiji za postavitev te nove plošče, se ni čuditi. Ko je Krajevna organizacija ZB Godešič imela Letno skupščino leta 1991, so Štirje člani verjetno iz vrst Demosa vdrli v prostor, kjer se je vršila skupščina. Že pri vratih so vzklikali "banaiti-izdajalci-komunisti" in podobno. Pri prerivanju pri vratih je bil lažje ranjen udeleženec Skupščine tov. Franc Bernard. Seveda pa je pri tem dogodku morala intervenirati takrat tudi Milica. Iz vasi Godešič je bilo v partizanih 51, od teh je 18 padlo ali umrlo v taboriščih. To niso bili nobeni banditi ali izdajalci niti komunisti, ampak le zavedni krajani Slovenci. Mislim, da mora javnost slišati obe strani in tako potezo obsoditi, ker so v tem primeru kršene osebne pravice svojcev ob taki odločitvi. Franc Gaber, Pungert 3, Škofja Loka Vroča nedelja nad Mačami Sirena, ki je zlovešče raztrgala mir in čas minulih dni na preddvorskem koncu, je znova potrdila, da ogenj kar naprej poskuša ubežati ljudem. Težko pričakovana pomlad je z vetrom dodobra osušila zemljo in podrast. Prvi petkovi ognjeni zublji, ki so ušli v goza nad gradom Turn in zajeli precejšen del gozda, so bili predhodnica večernemu požaru v Kokri. Iskra iz dimnika je vžgala presušene skodle na strehi stanovanjske hiše in le hitra intervencija gasilcev je ognju vzela zalet. Ognjeno maščevanje pa je prišlo na dan v nedeljo popoldne. Otroška igra z vžigalicami v bližini znane cerkvice sv. Miklavža nad Mačami, se je tako kot že ničkolikokrat do sedaj, raz-plamenela v ogenj. Prvi pre-ddvorski mladi gasilci so udarili po ognju, kmalu po klicu sirene. Domačini iz Mač so z ramo ob rami držali položaj, da ogenj, ni odko-lovratil proti cerkvi. Veter, ki je vlekel navzgor po pobočju, je v kratkih trenutkih preko listja zajel nove in nove površine. Ognjena površina se je večala iz minute v minuto. Vročina in zadušljiv dim sta v gostih zavesah z vetrom oblivala obraze gasilcev, ki so vztrajali udarjajoč nad ognjem, vse dotlej, dokler resnično ni bilo več mogoče vzdržati. Občudovanje so vzbujali vsi po vrsti. Mleko, ki so ga prinesli otroci iz Mač, je požrtvovalnima Marku in Mihu vrnilo barvo na obraz. Dima, ki jima je prišel v pljuča, je bilo preveč. Vsa čast vsem gasilcem, Macanom in vsem ostalim, ki so z dušo in telesom požrtvovalno branili goreči gozd. V akcijo gašenja se je vključil tudi preddvorski župan Miran Zadnikar, ki dokazuje, da mu sodelovanje na prostovoljnih akcijah tudi kot županu ni tuje. Voda, ki je pritekla iz približno dvatisoč metrov cevi, razvitih po strmem gozdnatem pobočju med listjem in skalami, je po treh urah boja, ogenj stisnila v obroč. Več kot desettisoč litrov vode je iz jezera Črnave na kraj gozdnega požara prinesel tudi helikopter slovenske vojske. Medtem ko so branilci gozda - preddvorski gasilci, domačini, kranjski poklicni gasilci in kasneje tudi gasilci iz Hotemaž in Predoselj, v ognju in dimu gasili, pa so se vrli vikendaši nekaj sto metrov pod cerkvico pri svojih poštirkanih vikendih lepo sončili in odkimavali z glavo, če jim je mimovozeče gasilsko vozilo slučajno premaknilo vejico njihovega grmička. Slovenska miselnost, da dokler ne gori pri meni, je še vse dobro, je to nedeljo še kako prišla do izraza. Noč do jutra, v kateri so se žarišča ognja še vedno prikazovala izpod štorov, je bila utrudljiva. Ko so se v Mačah ob prvem jutranjem svitu oglasili petelini, se je ogenj še enkrat poskušal pretihotapiti iz podtalnega žarišča. Ni mu uspelo. Ti fantje in možje - gasilci, katerih čut za skupno imovino je zlata vreden, so nam lahko v teh norih časih, svetal vzgled, kako ostati plemenit.Nadomestilo plače in prost dan, naj v takšnih primerih po zakonu ne bi smel biti problem. Pa vendar. Direktorji, bodite veseli, da imate v svojem kolektivu takšne požrtvovalne ljudi. Prvi bodo, ko bo tudi na vaš prag potrkala nesreča. Vroča nedelja nad Mačami z ognjem in dimom je bila izkušnja za marsikoga. Prav zagotovo je ne bodo nikoli pozabili tudi otroci. Trenutek spoznanja, da ognja, ki jim je zbežal po listju, ne bo mogoče več ujeti, jim bo verjetno za vse življenje ostal pred očmi. • Slavko Prezelj Pismo rojaka in glasbenika iz ZDA Iz Združenih držav Amerike smo prejeli na Radio GLAS Ljubljane pismo z naslednjo vsebino. Ker sem med zaposlenimi edini, ki sem tudi ljubitelj narodnozabavne glasbe, so ga predali meni in dejali, naj ga posredujem zainteresiranim. "Moje ime je Jože Krevs. Doma sem iz Zgornjega Bitn-ja pri Kranju (klicali smo se po domače Krevsovi iz Gmajne). Od doma sem že 45 let in sicer 10 let v Kanadi in 35 let v Ameriki. Mama je še živa, in živi na Trati pri škfoji Loki. Stara je 86 let. Živo imam tudi sestro, ki od 1950. leta živi v Avstraliji. Na nekaj let se vračam v Slovenijo, da obiščem domače in prijatelje. Nikoli nimam dovolj časa, da bi obiskal vse. Poznam tudi Lojzeta Slaka in njegove fante. Bili so že pri meni v Ameriki na obisku. V Ameriki imam BEGDER BOTEN BOX CLUB. To je ansambel sestavljen iz šestih diatoničnih harmonik, saksofona, bendža in bas kitare. Ta ansambel vodim že 20 let in je zelo poznan po številnih državah ZDA, še posebno priljubljen pa tam, kjer živijo Slovenci in njihovi potomci. Poleg mene, ki sem prispel neposredno iz Slovenije, so vsi drugi glasbeniki Slovenci po starših. Igramo slovensko glasbo, nekoliko prirejeno tukajšnjemu okusu, a kot lahko slišite s kaset, je med njimi veliko slovenskih ljudskih, nekaj Slakovih, Avseni-kovih in drugih skladb. Upam, da vam bodo všeč, in da bi jih morda zavrteli celo na slovenskih radijskih postajah. Toliko sem zapisal o sebi in ansamblu, ki ga vodim. Prosim vas, če lahko pozdravite moje domače, prijatelje in znance in sicer mojo mamo Marijo Stroj s Trate pri Škofji Loki, teti Malči Brekič v Ljubljani in Pepco Zabuko-vac pri Kamniku, bratranca Toneta Krevsa iz Čirč in še Francko Jaklič, Mirni Peternel in Milana Štularja iz Zg. Bitnja, Marjanco Bizjak iz škofje Loke in Jakoba Pun-gerška, mizarja iz Stražišča. Seveda pozdravljam še vse tiste Slovence in Slovenke, ki me poznajo. Jože Krevs." Ker na Radiu GLAS Ljubljane ne predvajamo narodnozabavne glasbe, pismo in pozdravi gospoda Krevsa pa so namenjeni predvsem znan- Slovesnost v krajevni skupnosti Stara Loka - Podlubnik Moč je bila v enotnosti V času, ko je v Cankarjevem domu v Ljubljani na predvečer praznika, potekala osrednja proslava: "Dan upora proti okupatorju", so se v dvorani krajevne skupnosti Stara Loka - Podlubnik zbrali številni borci in aktivisti ter drugi krajani na svečanosti z istim namenom. Dvorana je bila skoraj pretesna za vse udeležence. Škofja Loka, 29. aprila - Po otvoritveni besedi predsednika krajevnega zdru-ženja ZB Poldeta Logondra je sledil nagovor partizana - prvoborca Franceta Kavčiča - Veljka o ustanovitvi in pomenu slovenske Osvobodilne fronte. Svoj nagovor je začel z obuditvijo spomina na razmere v Evropi pred drugo svetovno vojno in sicer: "Kdor je spremljal dogodke pred vojno, je bil zaskrbljen že od leta 1933 naprej, ko je prišel v Nemčiji na oblast Adolf Hitler. Tam se začenja preganjanje Židov, Italijani grozijo z napadom na takratno Kraljevino Jugoslavijo, zahtevajo Dalmacijo in jadranske otoke. Leta 1938 je bil Hitler že na Karavankah. Nevarnost za slovenski narod je bila tu. Hitler je v svoji knjigi "Mein Kampf" jasno napovedal naše uničenje, saj je hotel naše ozemlje in prosto pot na Jadran. Med tistimi, ki so se bližajoče nevarnosti najbolj zavedali, je bil dr. Josip Rus, sodnik iz Ljubljane in borec za Severno mejo. Dne 13. januarja 1941 se je sestal z Borisom Kidričem. Dogovorila sta se o ustanovitvi fronte za oborožen odpor proti napadalcem na našo domovino. S tem sta položila temelje Osvobodilni fronti. Dne 26. aprila istega leta so se v Ljubljani v Vidmar-jevi vili pod Rožnikom sestali predstavniki političnih strank in kulturnih organizacij in ustanovili "Protiimperialistično fronto", ter se odločili za obor-ožen odpor proti okupatorjem, ki so pred tem že zasedli Jugoslavijo. Nekaj mesecev zatem (16. julija) pa se je v Ljubljani sestal plenum fronte. Na njem so sprejeli novo ime fronte in sicer "Osvobodilna fronta". Plenum je sklenil tudi, da se takoj preide v oboroženo vstajo in se zato organizirajo partizanske čete. V Škofji Loki so začeli s pripravami za ustanovitev frontnega odbora že junija 1941. Dne 20. julija 1941 so ustanovili mestni odbor OF. Prva skrb in naloga odbora je bila nabava orožja. Med njihovimi pomembnimi akcijami je bil uspešno izveden udar treh partizanov v škofjeloške zapore 21. decembra 1941. Od štiridesetih zaprtih trpinov sta se odločila za svobode in vstop v partizane le dva. V letih od 1942 dalje so bili po vsej Gorenjski ustanovljeni terenski, okrajni in okrožni odbori OF. Na tako široki in trdni organiziranosti je bil v maju 1944 na zborovanju aktivistov OF na Jelovici izvoljen Pokrajinski odbor OF. Ta je v zadnjem letu vojne formiral in razvil vse potrebne komisije in službe, ki naj bi delovale po končani vojni. Pripravljal se je tudi na prevzem oblasti, ki jo je v maju 1945 tudi uresničil. Prva povojna naloga je bila obnova porušene domovine. Tudi pri tem pomembnem delu je OF odigrala veliko mobilizacijsko in organizacijsko vlogo. Žal pa je prihajalo v Jugoslaviji do vse večje centralizacije. Ker nobeden od jugoslovanskih narodov v najtežjih vojnih časih ni imel OF, je morala le-ta ugasniti tudi v Sloveniji. Dobili smo Socialistično zvezo. Ko se danes oziramo nazaj, na prehojeno pot, se lahko vprašamo, od kod je lahko ta majhen slovenski narod, skozi stoletja potlačen k tlom, vzel moč na odpor proti Hitlerjevi vojaški mašineriji. Odgovor je lahko en sam. Moč je bila v enotnosti naših želja, moč je bila v OF, ki je naše skupne želje ves čas povezovala in nas vodila v neizprosnem boju za obstoj." V kulturnem programu je Lojze Hovnik članom organizacije izvajal partizanske pesmi. Po dvorani so zopet zadonele borbene partizanske pesmi: Hej brigade, Komandant Stane, Nabrusimo kose... Udeleženci so te znane melodije že med programom povzeli in jih nato še po svečanosti prepevali dolgo v noč. Obenem so se spominjali dogodkov iz časov NOB. • L. M. cem z Gorenjskega, upam, da bo vesel, da sem ga posredoval Gorenjskemu glasu. O zaigranih skladbah na kasetah pa naj dodam, da bi jih bilo nekaj vredno vrteti tudi pri nas, saj so prirejene z izjemnim posluhom za slovensko glasbo in izvajane z vso srčnostjo. Stanislav Jesenovec, Franko-vo naselje 161, Škofja Loka Izjava za javnost Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov, Tržič je kritično obravnaval razmere, ki že nekaj časa razburjajo vse občane. Gre za številna, že znana, pereča gospodarska pa tudi politična vprašanja, ki naj bi jih reševala za to izvoljena oblast. Odbor ugotavlja, da je ta izključno v rokah g. župana Pavla Ruparja. Moč in položaj, za katerega smo dali prispevek tudi mi, arogantno uveljavlja na vseh področjih. Najprej si je seveda ustvaril svojo kadrovsko garnituro, nato pa podredil vso občinsko upravo, Občinski svet in tržiški Radio. V tem mediju nastopa kot suveren, ki mu ne more nihče z ničimer priti do živega. S Svojimi izjavami, ki so polne neresnic, podtikanj in zavajanja javnosti, predvsem na račun SKD, skuša narediti vtis dobrega in poštenega človeka. Menimo, da mu je to spodletelo, kar potrjujejo njegovi nečedni posli. Svojo podobo, ugled in poznavanje lepega vedenja je s tem že zapravil. Dokaz so tudi njegovi nezreli nastopi na radiu in izjave v tisku. Na sejah Občinskega sveta si dovoljuje uporabljati izraze, da neki svetniki "laže", druge ima za norce ali pa obklada z "mafijo". Ne zaveda pa se, da je resnica ravno obratna in da za to obstojajo dokazi. Občinski odbor SKD zato izraža oster protest zaradi takega ravnanja. Menimo, da se mora takemu nevzdržnemu stanju narediti konec, sja je zaradi tega onemogočeno normalno opravljanje dela. Medčloveška razmerja, zaupanje in sodelovanje pa je uničeno. Soglasno je bil sprejet sklep, da se na podlagi vseh obremenjujočih dokazov o nepravilnostih pri delu in preseganju pooblastil sproži preiskava, za izražene žalitve pa uvede sodni postopek proti g. županu Pavlu Ruparju. Tako bodo tudi tržiške afere končno dobile svoj epilog. Občinski odbor SKD, Tržič Delo trziškega občinskega sveta V zvezi Z delom trziškega Občinskega sveta, dajemo naslednje Izjavo za javnost ter Vas prosimo za ustrezno objavo: "Liberalna demokracija Slovenije je zadovoljna s podporo občinskih svetnikov trziškega Občinskega sveta sklepom, ki jih je predlagala tržiška LDS-a za ustvarjanje boljših pogojev za delovanje trziškega malega gospodarstva. Tako so bila med drugim v občinskem proračunu za leto 1996 bistveno povišana sredstva za te namene (s 6 mio SIT na 11 mio SIT). V nadaljevanju tržiške proračunske debate pričakujemo, da bomo pridobili podporo občinskih svetnikov tudi za ostale naše predloge. Pri tem izstopajo: nadaljevanje neprofitne gradnje stanovanj, prior- itetno reševanje ceste Loka -Kovor - Zvirče, ureditev razsvetljave v Bistrici in Lešah, podpora materinski šoli za tržiške (bodoče) mamice in delo na centralni čistilni napravi. Predvsem pri predlogu o nadaljevanju neprofitne gradnje v Tržiču je pri prvi obravnavi osnutka proračuna prišlo do nepričakovano neugodnega odziva s strani župana, čeprav se vse stranke strinjajo, da je bila prva faza izgradnje na Mlaki zelo uspešna. Liberalna demokracija Slovenije bo vztrajala pri izpeljavi projekta, ki omogoča občini Tržič pridobitev novih stanovanj ob le 40-odstotnem sodelovanju pri investiciji (gre za kredit R+3 % za dobo 25 let). 60 odstotkov denarja namreč pri neprofitni gradnji prispeva država in neprofitna organizacija". Anton Horvatič, predsednik Matevža še vedno tišči žulj Odgovor na pismo Zdru-ženja borcev in udeležencev NOB Dovje - Mojstrana Vaša reakcija na moj žulj, kakor temu pravite, je popolnoma zgrešena. Moj namen je enostaven in jasen, želim povedati, da je prišel čas, ko bo treba dvigniti tepih, pod katerega ste celih 50 let pometali resnico. Ta teptana resnica se mora prikazati javnosti v pravi luči. DovŠ-ko-mojstranška javnost čaka na pojasnilo, kaj se je dogajalo pred decembrsko vstajo leta 1941 in ne med njo-Povedati je treba še živečim upornikom, otrokom in po- Nadaljevanje na 35. strani NESREČE Minister Kovačič v Naklu Delitveno bilanco naj reši arbitraža V arbitraži vidi minister za reformo lokalne samouprave Boštjan Kovačič najhitrejšo rešitev delitvene bilance. Njena odločitev pa je dokončna. Naklo, 26. aprila - Večina občin še ni opravila niti premoženjske bilance, kaj sele delitvene, zato minister za reformo lokalne samouprave mag. Boštjan Kovačič županom novonastalih gorenjskih občin svetuje, naj zahtevajo arbitražo. Dokler ne bo opravljena delitvena bilanca med občinami, se mlade občine ne morejo zadolževati, onemo- gočen pa jim je tudi promet z nepremičninami. Minister Kovačič je zato na pogovoru z gorenjskimi župani novih občin, ki je bil minuli petek v Naklu, izrazil popolno razumevanje za njihovo nestrpnost. Nastali problem po ministrovem mnenju lahko reši samo arbitraža, zato je vlada že pooblastila štirideset arbitrov, na katere se župani lahko obrnejo. Zavedati pa se morajo, da je odločitev arbitraže dokončna, zato pritožba na vsebinske odločitve ni možna. Župani lah-ko oporekajo samo nepravilni izvedbi postopka. Zupani se pritožijejo tudi nad predlogom zakona o mestnih občinah, ki bi tem občinam omogočil še več pristojnosti. Na pogovoru so sodelovali župani Nakla, Železnikov, Šenčurja, Cer-kelj, Vodic, Preddvora in Lukovice. Na novinarsko vprašanje, zakaj na tak pogovor ni bil povabljen kranjski župan Vitomir Gros ali pa župan Škofje Loke Igor Draksler, ki bi mogoče lahko posredovala že kak konkreten odgovor, ie gostitelj župan Nakla Ivan Stular odgovoril, da so želeli, da minister sliši samo o problemih novih občin. In dodal, da je bilo srečanje zelo koristno. • S. Šubic Novo župnišče v Krizah Križe, 29. aprila - Novo Župnišče v Križah dobiva v teh dneh privlačnejšo podobo. Delavci SGP Tržič končujejo izdelavo fasade. S tem bodo končana letošnja gradbena dela, uredili pa bodo le še okolico stavbe, je povedal kriški župnik Alojz Kepic. V notranjosti bo še veliko dela in stroškov, saj jih čaka vse od napeljave centralne kurjave do izdelave tlakov in opremljanja z notranjim stavbnim pohištvom. Ker so finančni viri skopi, bodo nekaj denarja skušali pridobiti tudi s prodajo prostorov v vrnjeni stavbi nekdanje zadruge. V približno plovici nove zgradbe bo poleg stanovanja in kuhinje tudi pisarna, arhiv in sejna soba, drugo polovico župniš-ča pa bodo namenili za ver-oučno vzgojo in dejavnosti pevcev, mladine, Karitas in drugih. • S. Saje Jubilej prvega Slovenskega vzpona Po 25 letih uspešne osvojitve7.400 metrov visokega Istor-o-nala v pakistanskem Hindu-kušu so se člani odprave zbrali na veteranskem alpinističnem klepetu. Člani odprave so bili (na sliki od leve proti desni): Peter Ščetinin, Janez Brojan, Joco Žnidaršič, vodja odprave dr. Ivo Valič, Janko Ažman, Sandi Blazina, Tomaž Jamnik, Franc Ekar in Iztok Belehar. Med njimi pa ni Zvoneta Koflerja, ki se je na povratku ekspedicije v prometni nesreči smrtno ponesrečil. Odprava je bila v organizaciji PD Kranj, sestavljali pa so jo alpinisti iz vse Slovenije (Kranj, Mojstrana, Koper, Ljubljana). Poleg prvenstvenega vzpona in alpinističnega podviga na 7.400 metrov visoki vrh, kjer so bile tudi zgornje težavnostne stopnje plezanja, je bil to začetek slovenskega osvajanja sedemtisočakov v alpskem slogu. Prva ponovitev tega prvenstvenega vzpona je bila opravljena šele po 24 •etih. Opravili so jo alpinisti iz avstrijskega Beljaka, ki so smer ocenili kot izjemno težko. A. Ž. Pravica do odškodnine in rente Podnart, 29. aprila - V soboto so se na redni letni konferenci v kulturnem domu v Podnartu zbrali člani društva izgnancev Srednja Dobrava, ki vključuje izgnance Srednje Dobrave, Ljubnega, Pod-narta, Kamne Gorice, Krope in Lancovega. Ob kulturnem programu, ki so ga jim pripravili mladi, so ocenili, da so lani organizirali izlete in se udeleževali različnih srečanj. Še vedno so člani društva aktivni tudi po posameznih KS. Sicer pa se se bo odbor društva zavzemal še naprej za izplačilo vojnih odškodnin in rent na podlagi vloženih zahtevkov. Z zadovljstvom pa je predsednik društva Alojz Vidic ocenil sprejetje Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki med žrtve nacističnega raznarodo-valnega nasilja v letih 1941-1945 vključuje tudi izgnance. Društvo izgnancev odbora Srednja Dobrava ima sedaj 103 Člane. 1. junina letos bo na Jesneicah tretje srečanje izgnancev Gorenjske in društvo bo organiziralo tudi avtobusni prevoz na srečanje. Letne konference v soboto se je udeležil tudi radovljiški župan inž. Vladimir Cerne. • A.Ž. Iz kranjske Uprave za notranje zadeve so nam sporočili, da bo med 6. in 11. majem polovična zapora na viaduktu LeŠntca zaradi vzdrževalnih del. Izvajalec cesto lahko zapre za tri dni med 8. in 18. uro, poskrbeti pa mora za vso signalizacijo in ob konicah za fizično urejanje prometa. Podobno zaporo lahko pričakujemo tudi na viaduktu Peračica, kdaj, pa zaenkrat še ni znano. Noč zmečkane pločevine V zadnjem tednu se je na gorenjskih cestah zgodilo 7 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženci poškodovani, 3 hudo in 5 lažje. Smrtnih žrtev tokrat ni bilo. Letos je na gorenjskih cestah umrlo že 12 ljudi, dva več kot v istem obdobju lani. V soboto petnajst minut čez drugo uro zjutraj je 21 letni P.G z Jesenic z osebnim avtomobilom zastava 101 vozil iz Kranja proti Jesenicam. V blagem levem ovinku med Črnivcem in Podvinom je zapeljal Čez belo neprekinjeno črto. S prednjim delom avtomobila je oplazil nasproti vozeči vlačilec, ki ga je vozil hrvaški državljan P.D. Ob oplazenju je P.G. s stoenko zapeljal še bolj levo in trčil v prednji del avtobusa nemškega registrskega območja. Ob trčenju z avtobusom, ki ga je vozil Š.I., državljan Bosne in Hercegovine je stoenko odbilo 4,8 metrov nazaj do odbojne ograje. Avtobus je ob trčenju zapeljal na desno bankino ter se nagnil z vozišča ter se naslonil na bližnje drevo. Težko ranjenega voznika stoenke so iz avtomobila rešili šele kranjski poklicni gasilci, prepeljali so ga v bolnišnico Jesenice, kjer je ostal na zdravljenju. Zaradi suma vožnje pod vplivom maliganov so vozniku stoenke odvzeli kri za analizo, njeni rezultati pa v času posredovanja podatkov še niso bili znani. Le nekaj ur kasneje je na gorenjski magistralki ponovno počilo. Triindvajsetletni N.D iz Dvorske vasi je vozil osebni avto jugo 55 skala iz Kranja proti Jesenicam. Na ravnem delu prd viaduktom in predorom Ljubno je iz zaenkrat še neznanega razloga zapeljal desno in s prednjim delom avtomobila trčil v odbojno ograjo. Ograja je prebila masko avtomobila in se zarila v potniško kabino, pri tem pa poškodovala so-voznika, triindvajsetletnega R.A. ■Poškodovanca so na zdravljenje odpeljali v jeseniško bolnišnico. • U.Š. KKIIIIV/IL V znamenju vlomilcev V noči s 25. na 26. april je doslej še neznani storilec vlomil v samopostrežno trgovino na ulici Otmarja Novaka na Jesenicah. Storilec je odstranil rešetke z zračnika in se po njem spalzil v trgovino. Ko se je po njej razgledal je s priročnim orodjem zlomil vložek cilindrične ključavnice v skladiščnih vratih. Iz skladišča je odnesel 220 zavojev cigaret Marlboro, 430 zavojev cigaret BOSS classic, 660 zavojev cigraet BOSS, 240 zavojev cigaret West in 70 zavojev cigaret 57. Storilec izbranega blaga v višini 280.000 tolarjev seveda ni poravnal, za njim pa policisti če poizvedujejo. V nočnih urah noči s 27. na 28. april so nepridipravi vlomili v stanovanjsko hišo na Zasavski cesti v Kranju. Vlomilci so zlomili vložek cilindriče ključavnice v vhodnih vratih ter iz stanovanja odnesli videokamero zmanke Panasonic ter za 20 tisočakov gotovine. Lastnike hiše so skupno oškodovali za 120 tisočakov. V isti noči pa so bili na delu tudi ljubitelji avtomobilov. Neznani storilec je svojo srečo tokrat preizkušal v garaži A na Planini. Najprej se je lotil dveh avtomobilov, hvundaija po-nya in renaulta 5. Po stanju obeh avtomobilov je moč sklepati, da si je avtomobila skušal prilastiti, vendar pa noben avtomobil očitno ni klonil pod njegovimi vlomilskimi prijemi. Zato se je napotil v sosednjo garažo, kjer se je prav tako lotil hvundaija, le da tokrat bolj uspešno. Avtomobil mu je uspelo odpeljati iz garaže, policisti so ga našli parkiranega ob rolkarski in tekaški progi na Kokrici. Za storilcem kriminalisti še poizvedujejo. • U.Š. Priprave na volitve v KS Domžale, 29. aprila - Domžalska županja Cveta Zalokar Dražem je že razpisala volitve svetov krajevnih skupnosti v °hčini Domžale. Občinski svet je tudi sprejel odlok o določitvi območij krajevnih skupnosti ter njihovih sedežih *er odlok o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti v občini Domžale. , . . Od 14 krajevnih skupnosti, kolikor jih je v novi občini Domžale, se je šest KS (Draeomelj, Preserie, Radomlje, Rova, Slavko Šlander ter Vencelj Perko) odločilo za 7-čIanske 5,vete KS, ki se volijo v eni volilni enoti. KS Jarše-Rodica in Slrnon Jenko sta se odločili za 9-članske svete, ki se volijo v treh volilnih enotah. KS Toma Brejca, Vir ter KS Trzin pa so Se odločili za li-članske svete, ki se volijo v štirih vo i nih enotah. V KS Krtina bodo 7-članski svet volili v štirih volilnih eri°tah, v KS Ihan pa bodo 11 članov sveta volili v petih v°lilnih enotah. , . x. . Občinska volilna komisija je že sprejela odločbe o določitvi v.0l>šč, imenovala pa je tudi volilne komisije krajevnih ?kupnosti. V začetku maja bo občinska volilna komisija J^enovala tudi člane volilnih odborov. Kandidature za volitve JJanov sveta KS je treba vložiti pri občinski volilni komisiji ^Domžale, Ljubljanska 69) do 22. maja. Volitve pa bodo 16. Junija. • A. Ž. Na Gorenjskem po prvem maju Cepivo za lisice iz letal V republiški veterinarski upravi so se letos odločili, da bodo spomladansko cepljenje lisic proti steklini opravili kar iz letal. Na Gorenjskem smrtna bolezen pojenjuje. Kranj, 30. aprila - Jože Rode iz kranjske enote republiškega veterinarskega zavoda je povedal, da so zadnji primer stekline v Kranju zabeležili 12. februarja, in sicer v Olševku. Čeprav bolezen na Gorenjskem pojenjuje, pa nevarnost Še zdaleč ni mimo. Ob izkorenitvi Li. urbane stekline z rednim cepljenjem psov predstavlja steklina pri lisicah nenehno grožnjo za prenos neozdravljive bolezni prek domačih živali tudi na ljudi. Zdravila za bolezen Še ni, zato je edini način za njeno preprečitev cepljenje. Republiška veterinarska uprava je lani prvič preskusila metodo polaganja vab, napolnjenih z vakcino, iz letal, medtem ko je v Evropi ta način uveljavljen že vrsto let. Spomladansko polaganje vab bo v Sloveniji trajalo predvidoma do 13. maja, včeraj so posebej za to prirejena letala prvič poletela iz Maribora, Ajdovščine in Murske Sobote, kjer je steklina trenutno najbolj razmahnje-na. Na Gorenjskem bodo letala vabe odlagala v gozdove z višine 300 metrov po prvomajskih praznikih. Lastniki psov bodo morali v tem času svoje ljubljence voditi na sprehode privezane, da ne bodo "odžirali" cepiva divjim živalim. Vaba je za pse neškodljiva oziroma pomeni cepljenje. Po zahtevah mednarodne zdravstvene organizacije WHO pa ie potrebno vsak stik človeka z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle živali, zato velja opozorilo predvsem otrokom, naj za vabami ne stikajo. V primeru, da cepivo pride v stik s sluznico ali svežo rano, jo je potrebno takoj dobro izprati in umiti z milom, zatem pa oditi v antirabično ambulanto. V Kranju ambulanta deluje v okviru Zavoda za zdravstveno varstvo na Gosposvetski 12. »H. J. S HALO - HALO GORENJSKI GLAS ® TEL.: 064/223 111 Naroiilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 12.30. ure dan prod izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku Izredno ugodna. GLASOV KAŽIPOT It VOZNIŠKI IZPIT ... za voznike VSEH KATEGORIJ MOTORNIH VOZIL Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 6. maja, dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 18. uri. Avtošola B in B TUDI ZA MOTORJE b in b Radovljica, b in b kranj, tel.; 22-55-22 KJE? NAKUPOVALNI IZLET PO NAKUPIH Z AVTOBUSOM Integral Tržič in Kranj AVTOŠOLA B in B v KRANJU, na Begunjski 10, pri vodovodnem stolpu, telefon: 22-55-22. Palmanova 3.5., 14.5. Madžarska Lenti 2.5., 4.5., 9.5., 11.5., Trst 4.6., Gardaland 4.5., Rozman, tel.: 064/715-249 ITALIJANSKA OBUTEV, TORBICE, NOGAVICE Madžarska - Lenti 11.5., Trst 23.5. Drinovec, tel.: 064/731-050 Pomladanske počitnice in izleti, S "Princem" v Benetke, Muzejski vlak, tel. 53-280, 22-41-32. Modna italijanska obutev za vso družino, torbice različnih cenovnih razredov, denarnice, pasovi ter moške, ženske in otroške nogavice vam nudi trgovina NUBUK v Naklem, (za bencinsko črpalko) Del. čas: 9. - 12.in 15. • 19. ure, sobota: 9. • 13. ure ZAKAJ PO NAKUPIH UGODNA PONUDBA spodnjega perila, jogi rjuh, posteljnine, brisače, jeans od 2.000.-V TUJINO? • sra'ce °^ 1-000.-, ANORAKI, prehodne jakne, trenirke od 1.500.-, otr. trenirke od 1.000.-. Omejena količina kostimov 5.900.-, balonarji 6.900.- Trgovina "TOSCANA", Tomšičeva 15; del. čas: od 9. -13. ure, 15. -19. ure TRGOVINA RM VIDEO 82-884 JEREB, d o. o. 621-773, 682-562 PRALNICA 421 - 314 IMATE PROBLEME S STEKLOM? Vam nudi ugoden nakup vrhunske avdio, video in računalniške opreme. Ugodni krediti! Vljudno vabljeni! Titova 4, Jesenice Gardaland, 1. maja 60 DEM; Bavarski gradovi 18. do 19. maja, 160 DEM; Lloret de Mar 29. junija do 6. julija Peremo vse vrste tekstila, likamo in krpamo. Posredujemo pri kemičnem čiščenju. Odvoz in dostava! Količinski popusti! Mi jih rešimo! ZAŠČITA STEKLENIH POVRŠIN z varnostnimi termoreflektivnimi, UV-izložbenimi, matirnimi in avtofolijami. Tel./fax: 242-679, Mob.: 0609/637-276 TENIS ŠOLA MERKUR - PROTENEX 064/41-378, 311-031 od 1. maja dalje RAZPRODAJA PISARNIŠKIH STOLOV C AND Y NA 10 MESECEV BREZ OBRESTI BTV GORENJE NA 10 MESECEV BREZ OBRESTI RENAULT CENTER AVTO FRELIH ŽIRI 691-321 ■ Ne potrebujete posebne opreme; loparje in žoge za trening dobite pri nas. -Najnovejše metode situacijskega treninga z uporabo video kamer, teniških topov in drugih sodobnih pripomočkov. - Široka ponuba za vse starostne skupine in vse nivoje znanja. - Vremenske razmere nas ne bodo motile, saj imamo streho nad glavo. - Za nadaljnje informacije se obrnite na vodjo teniške šole, Tomaža Arha! V STOL Interieru na Duplici pri Kamniku, Korenova cesta 3, so vam po ugodnih cenah na voljo kvalitetni pisarniški stoli (vrtiljaki, kovinski stoli...) iz opuščenih programov. Odprto vsak dan od 8. -19. ure, v soboto od 8. -12. ure. Inf. tel. 061 814 830. Pomivalni stroj mod. C 7800 - 7 programov, 37 Dcb glasnosti, blokada proti izlivu vode -10 x 10.221 ali 10 % popust na gotovino. Domotehnika Kranj, tel.: 331-552 Vovager, 51 cm, TTX, 10 x 5.490, Diadem, 63 cm, TTX, 10 x 7.990, Pralni stroj 911 X - 1.100 obr., 10 x 8.119 ali 71.990 na gotovino. Domotehnika Kranj, tel.: 331-552 Vam nudi ugoden nakup novih avtomobilov RENAULT vseh tipov. Ugodni krediti že od T+5% naprej. Ce se odločate za nakup RENAULT, potem je za Vas pravi naslov AVTO FRELIH ŽIRI, tel. 064/691-321. AVTOŠOLA GOLE KRANJ TEL 064/324-767 AVTOŠOLA GOLF ŠK. LOKA TEL 064/62-44-52 KATEGORIJA A, B, C IN E * VSE PO UGODNIH CENAH! vozila: POLO, PUNTO, TVVINGO, CLIO, R-5 ITD. motorno kolo Yamaha 125, in tovornjak MB 814 IZPIT ZA TOVORNJAK, PRIKOLICO, AVTOMOBIL ALI MOTOR? TEČAJ CPP VSAK PONEDELJEK POPOLDAN IN DOPOLDAN? Avto šola GOLF - Ne samo boljše, ampak NAJBOLJŠE! TRGOVINA HOBBY & ARTKRANJ tel: 064/215-502 Trgovina Hobbv & Art Kranj organizira tečaje poslikave na svilo, steklo, oblikovni tečaj. REKREACIJSKO DRSANJE V KRANJU, NA JESENICAH, V TRŽIČU IN NA BLEDU rekreacijsko drsanje ni več možno. ff:*;'i*:S .'.v::: GLAVNI TRG 6, KRANJ Prodaja vstopnic: gledališka blagajna je odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure in uro pred začetkom vsake predstave, tel.: 064/222-681 Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti pol ure pred začetkom predstav, sicer jih posredujemo v redno prodajo. Predstave v Kranju: 7., 8. in 9. maj ob 20. uri Gojmir Lešnjak - Gojc in Boris Kobal: DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA, za IZVEN in konto. 10. maj ob 20. uri Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN, za IZVEN in konto (Predvidoma zadnjič v tej sezoni.) 11. maj ob 20. uri Zijah Sokolović: GLUMAC JE... GLUMAC JE... GLUMAC, za IZVEN in konto. Vstopnice so že v prodaji! (3. in 4. maja blagajna ne bo poslovala.) °y'fozittcLfagnifT Ana Mali medicinska sestra - kozmetičarka letence 4a (t) 064/46-369 klasična masaža Smučanje ni več možno Krvavec - Zaradi pomanjkanja snega smučanje na Krvavcu ni več možno. Do 5. maja bodo obratovale kabinska žičnica, se-dežnice Gospinca, Tiha dolina in Kriška planina po ustaljenem voznem redu. Planinske koče Planinsko društvo Jesenice je 25. aprila začelo stalno oskrbovati Kočo pri izviru Soče. Koča na Golici bo odprta od 27. aprila do 5. maja in 11. ter 12. maja, potem pa od 16. maja naprej stalno. Ker zaradi slabega vremena lahko pride do sprememb, priporočajo vsem, da se informirajo na PD Jesenice, tel.: 81-291. Planinsko društvo Dovje -Mojstrana je 27. aprila začelo stalno oskrbovati Aljažev dom v Vratih, če bo Cestno podjetje Kranj splužilo cesto do doma. Planinsko društvo škofja Loka bo 1. in 2. maja oskrbovalo Kočo na Blegošu. Informacije posreduje oskrbnik koče Stane Ferle, tel.: 622-476. Koča na Lubniku je stalno oskrbovana, razen ob torkih, če tedaj ni praznik. Informacije posreduje De Frančeski, tel.: 620-501. Planinsko društvo Cerkno bo oskrbovalo Planinski dom na Poreznu 1. in 2. maja. Informacije posreduje Anton Derlink, tel.: 065/75-135. Planinsko društvo Radovljica sporoča, da je Valvasorjev dom oskrbovan od 26. aprila do 5. maja. Informacije posreduje Janko Potočnik, tel.: 731-269. Roblekov dom pod Begunjšči-co pa je oskrbovan od 27. aprila do 5. maja. Informacije posreduje Joža Marolt, tel.: 802-616. Planinsko društvo Tržič sporoča, da bo Dom pod Stor-žičem oskrbovan od 1. do 5. maja. Dom na Kofcah je oskrbovan od 27. aprila do 5. maja, Dom na Zelenici od 27. aprila do 5. maja, Koča na Dobrči pa od 1. do 5. maja. Informacije za vse navedene koče posreduje Ivko Bergant, tel.: 56-108. Planinsko društvo Križe bo oskrbovalo Kočo na Kriški gori od 27. aprila do 5. maja. Informacije posreduje Ivan Likar, tel.: 58-905, mobitel koče je 0609/ 615-623. Zavetišče v Gozdu je oskrbovano od 27. aprila do 5. maja. Informacije posreduje Aleš Pangeršič, tel.: 57-503. Planinsko društvo Kranj bo oskrbovalo Kočo na Kališču od 27. aprila do 5'. maja. Informacije posreduje pisarna PD Kranj, tel.: 225-184. Dom na Gospincu bo odprt še do 5. maja. Planinsko društvo Dovje Mojstrana je že 25. aprila začelo stalno oskrbovati Aljažev dom v Vratih. Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju bo oskrbovalo Kočo pod Bogatinom, Planinsko kočo v Vojah in Dom na Uskovnici od 26. aprila do 3. maja. Planinsko društvo Sovodenj sporoča, da je Dom na Erma-novcu od sobote naprej odprt. Skupine naj se najavijo po tel.: 064/695-500. Vintgar zaprt Gorje - Turistično društvo Gorje sporoča, da je soteska Vintgar zaradi odpravljanja posledic snegoloma za obiskovalce do preklica zaprta. Izleti Kopalni v Dobrno Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na kopalni izlet v Dobrno, ki bo v četrtek, 9. maja, z odhodom posebnega avtobusa ob 7. uri izpred Kina Center Kranj. Prijave sprejemajo v pisarni DU, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure do zasedbe avtobusa. Kresovanja M Bled - Gasilsko društvo Bled -Rečica bo v sodelovanju z občino Bled pripravilo danes, v torek, z začetkom ob 18. uri veliko kresovanje pod šotorom v Zaki. Za zabavo in ples bo igral ansambel Obvezna smer. V Mojstrani Mojstrana - Turistično društvo Dovje - Mojstrana prireja na predvečer 1. maja kres na Prodih v Mojstrani. Hkrati se zahvaljuje krajanom, ki so odpadle veje od obrezovanja drevja pripeljali na označeno mesto in tako sami pripravili kres. Kresovanje se bo začelo ob 20.30 uri. V Podnartu Podnart - Folklorna skupina Voše in gasilci Podnarta vabijo na kresovanje, ki bo danes, v torek, z začetkom ob 19. uri za kulturnim domom. Igral bo ansambel Obzorje. Če bo vreme slabo, bo prireditev v dvorani. Prireditve 3 Prvomajske prireditve Radovljica - Svobodni sindikati Slovenije iz Radovljice bodo ponovno organizirali prireditev v počastitev 1. maja - praznika dela. Osrednja tradicionalna prireditev bo jutri, v sredo, 1. maja, na Šobcu pod Lescami. Kulturni program se bo začel ob 14. uri. Za uvodni govor in povezovanje programa bo poskrbel Slavko Cerjak, član MGL, v kulturnem programu bo nastopil Pihalni orkester Lesce, ansambel TIP TOP pa bo posrbel za ples in razvedrilo. Jesenice - Jutri, v sredo, se bo ob 11. uri začela osrednja prireditev Zveze svobodnih sindikatov za Jesenice. Prireditev s kulturnim in zabavnim programom bo na Pristavi v Javorniš-kem Rovtu. V kulturnem programu bodo nastopili: Pihalni orkester jeseniških železarjev, Folklorna skupina Julijana, Plesna skupina mažoretk, za zabavo, ples in razvedrilo je zadolžen Blejski trio. Odhod posebnih avtobusov s Hrušice bo ob 9., 9.30, 10. in 10.30 uri, s Pristave nazaj pa ob 17. in 18. uri. Preddvor - Danes, 30. aprila bo 3. tradicionalno prvomajsko kresovanje na jezeru Črnava ob hotelu Bor v Preddvoru. Kres bodo zakurili ob 20. uri. Igral bo trio Storžič. Škofja Loka - Prireditev ob 1. maju bo za Škofjo Loko v organizaciji ZSSS na Križni gori, in sicer se bo jutri, v sredo, začela ob 11. uri. Slavnostni govornik bo župan občine škofja Loka Igor Draksler, sledil bo kulturni in zabavni program. Sodelovali bodo Pihalni orkester Alples iz Železnikov, Folklorna skupina Tehnik, za otroke pa bo poskrbela novinarka in pisateljica Milena Miklavčič, za ples in razvedrilo je pooblaščen ansambel Jevšek, vse skupaj pa bo povezoval igralec Jože Dra-bik. Tržič - ZSSS bo prvomajsko prireditev organizirala tudi za občino Tržič. Ta se bo jutri, v sredo, na Brezjah pri Tržiču začela ob 14. uri. Slavnostna govornica bo Milena Sitar, sekretarka gorenjskega območja, v kulturnem programu bo nastopil igralec Polde Bibič in Folklorna skupina Karavanke. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel Zarja. Srečanje upokojencev Žabnica - DU Žabnica vabi svoje člane in druge interesente na srečanje upokojencev Slovenije, ki bo v sredo, 12. junija ob 10. uri v Planici pod Poncami. Svečani del srečanja je predviden ob 10. uri, nakar bo kulturno zabavni del srečanja. Prijave z vplačili sprejemajo poverjeniki. Kamnik - Občina Kamnik je prireditelj tudi letošnjega tradicionalnega prvomajskega srečanja v Kamniški Bistrici. Praznovanje, kjer bodo v programu nastopili kamniški god-beniki in Pevski zbor Solidarnost, praznični nagovor pa bo imel kamniški župan Tone Smolnikar, se bo začelo 1. maja ob 11. uri v Kamniški Bistrici. Prireditve Spoznavni večeri Venera klub vabi vse, ki so sami, na spoznavne večere s plesom, ki so vsako 1. in 3. soboto v meseu v Belinki, 2. v restavracijo Center v Lesce. Rezervacije za izlet na Dolenjsko 25. maja pa sprejemajo po mobitelu št. 0609/631-868. Ura pravljic odpade Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja ta torek ne bo ure pravljic. Razstave M Bornovi v Puterhofu II Tržič - Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič, Tržiški muzej z galerijo in Krajevna skupnost Jelendol vabita na ogled razstave Bornovi v Puterhofu II, veleposest med leti 1919 in 1924, ki bo na ogled do vključno 12. maja ob sobotah, nedeljah in med prvomajskimi prazniki od 15. do 18. ure. Razstava ročnih del Preddvor - V domu starejših občanov je na ogled razstava ročnih del stanovalcev doma. Razstava bo odprta do 31. aprila vsak dan med 9. in 18. uro. Izleti Na Kisovec Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira v četrtek, 9. maja izlet na Kisovec, ki se nahaja v bližini Velike Planine. Prijave z vplačili sprejemajo na društvu ob uradnih urah. Pri Ivanu Ruparju na Andreju nad Škofjo Loko T'k bo flet'n Drugo letošnje srečanje « predstavitvijo kmečkih opravil ob ansamblu Pol* janšek bo 26. maja. Takrat bomo podelili tudi odličja Gorenjcem meseca. Andrej nad škojo Loko, 29. aprila * Za zdaj povejmo le to, da bo 2& maja Dri Ivanu Ruparju na Andreju nad Škofjo Loko resnično veselo; Tudi Glasovci bomo zraven, saj bomo slovesno potrdili Gorenje0 meseca. Sicer pa bo pod pokrovi' telstvom Gorenjskega glasa takrat pri Ivanu že drugič zapored prireditev pod naslovom T'k je flet'n. Ivan Rupar nam je pred dnevi zaupal, da po lanskem tesanju lesa letos razmišlja o košnji-Vsak tekmovalec bo moral sklepati koso, jo nasaditi, nabrusiti in potem pokosti del trave. Interesenti že lahko pokličejo Ivana po telefonu zaradi dodatnih iformacij na številko 064/622-687. Mi v Gorenjskem glasu Pa bomo seveda tudi še podrobno pisali o vsem. • A. Žalar Nadaljevanje z 32. strani tomcem padlih in umrlih borcev, talcev in taboriščnikov, zakaj je bila potrebna njihova irtev v tistem trenutku, zvedeti morajo, kdo in zakaj je izkoristil za svoje račune. Če boste to storili, bo vaša kredibilnost postala tako visoka, kakor jo danes zaman telite doseči. Pravite, da o vprašanju znanih zgodovinskih resnic, kdo, kako in zakaj je vodil vstajo na Dovjem in v Mojstrani, ne telite polemizirati. Saj v tem je sploh glavni problem. Vi o tem ne telite Polemizirati. To je popolnoma jasno, ker dobro veste, da bi v tem primeru prišla na dan tista resnica, ki jo skrivate Pod tepihom. Saj vi tudi niste poklicani, da o tem merodaj-no govorite, ker ste prepričani le v svojo resnico. Bojite se tiste resnice, kije pod tepihom in teptana. O tem bo morala presojati mlada, neobremenjena zgodovinska stroka. To ni moja naloga, moja dolt-nost je le, tej zgodovinski stroki dati idejo, kaj raziskati in oni bodo javnosti povedali usto, česar vi nikoli niste hoteli. Novinarka je napačno zapisala, da so mi pripovedovali, kaj se je takrat dogajalo. Vi dobro veste, da sem bil priča dogodkov v tistih dneh. Dolga leta sem se spraševal, kako W zakaj in v čigavo korist, je bilo potrebno speljati decembrsko vstajo leta 1941. glede na samo tri okoliščine: Gorenjesavska dolina je zelo vatna prometna tila ie °d Antike sem vse do naših Časov. Nihče, ki je v dolini gospodar, ne more iti mimo te strateško vaine okolnosti. Organizator decembrske vstaje je vedel, da okupator doline ne bo pustil iz rok. Ideolog vstaje je zavestno pognal okupatorju v roke številne mote in fante iz vseh štirih vasi. V tistih dneh je bila na višku bitka za Moskvo. Hitlerjev vojaški stroj je na poti do tja pomendral številne sovjetske armade in zadal Sovjetski zvezi strašne udarce. Vodstvo vstaje je to vedelo in zelo verjetno je hotelo Velikemu bratu pomagati z uporom v globokem zaledju fronte. Pri tem je moralo veliko tvegati in nekaj irtvo-vati. Ker je bilo dobro in varno skrito v globoki ilegali, ni bilo strahu, da bi nosilo naprodaj svoje glave. Teh glav je bilo dovolj v dovški fari. Nič laijega, mar ne? Zelo velika je verjetnost, da se je z vstajo hotelo okupatorja izzivati tako daleč, da bi Dovje in njegove prebivalce poigal in pobil. Vemo, da do tega dejanja ni bilo daleč. Načrtovalec vstaje je bil od strani okupatorja izigran, za njega bi v tistem času bila' poigana dovška vas in pobiti vaščani velik kapital, saj bi vsem Slovencem lahko govoril: Poglejte, kaj dela okupator, stopite v naše vrste, samo OF vas lahko popelje v svobodo. Upor je bil zelo skrbno pripravljen, uporniki so iskreno verjeli v svetost svojega poslanstva in da bodo za svoje dejanje nagrajeni. Balo-hov Pavel je dan ali dva pred vstajo pripovedoval moji teti takole: "Veš Jerca, jutri bo prišel Stalin in mi bomo Uveli kakor angelčki!" Ta stavek sem slišal in ga nikoli nisem pozabil. Spoznal sem, da je tisti, ki je te ljudi napotil v Stalinov raj, bil izdajalec slovenskega človeka. Samo on in nihče drug. Zaradi tega upam reči, da je decembrska vstaja bila v bistvu boljševistično revolu- cionarno dejanje, zavito v domoljubni celofan. Še nekaj odgovorov sem vam dolian. Skozi domačo vas grem vedno pokončne glave in vedrega čela. Vedno sem visoko cenil številne sovaščane, ki so se borili dolga štiri leta za svobodno Slovenijo. Globoko sem ob-taloval vsako trtev, ki je dala tivljenje na oltar domovine in za mojo svobodo. Moramo si biti na jasnem, da sta bila boj in trpljenje teh ljudi in njihovih svojcev pozneje ukradena v korist realsocializma in komunizma. To se je zgodilo tudi z mojo teto Tilešovo Tončko, stricem Janezom, stricem Andrejem, z mojim očetom, mojimi bratranci in sestričnami, to se je zgodilo tudi z nami, pastirji iz tistih časov, ko smo po naših močeh zbirali informacije in nosili hrano našim domačim fantom. Zato vas prosim, da mi ne poskušate podtikati izdajalce iz leta 1941. Ta vaš poskus je zelo neokusen, da ne uporabim druge besede. Vaš poskus diskreditiranja sogovornika močno spominja na pretekla desetletja. Čas je, da izberete kulturnejši način dialoga in spoštujete sogovornika, čeprav ne sprejema vaše resnice. Kar se tiče soiitja in strpnosti med sovaščani, bi vas rad vprašal, kje ste bili takrat, ko je bila ta strpnost v nevarnosti. Naj samo omenim leto 1953. Takrat Zveza borcev ni stopila v obrambo krivično obtotenih sovašča-nov. Branili so jih le pošteni fantje in moije, bivši partizani, ki so spoznali bistvo umazane igre. Oni so postali pravi nosilci sotitja in strpnosti v domači vasi. Naj vam bodo oni za vzor. Matevž Šuštar, Jesenice Prodaja stanovanj Bil sem informiran o več primerih zapletov in uporabe nekaterih spornih metod, do katerih je prišlo pri izvajanju sklepa o odprodaji stanovanj, ki ga je na Vaš predlog sprejel Svet Mestne občine Kranj na svoji 14. seji, dne 3. aprila 1996. Svet je na isti seji sprejel tudi sklep, da se odprodaja dovoli samo pod pogojem, da se vse kupnine namenijo izključno za izgradnjo novih socialnih stanovanj. V času po navedeni seji sem bil obveščen tudi o pomislekih tupanov občin, ki so nastale na območju nekdanje občine Kranj v zvezi s tem, da Vam mediupanski dogovor ne daje pooblastila za predlog odprodaje, in da je potrebno vse tovrstne aktivnosti zaustaviti do sklenitve delitvene bilance med novo-nastalimi občinami. Prosim Vas, da nemudoma zaustavite vse aktivnosti v zvezi z odprodajo 27-ih neprofitnih stanovanj, saj bom Svetu Mestne občine Kranj predlagal, da na prvi naslednji seji ponovno preveri ta sklep tudi v zvezi z navedenimi pomisleki, še pred tem pa bom predlagal pristojnemu odboru sveta, da zadeve prouči. Prosim tudi za Vaše stališče. Lepo pozdravljeni. Svet Mestne občine Kranj Predsednik Branko Grims DISCOTEKA RADOVUI CA DISKOTEKA ODPRTA TUDI DANES IN JUTRI VSTOP PROST! MALI OGLASI W 223-444 APARATI STROJI Izposodite si video kamero SONY, uporaba je zelo enostavna, posnetki pa odlični, O 222-055 5948 MOBITEL - kompletna ponudba vseh vrst telefonov, telefaksov in dodatne opreme. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na »064/218-317_10397 AGROIZBIRA ČIRČE nudi ugodno Akumulatorje 12 V 160 Ah za 15.800 SIT, GUMO 12.4/11-28 za 23.400 SIT. Obračalni sistem 220 cm za 28.400 SIT. SE PRIPOROČA AGROIZBIRA Cirče, Smledniška 17, Kranj, 0324- 802 11590 PANASONIC TELEFONI, TELEFAXI, TAJNICE IN TELEFONSKE CENTRALE. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. 0634-012 11799 Prodam hladilnik z zmrzovalno skrinjo, vlečno kljuko za Jugo 55. «312-477 uzo« Prodam lončen kuppersbusch kombiniran ŠTEDILNIK, plin, elektrika. O725-605 14209 Prodam dvoigelno KOMOLČARKO Nechi, dobro ohranjeno. 0714-571 14212_ NAKLADALKO SIP 26 rabljeno 5 sezon in BIKE slmentalce 350 kg, prodam. 0401-423_ U2ie TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, prodam. 0715-176 14220 radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STERE0 96 MHz RDS GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj VMk dan od 19.00 do 23.00 uro ob n*d«l|«h od 9.00 do 14.00 ur« Nov vgradni ŠTEDILNIK Gorenje, 2 plin, 2 elektrika, ventilacijska pečica, poceni prodam.P43-131_13337 Prodam AVTOMATSKI in POLAVTOMATSKI SADILNIK za krom-pir.O061-641-021, zvečer 13629 Zelo ugodno prodam FOTOAPARAT POCKET 110. 0722-132 14024 Ana Mali medicinska asstra - leience 4a kozmetičarka (g) 064/46-369 nega obraza In . dekoltcja Prodam mizarsko tračno ŽAGO, premer koluta 60 cm. 064-28614249 VILICE gibljive za okrogle bale in vilice za palete, prodam. 0328-238 14251 TRANSPORTNI TRAK sortirnik krompirja, avtomatska tehtnica in VALJ za valjanje prodam. O 328-238 2x > ■4-* >(/) X š 6 r-LU ■o § tO CD (0 co c 3 »O 2 2 O. > o J* E -C E 3 C -55 e s c o J5 > co 5* c l d) o »o CL . C co ca "D > O j*: E £ ca ko SE ms > CD C . >0 CD I O rr a. z fl s 0 ai tj ujO ^ Z< a lil goa. lu (0 o tu K a. <0o z? o o ± -JO o ca 00 o < z UJ Z CC D Z LLi >(/) < Z >o co o 2^ o _l L— Sil0" x E * < 0*0 a * o o £ Q °- < O O N oi r^ 2 O o -5 z < < z o ca o o o J-OZ *o o lil << ii %< a k/} < < z z co Z Lil O "5 UJ ž is II a S So o uj _ x ČL > O O. UJ o < z >o o is Km 23 o-z o I —i < * P 00 V) DO oo f a. m o>8° 3 > -'^ c? ^ •^O) o &__ Ud »o co .2, w co . . c «f" oj »«5 n ^ .£= d) co 'cS?—^cr> Jo ^ co .« O) 2f >c/> ^ co . ocr cOs S = K to "D 9 *a> c . - co ~" >o >o JZ C .s C ° 5L cn -J w C o o o v> 9 S »5 JC co C o "O C 3 — C O ® J* >o co 'c in 2 > ^ a> m * oco g) c cico .c S? 'F CO >0 * HŽi ca 3CC a .Si .X. JZ W 1SE ■ Cč JO O "D O M o o > Pred v. izdel. PiN 1 Št. ureditvenih enot v območju g "S Naziv območja urejanja Servisno-proi cona Hrastje Oznaka območja urejanja P1 Oznaka naselja en ^ rr T co co 1- ~. o> x3 co % + II CO -r C v= o o ■- C0 T- o -J o o o S ra Z (D C o «0 C =3 m >o j« iS >o 2 E « c JU o o co z 0) C o CO C KJ 2 2 a c D >o co C »o .2. 2* co N CD CO d) E . 00 T- C 00 > CD "5* i2 a. O0 CO C/5 i— tj-co cm co co" co o' CD LO m co t— O t-" CT) in co 1-co co m c\i oŠ csi m co 00 CM 1- c Ji! >o co c 5~ «> N >o cO co c KJ C0 k-g a c Z3 >o 2 'c o .2, "i n N! E E ■a co c > o -o o sz 'C a CD CD ^ .S "D "D Jfj o O ^ 2 ao o. 2 E o ro B) a> $> a CD C Ć0* C CD 'ĆF "D 2 g1 > O C m ca ,~ C .b « > o 2 -o © •ef 4= O O co n E E § 0 to co £ c5 O fij r- .E CD »co Li. >co OC > CD C "> 0) '2 c? S C KJ >N >o CD CO CD ! g 2.. =o E £ • ^ CD "SE o ej "D c C0 m it o c? c co a n ^ CO CD CT »N O) $n (D O bbb C/3 C/D 00 00 Q CO n o m n-'o'cm" t- O CO CNJ o o> CNJ Q CD tON t— O CO O T™ cvj m t— > o M CD TJ C O CD SZ E c c5 o-c ca C (D C0 = > CD O. ili w ara co co to N N O a:. •o co 2 I co C o o co C E g M s a o .U c 2 ca o-io c E CO X3 CD > 00 a ČL" »00 o-o 2 cd ca 3 iS g eE5. 2 3 c lis "co co.2. to§ C 0) — co 'O C ■358 ca « o. - c c co KJ KJ C 3 3- CO "co C/3 Jj£ 5 1/5 ^ o ^ lisi lili °- CD . ^ C/3 to CO — Prodam MOTOR ATX 50 C, letnik 1989, BT mašina, redno servisiran, vreden ogleda, cena 1350 DEM. ©45-596 M254 Prodam MOTORNO KOLO MOTO MORINI 500 V ENDURO, letnik 1982, nereg. Jan Baš, «891-808 14294 Prodam MOŠKO ŠPORTNO KOLO Bottechia. ©66-994 14308 Poceni prodam MOŠKO GORSKO KOLO. novo. »311-872 14477 OBVESTILA Izobraževanje za obrtnike in podjetnike »OĐJETNIŠKA AKADEMIJA VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA JESENICE PET MODULOV - 90 UR - PODJETNIK IN VODENJE PODJETJA - MARKETING - PODJETNIŠKI MANAGEMENT IN ORGANIZACIJA - EKONOMIKA IN FINANCE - KADROVSKI MANAGEMENT PRIČETEK: 7. MAJ 1996 USPOSABLJANJE POTEKA OB TORKIH IN ČETRTKIH OD 18.00 DO 20.30 Program sofinancirajo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje podjetnikov Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije ter Občina Jesenice in Občina Kranjska Gora. iMm& ____----- I Kontaktna ,^«21-«r- l^^Jgp1-- Prodam gume za offset tisk, repro kamero, helioprint, repro master, vse zelo ugodno. 0242-114 i4iss Prodam vgradni ŠTEDILNIK Gorenje, 4 plošče 2+2, star 3 leta. ©212-150 14194 Prodam OBRAČALNIK SIP, KOSILNICO SIP RD 135 in dvobrazdni PLUG. ©41-268_14274 FOTOKOPIRNI STROJ XEROX 3400 ugodno prodam, cena po dogovoru. ©52-124 14299 SUŠILNO za seno s kanalom /entilator Gros in strešnik bobrovec. ©46-055 14301 Prodam BTV Iskra 8256 CATV. Šuceva 9, Kranj Primskovo 14302 Prodam COMMODORE AMIGA 500 1 MB -t- 200 disket + 2 igralni palici* Miško za 250 DEM. ©323-058 14303 Prodam kljuko in klešče za spravilo lesa. ©312-036 14304 Zbiratelju prodam starejši FOTOAPARAT. ©58-463 14310 Prodam TRAKTOR NIBI 18 KM in KOSILNICO Buher. ©66-323 1432« Prodam TRAKTOR ZETOR 25 11 ali deutz 60. ©061/651-625 14357 Prodam veliko in malo brusilko flex ter vrtalko Iskra, ugodno. ©738-907 1435« Pnevmatski knaker 1500 kg brezhiben, prodam.©861-680 1445« GORENJE pralni stroj, obnovljen z Sarancijo, prodam. ©332-350, 325-17 14483 MOTORNO ŽAGO JONSERED tip 670 profesional, nerabljeno, prodam 20% ceneje ali menjam za lepo hlodovino za ostrešje ali za mizarje. ©51-038, zvečer 14470 VALJ za valjanje in VILICE za bale in palete, prodam. ©328-238 14472 Prodam 65 I KOMPRESOR. 0311- 623 14494 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole.ffi218-703 13852 MATEMATIKO, fiziko, uspešno instruiram. 043-131 1411« INSTRUIRAM vse predmete za osnovno šolo.©242-494 14392 SfiVNfl • SOlflRIJ« P 5 m BRDO**«« ■j 1 S m J7 u» *\ w 064/221133 SAVNA •HYDR0)ET GLASBILA Prodam diatonično HARMONIKO "HLAVAČEK" za 60.000 SIT. Štru-kelj, ©53-218_14311 GR. MATERIAL Bojlerje iz nerjaveče pločevine 3 kom, kombinirane, centr. elek., solar-ij, prodam. Garancija 3 leta. ©806-069, 0609/635-262 1039« BANKINE prodam. ©46-174 12340 BOROVE PRIZME, COLARICE in LADIJSKI POD, prodam.©57-289, zvečer 13353 Prodam trodelna OKNA z roletami. Cena 5000 SIT/kom. ©801-109i42i3 Prodam suhe JAVORJEVE PLOHE. ©622-655 14217 Prodam dva stara lesena stropa. ©688-718 14235 Prodam suhe in sveže bukove In borove butare, 'es za late, punte in bankine. razne dolžine. Žablje 1, 46- 913 14242 SMREKOVE PLOHE in COLARICE suhe 2 leti in nekaj špirovcev 10x12x4 m, prodam. ©51-038, zvečer 14471 Ugodno prodam KLINKER ploščice A kvalitete. 046-826, po 19. uri 14473 Prodam trojno zastekljeno OKNO Jelovica 140x140. ©738-998 1447« KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037, ©47-534 5349 Najvišje odkupne cene celuloznega lesa smreke in bora na Gorenjskem. Takojšnje plačilo. ©66-933, po 20. ur, Gregor 11127 HLODOVINO SMREKE, BUKVE, OSTALE VRSTE, CELULOZNI LES, KUPIMO. LESMARK, ©624-223 11508 LADA SAMARA RIVA karavan, ALEKO MOSKVIČ, kupim takoj. ©061-1263-400, 0609-614-484 12814 Kupim star PORTAL od vhodnih vrat - kamen. ©45-655, zvečer 1325« Kupim vso starino staro nad 100 let. ©45-655, zvečer 13259 Kupim MANJŠI TRAKTOR, rabljen (Tomo Vinkovič).©685-527 1372« Kupim kvaliteten hrastov LES. Zima, ©891-029 137B1 Kupim SUHE SMREKOVE PLOHE.©310-307 14231 Kupim rabljeno GRADBENO ELEK-TRO OMARICO, komplet s števcem, varovalkami, utičnicami. ©310-107 14273 MAKLER BLED - Kranj, center Cankarjeva ulica, oddamo v najem večje prostore za pisarniško ali podobno dejavnost II. nad. ©76 461, 77-026_14137 MAKLER BLED Kranj, obrtna cona Primskovo, oddamo v najem pisarniški prostor v 1. nad. trgovskega objekta, izmera 24 m2, souporaba sejne sobe, kuhinje. ©76-461, 77- 026 14138 MAKLER Bled - Bled poslovni prostor ob glavni cesti v izmeri 35 m2, primeren za razne dejavnosti. Odlična lokacija. ©76-461, 77-026 14139 MAKLER BLED - Bled, poslovni prostor ob glavni cesti v izmeri 60 rn2 s parkirnimi mesti. Dobra lokacija, urejena dokumentacija z afrizerski salon, možne pa so vse trgovske in podobne dejavnosti. ©76-461, 77- 026 14140 Oddam trgovino in pisarne na Jesenicah. 0741-733, 861-584 14210 PRODAMO KRANJ center nov trgovski iokal 60 m2 v priti. DOM NEPREMIČINE. Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 14491 ODDAMO KRANJ Center gostinski lokal v obratovanju 120 m2 pritl.+1 etaža, 1500 m2 DEM/mes, odkup inventarja 40.000 DEM, GTRGOVSKI LOKAL cca 90 m2/l.nad., 20 DEM/ m2, 20 m2, trg. iokal, 600 DEM/mes., manjše skladišče Koroški ob cesti in cca 150 m2 pisarniških prostorov, Straiišče obnovljeno pritličje, 4 pisarne, 68 2m, parkirni prostor, telefon, 900 DEM/mes., Center 500 + 300 m2 sklaidščnih površin, 8 DEM/ m2. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00_14492 Kranj 370 m2 skladišča oddam v najem. ©312-385 14503 KOLESA Prodam MOTOR BT 50 S. «312- 402 14179 Prodam moško KOLO (petka) in pony po simbolični ceni. «620-152, popoldan 14200 Prodam novo Rogovo treeking moško KOLO. «53-825_14208 Prodam MOTOR APN 6. «422-424 14228 Prodam klasično žensko KOLO057-427_14232 Prodam Ital. dirk. KOLO na 12 prestav, malo voženo. 0620-259 Prodam skoraj nov moped express za 50.000 SiT. 0627-790 14300 Italija - enodnevni nakupovalni izlet. Sreda, četrtek, 049-442 12253 Prodam smrekovo obiogo, debeline 13 mm, površinsko premazano z Beltonom št. 3, prodam še borov klasični parket. 064-286 14250 Prodam SMREKOV OPAŽ, bankine in punte. 064-207 14270 Prodam 2 m3 kamniškega peska za teranovo. 046-442 14293 SNEGOLOVCE naročite na ©725-319, možna montaža 14312 HLODOVINO smreke, bora in kos tanja odkupujemo. 057-848 14371 Prodam nerobljene smrekove PLOHE. 048-759 144S4 Kupim R 4, letnik 1991 aH ŠKODC 92, prvi lastnik. 0730-219, zvečer 1444d Kupim lično tovorno avtoprikolico dim 100/160. 0401-482 14481 LOKALI Prodam OPREMO za trgovino (cca 45 m2) bele barve, primerno za prodajo kozmetike ali tekstila. Cena dogovoru. 0880-005, po 19. url 22SS V- ^PO 12» Oddamo opremljen lokal za živilsko stroko aH prodamo inventar za isto, v Vogljah. 0242-646 1232« Prodam malo rabljeno žensko KOLO na pet prestav, šuceva 9, Kranj Primskovo 14305 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem, torek, petek, sobota. 049-442 122«/ ro ro -* n O" O "O ar S- o S. 0» 9 T* 9 II 1 o« i i O" sil 1*51 tt 3 CD ■ < 2 a"o g> i -ti Iffl C M 3.2. B B 3 <Š£ C < 3 2< »' < u n =r. II S 3i N tu "O 3. O. O CT » < 3 CD "8 < 3 or to i (A ^+ CD < O CT O < o H Ho' ^1 co ro In S-si 01 8*8 C0(/> 3 3 ro ro 3 a> 3 03® 3&-§ S c § IH 3 S® CD .___ h 1 O) ... <2.¥ => o ™ to "=»" O 3 „ N D) O CL W CT w O CO %^ ?o o o < ■ 3 fi> < TJ < 11 II || f? Sl C ? CT g« ii $ H Ii o o CO XJ 'Ž 20) w cSi: B 2. ro -vj co ro cn 2. co -vj co oo 01 5 * 8 i' o coco H —I S > > CT 3 3 D) ro ro "TJ O t i 3 0) C 3 0)' 3 »' N I O CT i ' • O. TJ o 3 29 CT O ®. co -J OM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, •vanj, «22-33-00 13564 Di NOVO! NOVO! V NAJEM ODDAMO NJIVE ALI HLEV ZA KONJE. Pokličite «221-353 _ 14167 Iščemo HIŠO v najem v Kranju z okolico.«214-747 14320 LESCE novejša stanovanjsa hiša "jurček" z 260 m2 stan. pov. na 700 m\L zemljišča, kvalitetna in lepa hiša za ceno 396.000 DEM. MAKLER BLED, 76-461, 77-026 14147 EfMME Cifi 24 m D08M 6LMMM Bled stanov, hiša dvojček 251 m2 stan.povr., 600 m2 zemljišča, cena 330.000 DEM, stanova, hiša starejša 120 m2 stan. oovr., 450 m2 žarnica, cena 130.000 DEM, manjša nova stanov, hiša, 100 m2 stan. pov. malo zemljišča, cena 138000 DEM, star-eša stan. hiša, 1000 m2 zemljišča, 180 m2 stan. po., cena 230.000 DEM. MAKLER Bled, 76-461, 77-026 Prodamo BRNIK, starješo hišo na parceli 500 m2, 125000 DEM in nadomestno gradnjo na manjši parceli, 60.000 DEM; Britof nedokončano hišo. 3 etaže x 150 m2, na aprceli 1300 m2, 235.000 DEM; KRANJ na parceli 900 m2 hišo In 100 m2 nedokončane delavnice + stanovanje; BAŠEU nedokončano hišo na parceli 700 m2, 150.000 DEM; DRULOVKA nedokončano vrstno hišo 180.000 DEM. PRODAMO Zalog pri Cerkljah dvostanovanjsk hiša, v IV.gr.fazi, na parceli 1200 m2, 170.000 DEM, Zalog pri Cerkljah na parceli 977 m2 vioskopritl., 8,5 x 11 m, montažna Marles; Stiska vas hiša v IV. gr. f. + 1 ha travnika, 100.000 DEM; Mojstrana hišo z gostinskim lokalom in vrtom, 350.000 DEM, možen delni odkup. DOM NEPREMIČINE, 22-33-00 telefon 13562 PRODAMO KRANJ Center starejšo hišo s trgovskim lokalom, 220.000 DEM; zg. Bitnje delno obnovljeno hišo z vrtom, 150.000 DEM. Kranj okolica lepo nedokončano vilo v IV. gr.f. s 500 m 2 bivalne površine na parceli 2500 m2, cena po dogovoru. PRODAMO NAKLO 1/2 hiše z vrtom, 122.000 DEM, nedokon. dvostan. hiša, 2 garaži, delavnica, na pare. 700 m2, 295.000 DEM. PODBREZJE visokopritlično, letnik 89, 230 m2, na parceli 710 m2, 230.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 13581 PARCELE prodamo gradbene Kranj Primskovo nadomestno gradnjo za poslovno stanovanjski objekt ob cesti na parceli 2533 m2, Škofja Loka center, ob cesti za posl. stanovanjsko gradnjo, 620 m2, 56000 DEM, Sr. Dobrava nad Pod-nartom 500 m2, Zvirče 842 m2, ob zelenem pasu, lokacijska dokumentacija urejena. 75 DEM /m2. DOM NEPREMIČiNE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 13565 Bled vila Yella, stara počitniška vila v samem centru mesta, 200 m2 stanovanjske površine in 800 m2 zemljišča, odlična lokacija za bivanje pa tudi za poslvono ali gostinsko dejavnost, cena ugodna 330.000 DEM. MAKLER BLED, 76-461, 77-026 14148 V Kranju prodamo garažo Triplex v pritličju na Planini. K 3 KERN, 221- 353 14165 VIKENDI: Podljubelj prodamo brunarico 5x7 m z ločenim garažnim objektom, parcela 1400 m2 cena 150.000 DEM, nad Tržičem (pod Dobrčo) prodamo čebeljnak z dokumentacijo in 100 m2 parcelo, Krvavec prodamo počitniški apartman na Krvavcu, Duplje prodamo brunarico 4x5, nI dokumentacije, parcela 530 m2, cena 27000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14168 LOCI INŽENIRING d.o.o., parcele naprodaj: Šmartno pri Cerkljah, 1500 m2, zazidljiva; Kranjska Gora - Podkoren, 2500 m2, zazidljiva; Poljane nad Jesenicami 580 m2, zazidljiva. « 633-629, 061 /131 -90-14 14238 Boh. Bistrica, Bohinj obnovljena stanov, hiša 120 m2, malo zemljišča, cena zelo ugodna 128.000 DEM. MAKLER Bled, 76-461, 77-026 14146 900 MHz brezvrvični telefoni ^UEFAKŠF^ CENTRALE - MONTAŽA - SERVIS Nnovejši model KX-F 700 BX/S s~tajnica-telefon-nož-glasovna pošta PkoMoi ijski: ATESTI BREZPLAČEN KLIC tel.:080-1590 BREZPLAČNE INFORMACIJE stava naslov lltelefon f rade pE Ljubljanska 1A (za hotelom Jelen), tel.: 222-150 Tržič - Loka 81, prodamo 2 stanovanjsko HIŠO ali menjava stanovanja z doplačilom. Šifra: SONČNA LEGA 14324 V najem ODDAM garažo na Planini, pri kotlarni. «324-494 14326 Prodam staro meščansko HIŠO v Škofji Loki. «624-341_14327 V gostinjskem lokalu oddamo v najem prostor 40 m2 za Igralne avtomate. Predplačilo za 1 leto.«719-066 Dušan, po 20 h 14388 Kranj -center oddamo poslovni prostor 65 m2, 1. nadstr., 15 DEM/ m2 mesečno. POSING 224-210 (9- 13) (16-18)_14395 Prodamo VPELJANO TRGOVINO v Šk. Loki. ŠOFER NEPREMIČNINE, «634-298 14398 Na Bledu prodamo večjo HIŠO na parceli 1000 m2, cena 330 000 DEM, v Lescah prodamo montažno hišo 8 X 8 m2, parcela je 700 m2. K3 KERN d.o.o., «221-353 14421 Prodamo na Drulovki končano atrijsko HIŠO. 400 m2 sveta in nedokončano atrijsko HIŠO. K« KERN d.o.o., «221-353 14422 Prodamo v šk. Loki primerno za poslovno dejavnost, cena 145 000 DEM (možno plačilo po obrokih do 2 let), Šenčur visokopritlično ena-nadstr. HIŠO, cena 200 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353 14423 Prodamo na mirni in sončni lokaciji v Velesovem pritlično HIŠO z izdelano mansardo, ločen poslovni objekt na parceli 2800 m2. K3 KERN d.o.o., «221-353 14424 V Tržiču na "punktu" prodamo meščansko HIŠO, 4 etaže, v pritličju trgovina, cena 290 000 DEM, v Tržiču manjšo HIŠO v mestu, tudi primerno za poslovno dejavnost, cena 90 000 DEM.K3 KERN d.o.o., «221-353 14425 Prodamo na glavni ulici v mestnem jedru Kranja več kot 1000 m 2 poslovnega prostora. K3 KERN d.o.o., «221-353 14426 Prodamo večnamensko HIŠO v Podnartu (pizzerija, fitness, savna), cena 195 000 DEM. K3 KERN d.o.o., »221-353_ U427 Prodamo v Otočah GOSTILNO na parceli 1500 m2 sveta. K3 KERN d.o.o., «221-353 1442B oltarna commerce C.1. maja, Kranj, smer iz centra proti OŠ Stane Žagar tel.:331-552 TAKOJŠNJE ODLOŽENO PLAČILO PLAČILO -5 obrokov ODLOŽENO PLAČILO -10 obrokov brez pologa O* POMIVALNI STROJ model C7800 gorenje pralni stroj - 91 lx gorenje sušilni stroj perila BTV gorenje 51 cm z TTX 91.900 71.900 37.990 46.990 BTV gorenje 63 cm DIADEM 71.910 Sx ion 20.442 10.221 il ion 15.156 8.119 il IO« 8.398 4.330 it 10x 10.398 S.490 U (On 13.181 7.990 HLADILNIKI OCEAN TUDI V RJAVI IN ČRNI BARVI. Odprto od 9. -19. ure, sobota: 9. -12. ure, dostava do 15 km brezplačna. Kranj - šorlijevo naselje prodamo garažo. POSING, «224-210 (9-13) (16-18)_14399 Prodamo v Kranju HIŠO (dvojček), 3 etaže po 50 m2, manjša parcela, cena 215 000 DEM. K3 KERN d.o.o.. «221-353_miš Prodamo v Britofu na parceli 900 rn2 HIŠO 9X9 in poleg njo samostojno delavnicov 4. gredb. fazi, ob glavni Brometni cesti, cena 330 000 EM.K3 KERN d.o.o., «221-353 14417 V Cerkljah prodamo novo HIŠO, cena 250 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353 14418 V Hotemažah prodamo 1 nadstropno HIŠO s parcelo 2000 m2, v Vodicah 1 nadstr. HIŠO s parcelo, 500 m2, možno je dokupiti še parcelo 500 m2. K« KERN d.o.o., «221- 353 14419 Prodamo v Kranju večjo HIŠO (stari hiši je prizidana nova hiša), namenjeno predvsem večji servisni dejavnosti s trgovino, cena 795 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353 14420 Prodamo v Kranju trgovino 50 m2 v mestnem jedru, odkup z opremo ali brez. K3 KERN d.o.o., «221-353 14429__ V Kranju nudimo najem 60 m2 v pritličju poslovne hiše na prometni točki K3 KERN d.o.o., «221-353 14430_________ V Kranju prodamo OKREPČEVALNICO 50 m2 v obratovanju, z vsem inventarjem. K3 KERN d.o.o., «221-353 14431 V Belci Pri Mojstrani prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1700 m2. K3 KERN d.o.o., «221-353 14432 V Medvodah prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 700 m2 z lokacijsko dokumentacijo. K3 KERNd.o.o., «221-353 14433 V Dupljah prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1130 m2, lokacijska dokumentacija je zaprošena, cena 70 DEM/m2. K 3 KERN d.o.o., «221- 353 14434 Mlaka prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1060 m2. K3 KERN d.o.o., «221-353_14435 V Kranju ali okolici najamem ZEMLJO za zelenjavni vrt 100 m2 -1 ha ter §rostor za skladišče, mirno obrt. ifra: POGODBENO U480 KUPIMO Kranj s gradbeno parcelo od 500 do 1000 mz in večje parcele za montažno gradnjo na Gorenjskem. DOM NEPREMIČINE. Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 U4»o KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE MAMO ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČINE,-Koroška c. 16, Kranj, »22-33-00 14493 HIŠE PRODAMO: Kranj Drulovka vrstno hišo, novo, cena po dogovoru, PTUJ (9 km izven), nova enodružinska hiša. cena 120.000 DEM, HIŠO poslovno stanovanjski objekt, cca 400 m2 stanovanjske površine 1000 m2, zemlje, 4 km iz Kranja, cena po dogovoru. AMBRAS NEPREMIČNINE, «325-764,323-067 14501 computer shop NOVO V KRANJU CD igre, igralne palice, multimedijske PC kartice, računalniki in tiskalniki ter ostali računalniški pribor.... VodopivČeva 17 MOHORJEV KLANEC « 22 20 30 Kpaon atytaaiaO HPUa.iO.I6L ODPRTO VSMC DIN OD 0.00 DO I 3 DO IN II.OO DO idioti od a.so no it ao PRIREDITVE GLASBO za ohceti, obletnice in razne zabave vam nudi DUO. «45- 292 13816 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE pp telefonu ali osebno 0 9 0-41-43 156 SIT/min TRIO IGRA za ohcet, za obletnice, v' lokalih po želji tudi sam s frajtonarico. «731-015 14368 POZNANSTVA Ali boste celo življenje sami? Agencija AMOS največja agencija za ženitev, prijateljevanja na Slovenskem. Za celo Slovenijo (20-80 let). Kontakti takoj. «065/28-853 NON STOP _14076 VENERA KLUB vabi vse, ki so sami. na spoznavne večer s plesom vsako 1. in 3. soboto v mesecu v Belinko, 2. v restavracijo Center v Lesce. Rezervacije za Izlet na Dolenjsko 25. maja. Mobitel 0609/831-868 i4ne Fant pri petdesetih, ki živi na deželi želi spoznati samostojno žensko, lahko z otrokom, staro do 45 let, kl bi ljubila moj in svoj dom. Šifra: ZAUPANJE V SKUPNO ŽIVLJENJE 14240 Kranjčan (44/177/72) brez razvad in obvez, samski - želim spoznati mlajšo žensko, lahko višje ali močnejše postave za prijateljstvo oz. skupno klasično življenje, situiran. Šifra: POMLAD "96 14248 POSLOVNI STIKI KRATOKORČNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVITVE PREMIČNIN IN NEPREMIČNIN. «422-193 13993 PODJETNIK-KRANJČAN, umirjen, pošten sprejmem partnerja-ko s pogoji(prostor, oprema) ali interesom s področij: Bio-kmetljstvo, trgovina, obrtne, intelekt, storitve. Šifra: RE-SNO-POGODBENO_14247 Ugodni avtomobilski krediti na podlagi OD do 5 let. Ugodna obrestna mera. Pokliči 090 42 14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min. 14271 Ugodni gotovinski krediti na podlagi OD ali pokojnine. Hitra realizacija. Pokličite 090 42 14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min. 14272 ROŽE, razne vrste, za okna, balkone in vrtove poceni dobite na Sp. Brniku 30, «422-666_14321 Izdelujem CINKANE SMETNJAKE, prodam KOSO 130 cm za motokulti-vator in kvalitetno presojano VRTNO PRST Jenkole, «326-426 14375 Prodam 7 m suhih drv. 14442 ODKUPUJEMO DILHICI MERCATORJA BREZ PROVIZIJE, CANKARJEVA 11, 1000 LJUBLJANA (pri operi) od 10. -16. ure. Tel.: 061/210-174 , in 126-20-70. r DELNICE MERCATORJA ugodno odkupimo. Od ponedeljka do petka od 10. do 16. ure. Tel.: 061/314-952 RAZNO PRODAM LESTVE Iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, «061/611-078i07w Prodam dobro ohranjen betonski kozolec in šrotar. «061/841-318 Prodam 5 kubikov SMREKOVIH PLOHOV In rabljeno sedežno, trosed z raztegljivo posteljo + fotelj. «802-673_U178 Prodam PUNTE in krompir. «49- 012_ 14182 Prodam kombiniran BOJLER 80 I in 2 gumi za JUGO s platišči rablieno in ugodno. «874-238 14313 1730-533 JARKICE rjave pred nesnostjo, prodam in KOMBI 750, prodam ali menjam za drva. Hraše 5, Smlednik, «061/627-029_14481 STAN. OPREMA Prodam KAVČ dvovsed in trosed, 30.000 SIT. «712-064_14215 Zelo poceni prodam POHIŠTVO za dnevno sobo, štedilnik na drva. Bertoncelj, Prešernova 8, Radovljica 14219 Ugodno prodam KAVČ in dva fotelja, ohranjena «620-168 14243 Starejšo zakonsko posteljo z vzmetnicami (modroci), prodam. «58-463 14308 Prodam vrtno mizo in klopi ter 4 orehove stole. «242-388 14370 KUHINJO, štedilnik na drva, pralni stroj, polkavč, prodam. «53-268 Dva kavča In dva toelja dve novi mizi, ovalno stegljivo. «061/614- 640 _14461 Nov pograd masiven, ugodno za 22000 SIT «332-601 14464 Prodam dve JEKLENKI za plin 10 kg in obnovljen divan. «323-559 h47b ŠPORT Počitniško prikolico SKIF ugodno prodam. 0218-604 uiso KAMP PRIKOLICO 450, dobro ohranjen, reg., prodam. «633-752 14255_ _ En kajakaški in en otroški rešilni Jopič, kajak Prijon slalom 500 DEM, prodam. «332-039 14350 Prvomajski ribolov in čolnarjenje na Bohinjskem jezeru. «723-448 14446 Prodam POČITNIŠKO PRIKOLICO Adrija 450. «733-857 U489 STORITVE SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...O242-0372243 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na «324-698 in bela tehnika na 331 -301, od 9. do 17. ure_2405 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesniia, 10 let garancije, 30% prihranka pri kurjavi. Prepiha, prahu in hrupa ni več! «061/813-553, 061/ 814-913_j«« MONTAŽA ARMSTRONG spuščenih stropov, obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem ali gipsom. 049-416 5621 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata - izdelujemo, montiramo in popravi-jamo! 0213-218_6468 IZPOSOJAMO GOSPODINSKE ČISTILNE STROJE, IN SPREJEMAMO NAROČILA ZA ČIŠČENJA POSLOVNIH IN STANOVANJIH POVRŠIN. HRIBAR - BLESK, 0331-431, Planina 3, Kranj, vsak delavnik. Možno plačilo na več čekov. 10181 Čiščenje itisona, tapisona, sedežnih grt.. vinas ploščic, toplega poda...ČISTILNI SERVIS LESKET, © in fax:211-338 10183 CISTERNO za kuriino olje vam izdelam v vašem prostoru ali po meri. «806-069, 0609/635-262 10399 PRALNE. POMIVALNE STROJE, ŠTEDILNIKE, popravimo hitro in strokovno.«331-450 10575 _____ _R KRANJ, Šuceva 27 ^t^^^^ tel.:242121 AKCUSlC^ BREZŽIČNI TELEFONI, TELEFAKSI, CENTRALE, ZAŠČITE, MONTAŽE, ISDN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV- če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite.0332-053 iosm ČISTILNI SERVIS METOD.d.o.o., Vam nudi čiščenje vseh talnih površin (zaščita, premazi) sedežnih garnitur, stekla, pranje zaves...0064/326-969 11126 izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. 0422-193 11864 Kadar potrebujete prevoz do 16 oseb, pokličite 666-019 12285 SENČILA NINO-vam nudi žaluzije, rolete ter lamelne zavese.JESENICE, 0861-806 12778 Popravila vseh vrst znamk TV, VIDEO, SAT sprejemnikov in avtora-diov. PROTON SERVIS, Bleivveisova 2, Kranj, 0222-004 13065 Servis in prodaja motornih žag in kosilnic - ugodno! INTERGOZD 0241-670 13663 Popolna računalniška ureditev diplomskih in seminarskih nalog. 0685-186 14259 Za lažjo rešitev vaših težav, poskrbimo mi. Bergman & Comp., 0685- 186 14260 DIMNIKI! če imate težave z vašim dimnikom, nas pokličite! Sanirali ga bomo z vstavitvijo tuljav iz nerjaveče pločevine.0063-701-709 in mobitel 0609-615-205 14263 SERVIS gospodinjskih aparatov stroj, in naprav na domu in bojlerjev. 0od 7. ure od 8. ure in 19. dalje, vems odzivnik 0874-238 14314 Popravila in vzdrževanje avtomatskih elektro naprav na strojih. ESA 0327-319 14319 Montaža oljnih gorilcev, napeljava avtomatike, meritve, servis. ESA 327-319 14351 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 14352 Žaluzije, rolete, lamelne zavese, plise zavese ter komarniki Izdelava, montaža, popravilo, ugodne cene, izbira barv, možnost plačila na oboke. 0 061/13-22-001 in 061/ 662-270 14386 Izdelujem in montiram namakalne sisteme za sadovnjake, rastlinjake, poljedelstvo, parke, zelenice,. K vali-teno in poceni. 049-231 14402 VODOVODNO INSTALACIJO: NA-PELJUJEMO. OBNAVLJAMO, POPRAVLJAMO (TUDI MANJŠA POPRAVILA). 0218-427-(zvečer ali Zjutraj) 14469 Izdelujem lesene rožnike, kadi, sode. 0061/613-172_14496 Tapetniške storitve, izdelava zaves, polaganje talnih oblog. 0715-267 LASTNIKI GOZDOV! Opravim vam posek lesa v vašem gozdu. 0721- 946 14502 PREROKOVANJE 090 VEDEŽEVANJE 42 89 STANOVANJA Starejši poročni par brez otrok išče garsonjero ali 1 ss stanovanje v Kranju. 0326-969 12157 PRODAMO: Kranj Planina II; 2 ss, 68 m2/VII., 100.000 DEM; 1,5 ss, 59 m2. 1400 DEM/m2; Planina III 1 ss, 53 m2, 1500 DEM/m2, prepis dec. 96; Zlato polje 2 ss, novo, 56 m2, 90.000 DEM, 1 ss, 37 m2, 1300 DEM/m2, Drulovka 1 ss, novo, 33 m2/l., brez CK 1550 DEM/m2; Savska Loka, 2 ss, 76 m2, brez CK, 1100 DEM/m2; Podlubnik II, leo, 3ss, 75 m2/VII., 115000 DEM, Šenčur 1ss, 42 m2/pr., 63000 DEM; Bled 3 ss priti., 75 m2, 125000 DEM; Tržič 44 m2/lll, brez CK, 1000 DEM/m2, vseljivo avgusta. Železniki, 1 ss/pritl., novo, 47 m2, 60.000 DEM, Kamnik 2ss, 65 m2/ll., 2 balkona V-Z, 1450 DEM/m2. DOM NEPREMIČINE, Koroška 16, Kranj, 022-33-00 13559 ODDAMO 3 ss, 74 m2, opremljeno 550 DEM/mes., pol.celoletno predplačilo; HOTEMAŽE 4 ss s pos. vhodom v hiši z vrtom in garažo, 700 DEM/mes; NAJAMEMO KRANJ poslovnež najame neopremljeno 1 ss s predplačilom. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 13560_______ Bled, 3 ss, 74 m2, priti., ki. etaža, 121.000 DEM, Bled 2,5 ss, 64 m2, I. nad. 115.000 DEM. Makler Bled, 76-461, 77-026 K141 Boh.Bistrica 3 ss pritličje, 68 m2, cena 89000 DEM, Boh. Bistrica Sarsonjero, IV. nadstropju, 23 m2, 2000 DEM. MAKLER Bled, 76-461, 77-026 14142 Radovljica 3 ss III. nads. 64 m2, Vila bloki, 98000 DEM, Radovljica 2,5 ss viosko pritličje, 62 m2. 98000 DEM, Radovljica, 2 ss visoko pritličje, 60 m2, 92000 DEM. MAKLER BLED, 77-026, 76-461 14143 Jesenice prodamo več stanovanj vseh velikosti in različnih starosti na Jesenicah, cena m2 je od 850 - 1100 DEM. MAKLER Bled, 76-461. 77-026 Prodamo Kranj 2 ss stanovanje, 68 m2, cena 95 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 14410 Prodamo na Bledu 1 ss, 35 m2, 3 ss z atrijem, 74 m2, 4 ss v 1. nadstr, 93 m2. K3 KERN d.o.o., 0221-353 14411 Prodamo Kranj 2.5 ss , 80 m2 na Planini v 4. nadstr, selitev takoj.K3 KERN d.o.o., 0221-353 14412 Prodamo Kranj 3 ss 82 m2, na Planini I v 1. nadstr., prodamo ali menjamo za cenejše, tudi brez CK.K3 KERN d.o.o., 0221-353 14415 Na Bledu prodam 3 ss in neobdelano podstreho. 0801-497 14455 Prodamo KR 1 ss Planina I, cena 55.000 DEM, KR 1 ss Planina II, cena 75.000 DEM, KR 3 ss Planina II cena 110.000 DEM, KR 3 ss Planina III 125.000 DEM, Kr 2+2 Planina III 130.000 DEM. AMBRAS NEPREMI-ČINE, 0325-764, 323-067 14499 KUPIMO 3 ss, 2 ss ali 1 ss v Kranju, Škofji Loki, Radovljici za znane stranke.AMBRA NEPREMIČNINE, 0325-764 14500 LAKI BARVE-LEPILA Trgovina Savska 1.14, Kranj, tel., fax: 064/222-627 dćiovni čas 7.-12. ure, 13.-17. ure, sobota 8. -12. ure MIZARJI • PARKETARJI REPROMATERIAL ZA MIZARJE IN PARKETARJE ■ LAKI bLUŽILA ■ LEPILA ■ VIJAKI ■ POHIŠTVENE SPONE ■ VODILA ■ BRUSNI MATERIAL LEPILO ZA PARKET 5.448,00 SIT LAK ZA PARKET 15m2 6.480,00 SIT LAMELNI PARKET EXTRA KV 2.520,00 SIT/m2 SADOU N-ORIGINAL 51 4.108,00 SIT ODDAM 1-sobno STANOVANJE v Podlubniku v Šk. Loki. 0631-439 14201 LOCI INŽENIRING.d.o.o. stanovanja naprodaj: Jesenice, trosobno, 64 m2; Tržič, enosobno 40 m2. 0633-629, 061/131-90-14_14237 LOCI INŽENIRING.d.o.o., več stanovanj različnih velikosti, kupimo. 0633-629,061/131-90-14 14239 ODDAMO opremljeno 2 ss v Šenčurju, vseljivo 1. junija. ROB-SUŠ.d.o.o, 324-165 14315 Kranj-Planina II 2 ss opremljeno stanovanje, 550 DEM mesečno, predplačilo. POSING, 0224-210 (9-13) (16-18) 14397 Kranj-Planina I prodamo 1 ss stanovanje, 38 m2, vsi priključki, 1 nadstr., 60 000 DEM. POSING, 0224-210 (9-13) (16-18) 14398 šk. Loka - Podlubnik prodamo 2 ss stanovanje, 60.5 m2, vsi priključki, 2 nadstr., 82 000 DEM. POSING, 0224-210 (9-13) (16-18) 14400 Kranj - Planina II prodamo 2.5 ss stanovanje, 71.4 m2, kompletno obnovljeno, 110 000 DEM. POSING, 0224-210 ( 9-13) (16-18) 14401 Lesce - prodamo garsonjero,23 m2, 1. nadstr., 38 000 DEM. POSING, 0224-210 (9-13) (16-18) 14402 Kranj- Planina I prodamo 2 ss stanovanje, 63.4 m2, takoj vseljivo, 88 700 DEM, 2 ss stanovanje, 61.5 m2, 1. nadstr., 90 000 DEM, Kranj-Vodovodni stolp prodamo 3 ss stanovanje, 69 m2, 90 000 DEM. POSING, 0224-210 (9-13) (16-18) 14403 Kranj - Planina, šorlijevo naselje, Vodovodni stolp, kupimo 1 22, 1.5 ss, 2 ss stanovanje ter 2 ali 3 ss stanovanje. POSING, 0222-076 14404_ Kranj - Planina II ali III kupimo stanovanje cca. 30 m2 do 50 000 DEM, gotovina. POSING, 0222-076 14405 Kranj - takoj kupimo 2 ss stanovanje, cca. 50 m2, do 80 000 DEM. POSING. 0222-076_14406 Kranj- Šk. Loka-Radovljica-Lesce-Bled-Tržič kupimo 1 ss, 2 ss, 3 ss in več ss stanovanja 0222-076 14407 Prodamo Jesenice 4 ss stanovanje, 102 m2, 1 garsonjera 17 m2 v privatni hiši prodamo za 70 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 14408 Prodamo Kranj 3 ss na Zoisovi, 4. nadstr, cena 95 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 14409 VOZILA DELI Poceni prodam vulkanizirano GUMO z zračnico za Stajer 18. 049-012 14183_ Prodam AL PLATIŠČA z gumami za Forda. 0620-259 14245 Prodam AvTOOPTIKO. 0623-334 14258_ VOZILA Odkup, prodaja in prepis vozil. 0 634-148 in mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto škofja Loka._sese Enodnevni nakupovalni izlet v Italijo. Sreda, četrtek, 049-442 12262 VuLKANIZERSTVO Op. H. Verdnika 23a, tel.:064/862-550 NA ZAIOGI VSE VRSTI AVTORAŠČEV DEL CAS: NON-STOP Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem, torek, pe-tek, sobota. 049-442_12268 Odkup in prodaja rabljenih vozil in prenos lastništva. 0325-981 12695 Prodam VISO 11 RE, I.85, reg. do 1/ 97.O733-430 ali 710-046 13721 Prodam GOLF JXD, letnik 11/89, prvi lastnik, 87000 km. šariija, Na-sovče 28, Komenda 13738 Prodam R 5, letnik 90, francoske Izdelave, bele barve, 5 vrat, 90000 km. Olševek 72_13873 Prodam R5, letnik 1993, prvi lastnik, 33000 km nujno prodam., 9000 DEM. 0215-033, 0609/615-615 1417? TALON Zgornje Bitnje 32 , tel.: 064/311 032 "• m ODKUP m PRODAJA • PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) Prodam Z 750 LE, letnik 1983, 60.000 km, dobro ohranjen. 0720- 180 14174 Prodam dobro ohranjen GOLF 1.3 bencinar, letnik 1988, cena po dogovoru. 0 730-682 14175 Prodam Z 101 GX 1.1 letnik 1987 in avtoprikolico. 0242-114 14184 Odkupujemo LADE od I. 85 do 92, plačilo v gotovini. 0312-255 14186 Prodam LADO SAMARO 1300 I.88, cena 3800 DEM. AVTOPRIS 312-255 14167 Prodam OPEL KADETT 1.3 limuzina, letnik 1984. Avtopris, 312-255 14188 Prodam WV PASSAT 1.6 KARAVAN, cena 16500 DEM. 0312-255 14169 Prodam BMW 520 I, I. 91, cena 24500 DEM. AVTOPRIS 312-255 14190_ Prodam HONDO 1.4 16 V, letnik 90. AVTOPRIS 312-255_14191 Prodam star KOZOLEC in CITROEN BX 16 TZS I.90. 0311-762 14192 Prodam C 15 D, prvi lastnik, letnik 1986, za prevoz tovora, dobro ohranjen. 057-089 14193 Prodam GOLF diesel, letnik 1989, kovinske barve, cena 11000 DEM. 051-188 14207 BMW 316 letnik 1988, dodatna oprema in ALFO 175, letnik 1987, prodam. 048-158, po 14. uri 14221 Prodam GOLF CL diesel, I. 12/91, reg. do 4/97. 0403-606 14222 Prodam LADO RIVO letnik 1988. 078-387, od 16. do 20. ure 14223 Prodam NISSAN MICRO, I. 93, prvi lastnik. 0401-482, cena po dogovoru. 14226 Prodam FIAT UNO 60, letnik 1987, cena 4700 DEM. 0632-327 14229 Prodam TRAKTOR TV 730 po delih. 0403-225 14230 R 4 GTL, letnik 1985, reg. prodam za 1000 DEM. 0325-062, 331-552 14253_ Prodam R 4, letnik 1987, obnovljen, reg. 12/96. 067-040_14257 Prodam VVV HROŠČ, letnik 1976, reg. dva meseca, cena ugodna. O 52-393_14281 FIAT TIPO 1,7 DS, prav reg. 1995, reg. do aprila 97, metalno moder, prodam za 15000 DEM. «0609/643- 512 14264 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 Prodam NISSAN MICRA 1.2, siva metal, I. 92/11. 0738-042 i426s Prodam JUGO 45, letnik 1986, reg. potekla. 0723-516 14275 NISSAN PRIMERA 2.0 SLX, 1.91. 4 vrata, 101.000 km, klima, katalizator, servo volan, cent. zaklepanje, 16 V, tonirana stekla, prodam. 0242-277 14277_ ŠKODA FORM AN 135 GLX,I. 93, 50.000 km, sončna streha, prodam. 0242-277_14278 NISSAN SUNNY 1.4 SLX, 1.93,60.000 km, 5 vrat, servo volan, centralno zaklepanje, elek. stekla, prodam. 0242-277 ujto RADIO 104.5 105.9 107.3 V 11 U V 107.5 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 f«. 152-13-62 =< Prodam VECTRO 1.61,1.8/91, 5 V, 87 000 km, 1. lastnik, 15 700 DEM.0721-079_14284 Prodam JUGO KORAL, I.90, bel, ohranjen. 0802-161 14288 GOLF JXB, 1.90, ohranjen, pro-dam.045-209 14290 PEUGEOT 504 KARAVAN diesel, 74, motor po generalni, registriran, ugodno prodam. Benedikova 5, 0310- 624 14292 Prodam JUGO KORAL 55. letnik 1989, reg. 4/97. Mihajlovič. Na Kalu 11, NaklO 14296 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, I. 11787, 170.000 km, 4 vrata, rdeč, reg. 7/96, prodam. 0242-277 14280 101 SKALA 55, I. 12/89, 35000 km, ohranjen, reg. do 12/96, prodam. 0242-277_14281 UNO 45 S, letnik 1992, 46000 km, 3 vrata, reg. celo leto, prodam. 0242- 277 _ 14282 OPEL KADETT CARAVAN CLUB 1.6 I, I. 88, reg. 10/96, radio, prodam. 0242-277 14983 E*l GfiNTfiR ■LzJ Bratov Praprotnik 10, NAKLO Telefon/fax: 064/47-035 PRODAJA rz££ŽM2 IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV Prodam R 4 12/89, rdeče barve, 106000 km. Prusnik Ivana, Britof 80, Kranj 14297 128, letnik 1985, registriran do 24/7, cena 800 DEM. 0216-903 14298 Prodam LADO NIVO diesel, I.87, zelo dobro ohranjena.0720-180 14322 Prodam Z 101 JUGO SKALA 55, I.89, in Z 101 JUGO SKALA 55, I.88, cene po dogovoru.0631-443 14323 Prodam Z 850 in avto radio. 052- 288 14330 SUBARU 700 SDX 1.87, rdeče barve, 60.000 km, odlično ohranjen, ugodno prodam, 4900 DEM. 0633-95614331 PEUGEOT 405 GR, I. 89, prvi lastnik, odlično ohranjen, 90.000 km, reg. celo leto. 0633-956 14332 R 4 I. 86, 100.000 km, reg. celo leto. 0633-956 AVTOGARANT 14333 JUGO 55 E, letnik 1987, odlično ohranjen, 81000 km, prodamo zelo ugodno. 0633-956 14334 JUGO SKALA 55, letnik 1989 in I. 88. ugodno prodamo. AVTOGARANT, 633-956 14335 TV-VIDE0-AUDI0-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA PiOM"~n 0Shcrw>(>d MINI STOLP PIONEER 76.990 SIT TV ISKRA 55 TTX ST 64.990 SIT TV ISKRA 55 TTX 59.990 SIT SHERVVOOD HI-FI SISTEM PO KOMPONENTAH ,i 103.680 SIT PHILIPS ENOJNI RADIOKASETOFON'h' ' 6.300 SIT PHILIPS VIDEOREC.(*) 42.990 SIT PIONEER ZVOČNIKI 2x 120W (POMP) 29.900 Sli SONY VHS E-180 590 SIT SONY AUDIO UX-S60 :>: 290 SIT KASETOFONI PIONEER i -10% KARAOKE STOLP PIONEER -10* aPONUDflA SAMO ZA GOTOVINO , POPUSTA KAD 10.000 SIT ,•, ■ | r,:-;■• hv-i! S% POPUSIA KAD 100000SII _;:' ', v]-;•■.'';.. MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE ALi! POTROŠNIŠKI KREDIT : PRI NAS JE DENAR VREDEN/ VEDNO VEČ i IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE 'I! CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 FIAT UNO 45 HOBBY 1.0 E, letnik 1992, rdeče barve, 30.000 km. AVTOGARANT, 633-956_14336 Prodam dobro ohranjen avto SUB-ARU, letnik 1988. 046-021 14340 Prodam GOLF JXD, 1.6, I. 86, cena 6300 DEM. 0861-441 int. 2280i434i FIAT CHROMA I. 90, 2.0 CHT 60.000 km, klima, servo volan, elek. stekla, ugodno prodam. 0633-956 AVTOGARANT^_14343 CITROEN AX 1.88, 74000 km, odlično ohranjen, nekaramboliran. ugodno. 0633 956 AVTOGARANT 14344_ FORD ESCORT 1.8 D CLD, letnik 1991, odlično ohranjen, srebrne barve, 100.000 km. 0633-956 14345 FIAT TIPO 1.6 IE, letnik 1994, 19000 km, servo volan, klima, elek. stekla. 0633-956 AVTOGARANT 14346 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989, cena po dogovoru. 0632-468 14349______ Prodam R 5, letnik 1990, 5 v, rdeče barve, 63000 km. 0312-259 14354 Prodam KOMBI IMV ugodno. 0061/651-625_14356 VW 1200, letnik 1974, ugodno prodam. 0874-030, popoldan 14367 AVTOINTEX prodam več vozil: JUGO 55 SKALA, I. 89, IMV R 5 I. 86, PEUGEOT 309 T I. 86 , PEUGEOT 405 gl 1.6 L.89, ax L88, 1992, golf jx, L. 86, 1989, alfa 75 1.6 L. 86, NISSAN SUNNY 1.6 1.88, 1990, HYUNDAI PONY GLS 1.5 1.91, MITSUBISHI COLT 1.3 GL, I.90, OPEL ASCONA 1.6 S, I. 85. ODKUPIMO LADE, kredit. 0224-029 14373 Prodam Z 101, letnik 1981, reg. do konca leta 1996. 066-680 14374 GOLF I. 82, reg. do sept. dobro ohranjen, prodam. 0242-426 14376 Prodam Z 850, letnik 1982. 0215- 145 14379 R 4 letnik 1986, registriran 3/97, prodam za 1990 DEM. 053-268 14385 Prodam GOLF 1.3, 1.90.0806-119 14389 Prodam JUGO 45 A, I.87.0 224-578 14390 Prodam osebni avto VVALTBURG KARAVAN, I. 88. 0422-893 14436 Ugodno prodam R 18 TLJ, letnik 1986, reg. do septembra. 0632-983 14437 Prodam ALFO 164 TWIN SPARK, letnik 1989 in GOLF JXB, letnik 1989, lepo ohranjen. 0401-479 14439 Prodam GOLF JGLB, letnik 1981, dobro ohranjen. 0 730-204, Pod-brezje 14440 Rerrt-a-car Keržan, d.o.o., tel.:45-043 Ugoden MAJEM vozil! Golf III. že za 800 DEM/mesec, -AKTUALNO - AUDI 80 AVANT, ABS, klima -za poroke! LADO KARAVAN 1500, I. 92, rdečo, prodam. 052-174 14447 R 5 CAMPUS, 5 v, I.90, 59000 km, prodam. 0721-493 14453 CUO 1.4 RT, letnik 1992, 55000 km, 5 vrat, prodam. O 622-264 14459 Prodam R 11 GTL, I. 87, zelo dobro ohranjen. 0325-667 14466 Prodam FIAT REGATO 100 SlE, letnik 1987. 0731-491_U467 Prodam TOVORNO AVTOPRIKOLICO dobro ohranjeno, ugodno. 0212-057_14474 Prodam Z 750 LE, letnik 1984, reg. in ohranjen, cena 550 DEM. Markovič, Zlato polje 3 A _14475 Prodam GOLF JX diesel 87/88, reg. celo leto, 122.000 km, rdeče barve, 8400 DEM. 057-240_i_sj HYUNDAI PONY 1.5 GLS avtomati*. I. 90, 9000 DEM, Z 101 GT, I. 85, reg- celo leto 900 DEM, R 4 GTL, i. 90, rdeča, 3700 DEM, R18,1. 82, metalik barva, odlično ohr., 3300 DEM, 126 PGL, I. 89, odi. ohr. , 1800 DEM, JUGO 45 CORAL, I. 92, atraktiven, 3500 DEM, VECTRA 2.0 16 V, I. 91, 110.000 km, ohr., 19900 DEM, R 4 GTL, I. 87, modra, 1900 DEM, R 5 FIVE. letnik 94, bela. 11700 DEM, R 4 GTL, I. 86, 1600 DEM, JETTA 1.6 JX, I. 87, modra. 7500 DEM, R 5 GTL 1.4 I. 87, reg. 3/97, 6100 DEM, KADETT 1.4 S, I. 90, met. siv. 10800 DEM, SVVIFT 1.3 GTI, I.90, črn, reg. 3/96, 11400 DEM, AUDI 100 2.3 QUAT-TRO, I. 91, bel, 26000 DEM, OMEGA 1.01 GL,. 93, bela 20900 DEM. AVTO LESCE, 719-118 1448« Prodamo: SUBARU JUSTY 1.0 I, 1.90, bel.8400 DEM, ALFA 33 1.3, I.87, reg. 3/97, 5400 DEM, MAZDA 323 sedan, I. 88, bela, reg. 2/97, 6700 DEM, JUGO 45,1. 88, bel, 2700 DEM, JUGO 45, I. 88, bel.. 2200 DEM, UNO 60 S, I. 86, moder, 4200 DEM, NIVA 1600 I.84, zelena, 3000 DEM. GOLF JGL, I. 82, reg. 3/97, 3600 DEM, PEUGEOT 405, I.90, moder, 10700 DEM, TIPO 1.6 DGT, 1.91, bel, 11900 DEM, R 5 CAMPUS, I. 92, reg. 3/97, temno zelen, 7900 DEM, R 5 CAMPUS diesel, I.93, 9500 DEM, GOLF I.9 TURBO DIESEL, ■ 93, bel., prvi lastnik, 22900 DEM, GOLF JXD I.86, rdeč, 6800 DEM, ASTRA 1.6 I, I. 92, vsa oprema, 17600 DEM, VECTRA 1.61, I. 89, 13600 DEM, FIESTA 1.81, 16 V, I. 93, rdeča, ohranjen, 16900 DEM. AVTO LESCE, 719-118__^ ALFA 33 1.8 TDI, I.92, rdeča oprema, 11600 DEM, GOLF JGL, I. 82, 2100 DEM, GOLF JXD, I.88, bel, 8900 DEM. AVTO LESCE, 719-118 144»J HROŠČA 1300 I. 72, prvi lastnik odlično ohranjen, reg. do 24.4.9'' 0681-102_144* Prodam YUGO 60, letnik 89, cen* 4200 DEM, m 46-258___, Prodam R 19 CHAMADE, I.90, 1; lastnik.0311-533 n49" PRCROCIŠČC DCtfl astrologija, vedeževanje, razlaganje sanj, : izračunavanje srečnih številk za igre na srečo VARSTVO Iščem varstvo za 1 leto stare^ otroka v okolici Šortijevega naselja • 221-756 Zaradi povečanega obsega del zaposlimo dinamičnega DELAVCA za komercialno trženje DELAVCA za montažno delo na terenu Pisne vloge pošljite v 15 dneh na naslov: Triton, Kovačičeva 10, KRANJ Več sodelavk za izpis na računalniku potrebujem. Delo je lahko tudi na domu. Pisne ponudbe s telefonsko številko na: Pehar Marko, p.p. 10, 4248 Lesce 14434 ZAPOSLITVE 2000 DEM redno ali honorarno z DZS. ©53-410, 0609/634-584 11129 V kolikor potrebujete redno zaposlitev pa vas ne moti terensko delo, kličite v sredo in četrtek na ©311-131 11131 Za zbiranje naročil iz programa MK-e nudimo stimulativno plačilo in redno zaposlitev z vsemi bonitetami. ©064/59-159,064/56-503 11642 Iščemo kvalificirano ŠIVILJO s prakso. Tel.: 064/733-967 AVTOMEHANIK(a), B, C, E kat., praksa na tovornih vozil , 20 let, iščem zaposlitev. «861-895 14216 Iščem tako delo, da bi ga lahko opravljala na svojem domu ali pospravljanje prostorov v okolici Jese-nic.ta 806-819_"233 PRAŽARNA KAVE JANCO.d.o.o., Kranj išče KOMERCIALISTA za delo na terenu. Q211-026_14262 Takoj zaposlimo mlade fante, ki so pripravljeni poprijeti za vsa dela v gradbeništvu. 00609/643-512 14269 Čevljarska delavnica v Ljubljani išče delavca za delo v montaži, lahke ženske in moške obutve.©061- 314-107 «287 Redno ali pogodbeno zaposlimo ZASTOPNIKE za prodajo na terenu. Odlična provizija. ©311 -482 13283 Za zastopniško delo na terenu nudimo redno zaposlitev in dober OD. O57-033, od 7-14. ure 13377 Iščemo potnike za prodajo medicinskega aparata. O 58-764, od 8-10. ure, od 15-21. ure na 053-136 13597 _ Kava bar v centru Kranja takoj ZAPOSLI dekle za delo v lokalu. « 222-430 Zaposlimo dve dekleti za strežbo, zaželena praksa, informacije 632-307. Avto Markovič, d.o.o., Podlubnik 249, Škofja Loka zaposli: PRODAJALCA za delo v trgovini z avto deO in z znanjem iz avtostroke; ter AVTOMEHANIKA za delo v delavnici, zaželjena samostojnost In več let delovnih izkušenj. KV NATAKARICO zaposlimo. Gostilna Kunstel, Radovljica, «714-510 13722_ Slovensko podjetje sprejme v redno delovno razmerje več potnikov za delo na terenu-ni prodaja. ©064/ 874-220 13866 Redno zaposlimo KV In PK zidarje ter KV TESARJA. Stratos.d.o.o., Gradbeni inženiring, ©736-435, po 18. Uli 14083 MOJ POKLIC (smer in stopnja izobrazbe):............. .............................................................STAROST: ISKANO PODROČJE DELA:.................................. DRUGE ŽELJE: Osebni podatki, ki ne bodo objavljeni, IN DOVOLJUJEM, da jih GORENJSKI GLAS SPOROČA zainteresiranim podjetjem: IME IN PRIIMEK: NASLOV:............ TELEFON: OBRAZEC IZPOLNITE S TISKANIMI ČRKAMI in pošljite na: CP Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 KRANJ. DELO IŠČEJO Delodajalci - podjetja In podjetniki: vsi podatki In Irtormačgog«^ *»la so Vam na razpolago. Pokličite Gorenjski 8|a* ,^^r^Ta Objavljamo podatke o iskalcih zaposlitve - naveden je pokhc in'dodatna klovna usposobljenost ali stopnja izobrazbe. Za potrebe delodantemrje Povsod navedena šifra, pod katero imamo evidentirane tiste, ki si iščejo aeio. • finomehanlk IV. rt. prekv. trgovec, 34/340; • voznik- g&ffiffi ttfelttf - skladiščnik, 34/341; • naravoslovno-matcmatični1 tehnik^V^J4/ 342; • tekstilna delovodska šola, 34/343; • V: ^M^mSS^Sk ?4/344; • mizar, 34/345; • tapetnica četrto stopnjo, 34^46j«del*geMW »elekomunikacij V. rt., 34/347; • tekstilni tehnik \g*&2jg^ i*novna šola, 34/349; • IV. stopnja administrator, 34/350 •v™*™™** 34/351; • ekonomski tehnik, pripravništvo »R™'^"0' *5g» J ^dnia trgovska šola, 34/353; • ekonomski tehnik V- stopnja, jWgV• >vWa . tekstilne stroke, 34/355; • lesarski tehnik, V. ^J™:*™1^ kr«jač, IV. stopnja, 34/357; • tečaj za kuharsko pomočnica, 34/3>8• j. WjS^SEBJl 34/359; • vodnik vi.iiana f4/360; • "^Jj* V- stopnja, 34/361; • trimesečni tečaj krojenja ?n šivanja, 34/3°., • monter, Ha£ 54/363; • natakar, 34/365; • ^'^S^^M^m^ • administrator, 34/366; • prodajalka, IV. rt. mešano - žmlska,34m,, • felBir strojnik oblikovalec kovin. IV., 34/368; • zobotehnik, V. stopnja podajalci - podjetja In podjetniki: vsi f^^SoSS&iS^ de'a so vam na razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223 w. ŽIVALI AVTOMEHANIK - VOZNIK C, E iščem službo. ©422-627 14325 Zaposlim MIZARJA ali delavca z izkušnjami v mizarstvu. ©242-505 14364__ Dodatno honorarno delo dobi komunikativna oseba (ni akviziterstvo). ©0609/618-714, 061/13-22-001 14365_ ■_ Prijetno dekle zaposlimo v KAVA BARU v Škofji Loki. Praksa zaželena. Prijave na ©624-180, od 9 do 15. ure ali 621-006 od 15. ure dalje. 14359 Iščem prijazno dekle za delo v kava baru. ©241-447_14378 Iščemo šoferja B in E kategorije. Šifra: IZKUŠENOST_U4i4 Iščemo akviziterje za prodajo medicinskih naprav. ©55-446 in 802-274 14452 Zaposlimo STAVBNE KLEPARJE in KROVCE, redno ali honorarno. ©311-452, Final.d.o.o., Kranj 14468 Iščemo mlado dekle iz okolice Kranja za delo v pizzeriji. ©46-878 Spoštovane bralke, cenjeni bralci - iskalci zaposlitve! V Gorenjskem glasu odpiramo Vašo in našo GORENJSKO BORZO DELA z željo, da vam pomagamo prvi iskanju zaposlitve, ne le za tiste ki ščete prvo zaposlitev. K sodelovanju ste vabljeni tudi vsi, ki b. radi zameng. dejo. ina 'ščete boljšo priložnost za poklicni uspeh, za večj. zaslužek^ itd. Naša storitev ?a vas je brezplačna, zato vas vabimo, da se nam na spodaj naveden način javite: Ne premišljujte preveč, poskusite USPETI - gorenjski pregovor pravi. "Cagov fant še ni pri fejst punci spal" RAD(A) BI DELAL(A} PURANE širokoprsate pasme za rejo prodam. Tudi pripeljem. Cena kg/390 SIT. ©241-189 11169 Prodam enoletne KOKOŠI za zakol ali za nadaljno rejo. Ažman, Suha 5 13801 Rjave JARKICE stare 3 mesece prodam. Oman, Zminec 12, Šk. Loka, ©621-475 14177 KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo, Crodam. Oman, Zminec 12, Sk. oka, ©621-475 ui7a Prodam TELIČKO staro 20 dni. ©78-822 14195 Prodam simentalko 110 kg za rejo -zakol. Zalog 51, 421-676_14196 Prodam TELIČKO staro 3 tedne. Kern Aleš, Jezerškova 5, Komenda 14198_ Prodam BIKCA simentalca za nadaljno rejo 140 kg. ©45-246 14199 Prodam TELIČKO simentalko staro 10 dni. ©633-465 14?03 Kupim BIKCA starega do 10 dni. ©622-876 14227 Prodam TELIČKO 100 kg težko, simentalko. Babni vrt 8, ©46-220 14234_ Prodam dve TELIČKI simentalki 7 -10 stari. ©78-425 14248 Kupim več telet, bikcev simentalcev, starih do 14 dni. ©632-545 U256 KUNCE francoske ovnače, samice z mladiči ali brez, prodam. ©45-532 14267_ Prodam KRAVO ali menjam za PAJKA na dva vretena. ©723-516 14276_ Kupim starejšo KRAVO z teličkom.©421-341 14288 Prodam 9 tednov starega bikca simentalca. Srednja vas 12, Golnik 14291_ Prodam JAGNJETA za zakol. Teran, ©422-147 14295 BIKCA simentalca, težkega 170 kg, prodam. 066-705 14306 Kupim bikca simetalca, do 14 dni. 046-847 i4.ini Prodam KOZLIČE. ©327-922 14337 Prodam več telet od 1 do 4 tednov in enega za zakol. Porenta Franc, Sp. Bitnje 19, ©311-962, od 8-9.ure 14338 Prodam 5 tednov starega bikca simentalca. Velesovo 12, ©421-486 14339 Kupim mlado KRAVO s teletom. ©061/613-097 14342 Prodam GOSKE, 2 samici in 1 samca. 0806-739 14347 PRAŠIČE teža od 20 do 150 kg, prodam. 0061/651-625 14355 Prodam KOZO z mladičem, po ugodni ceni. 0624-365 14359 Prodam KRAVO po izbiri. Sr. vas 108, Šenčur 14361 Prodam TELICO, brejo 6 mesecev. ©697-057 14363 TELIČKO simentalko cca 80 kg, prodam. Žiganja vas 17, ©58-133 14372___ ROTVVA1LER mladiči, stari 1 mesec, naprodaj. ©403-073 14381 Prodam JAGENJČKE ca zakol, lahko tudi očiščene. 045-171 14383 Prodam 14 dni starega telička simentalca. 045-337 14334 Prodam TELIČKO SIMENTALKO, staro 1 teden. Žablje 1, Golnik 046-193 14387 Prodam 8 mes. brejo TELICO. Velesovo 13, Cerklje 14391 Prodam BIKCA SIMENTALCA, tež-kega okoli 130 kg. za pleme ali zakol.©421-587 po 17 h 14393 Prodam pašene KRAVE in TELICE SIMENTALKE po izbiri.©802-040 14394_ Proam 6 tednov stare BELE PIŠČANCE PITANCE za nadaljno rejo. Drinovec, sTrahinj 38, Naklo 14438 Kupim bikca simentalca, starega en teden. ©697-040 14444 PURANI za ndaljno rejo, teža 4 kg. Matuš, Suhadole 65, Komenda, 061/ 841-455 14448 PURANE 3 KG po 1100 SIT/kom prodam. Suhadole 12, Komenda, ©061/841-375 14449 Prodam PUJSKE težke 20 kg. ©682-745 14460 Prodam KRAVO simentalko, drugič brejo. ©721-373_14455 Prodam KRAVO teletom. Juvan, Olševek 39, ©43-482 14482 ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame, babice, prababice, sestre in tete MARIJE KAVČIČ roj. Bečaj, iz Čirč, 1.1913 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavkam iz PEKARNE Umnik Šenčur ter sosedom iz Čirč in iz Šenčurja za številna izrečena sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter še posebej za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju UKC Nevrološke klinike v Ljubljani, oddelek za intenzivno nego za vso skrb in lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja. Posebej se zahvaljujemo g. dekanu Stanislavu Zidarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in vsem, ki smo jih pozabili imenovati, a so nam v teh dneh stali ob strani. Vsem hvala. Žalujoči: sinova Slavko in Lovro z družinama ter hčerki Olga Holy - Kavčič n Suzana Umnik z družinama ter ostali sorodniki ZAHVALA V 70. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila draga mama, stara mama, sestra, tašča in teta MARIJA PILAR roj. Mertelj iz Velesovega 27 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste darovali cvetje in sveče ter z nami sočustvovali v najtežjih trenutkih slovesa. Zahvala gre sodelavkam Iskre TEL, podjetju MEGP in sodelavcem odd. 400 Bolnišnice Golnik za izrečena sožalja. Iskreno se zahvaljujemo bivšim sodelavkam in gasilcem iz Velesovega za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke in pogrebniku g. Jeriču. Posebna zahvala gospodu župniku Petru Miroslaviču za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem pe enkrat hvala. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, sestre, tete in tašče TONČKE GOLOB roj. Dolenc, iz Stražišča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebna zahvala gre g. župniku Brglezu za pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. ŽALUJOČI VSI NJENI Stražišče, Kranj, 16. aprila 1996 ZAHVALA V 39. letu nas je zapustil FRANCI DRAKSLER Pokopali smo ga 19. aprila 1996 v Mavčičah. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem Kranjskega kvinteta za ganljive pesmi med mašo in ob grobu. Pogreba so se udeležili gasilci iz mnogih društev, zato zahvalo Ferdinandu Stenovcu za organizacijo. Hvala za vse Rekarjevim iz Praš, Pavli Burgarjevi, vsem sorodnikom, vaščanom, njegovim prijateljem in sodelavcem iz IKOSA, ki ste se zbrali ob njegovem preranem grobu. ŽEROVNIKOVI ZAHVALA V 74. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, brat, tast in stric FRANC TERAN iz Glinj 15 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč ter darovane maše. Zahvaljujemo se sodelavcem in sindikatu ISKRA EME-CO in sodelavcem ISKRE STI. Iskrena hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem iz Naklega za zapete žalostinke, ter za zaigrano Tišino. Posebna zahvala gre pogrebniku gospodu Jeriču, Prinčevim, Ajdovčevim in Justini Gregorin. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga obiskovali v času bolezni, in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Micka, sin Franci z družino, hči Magda z družino, sestre Francka, Angela, Johana, Micka, Pavla ter ostalo sorodstvo. Glinje, Češnjevek, 16. aprila 1996 Prvi prispevki za Mitjo Čudna Pomagajmo dečku na invalidskem vozičku Kranj, 30. aprila - Gorenjski glas in Zavod za humanitarne dejavnosti Vid iz Kranja po uspešni dobrodelni akciji za Katjo Štefančič začenjata z novo. Zbiramo namreč denar za 12-letnega Mitjo Čudna, ki smo ga že predstavili v eni prejšnjih številk. Prvi darovalci so že nakazali prispevke, ki bodo Mitji pomagali do stopniščnega transporterja, da ga bodo starši lažje vsak dan vozili od doma (iz tretjega nadstropja) v varstvo in nazaj. Za Mitjo so darovali: M.M., Preddvor (10.000), Tai-Pan.d.o.o, Kranj (7000), Nataša Robotin, Kranj (5000), Rudolf Arh, Blejska Dobrava (5000), Joži Štefančič, Kranj (5000}, Janez Jeraj, Hrastje (3000), Tončka Prezelj, Železniki (3000), Bojana Tešič, Struževo (3000). Prvim dobrotnikom se lepo zahvaljujemo, ostali pa lahko svoje prispevke nakažete na račun Zavoda za humanitarne dejavnosti Vid iz Kranja, številka 51500-603-33738 (s pripisom "za Mitjo"). • D.Ž. Cvetje v Arboretumu Volčji Potok Najlepši pozdrav praznikom Volčji Potok, 29. aprila - Praznično odprtje zdaj že poznane, tradicionalne, desete razstave v Arboretumu v Volčjem Potoku v občini Kamnik ni bilo prav nič politično, čeprav je ob navzočnosti gostov • občinskih in državnih mož razstavo odprl kmetijski minister dr. Jože Osterc. Tudi vreme ni skalilo krasot cvetja in prazničnega razpoloženja. Scenarij, ki so ga v Arboretumu ze lam zastavili po zamislih direktorja Aleša Ocepka, je bil v soboto, 27. aprila, dopoldne uresničen. V Arboretumu je zacvetelo dva milijona dvesto tisoč tulipanov in razcveta se tudi drugo cvetje z grmovnicami. Tudi razstavo s sejmom imajo in vrsto kulturnih prireditev, posebnost pa je petdnevna konjeniška prireditev za pokal Grand pnx Arboretum '96 v organizaciji Konjeniškega kluba Komenda. • A. Žalar Še sedem dni v Arboretumu (do 6. maja) največja razstava tulipanov, cvetja in vrtnarstva z vrtnarskim sejmom. Pri nakupu vstopnice za odrasle (600.- SIT) dobi vsak obiskovalec s tem oglasom iz Gorenjskega glasa revijo Vrtnar brezplačno - akcija velja zadnji dan razstave, v ponedeljek, 6. maja! Prvomajski kresovi bodo goreli legalno... ... po vsej Gorenjski razen v tržiškem koncu. Do ponedeljka na tržiško upravno enoto niso dobili niti ene prijave prireditve kresovanja. primerjavi z lanskim letom nekoliko Kresovi na predvečer delavskega praznika sodijo k praznovanju tako kot nageljni in srečanja. Kresovanje je, tako kot vse ostale prireditve potrebno predhodno prijaviti pri pristojni Upravni enoti. Na Gorenjskem imamo pet okrajnih enot, v Kranju, Tržiču, Škofji Loki, na Jesenicah in v Radovljici, na vsaki pa smo povprašali, koliko kresov so organizatorji že uspeli prijaviti. Najprej smo poklicali na kranjsko Upravno enoto, kjer so doslej izdali že osem dovoljenj. Število dovoljenj je v višje, kar pa še ne pomeni, da bo letos kresov več. Lani jih je več gorelo na črno. V Radovljici bodo izdajanje dovoljenj podaljšali do samega predvečera praznika, doslej pa so izdali po dve dovoljenji za Bohinj, Ribno in Kropo ter po eno za Bled, Hom, in Vodiško planino. Seveda pa kakšno prijavo še pričakujejo.V Škofji loki so tudi letos izdali dovoljenja za 11 stalnih kresov, na Jesenicah pa za 15. V Tržiču do zaključka redakcije niso izdali niti enega dovoljenja, to bi lahko pomenilo samo dvoje - da Tržičani ne bodo kresovali ali pa, da bodo, vendar na črno. Če bodo na črno, bo v akcijo zagotovo stopil (dežurni) občinski komunalni redar. Ta bo ob morebitnem kresu najprej povprašal lastnika o njegovem strinjanju (ali nestrinjanju) s prireditvijo ter poiskal organizatorje. Ti se bodo v tem primeru morali srečati s sodnikom za prekrške, seveda pa imajo danes še čas, da na Upravni enoti dobijo potrebno dovoljenje. Tako, za vsak primer... • U. Špehar Televizija Medvode Najsodobnejša studijska oprema Medvode, 29. aprila -Televizija Medvode, ki je med gorenjskimi kabelskimi televizijami edina, ki že od nastanka občine Medvode neposredno prenaša seje občinskega sveta, je pred nedavnim opremila studio z najsodobnejšo opremo. Lastni program pa so obogatili z oddajo Mladinski kolaž in o avtomobilizmu. Odgovorni urednik TV Medvode Iztok Pipan oce-nujejo, da so trenutno tehnološko opremljeni z najsodobnejšo opremo. Poleg rekorderjev, kamere ima tudi druge naprave s tehnologijo, ki omogoča kvaliteten TV signal v razponu med sistemom S VHS in beta. "Nova je tudi v celoti računalniška oprema za podporo video napravam. Zato smo zagotovili tudi kvalitetnejši signal in sliko do lastnikov priključkov. Zelo smo zdaj tehnično in oblikovbno izboljšali video strani, ki so naša materialna osnova. Oddajamo jih vsak dan ur dobrih 22 ur. Poldrugo uro pa imamo vsak dan, razen ob sobotah, lastnega programa. Sicer pa ostaja TV Medvode finančno samostojna, z občino pa imamo pogodbo za posamezne oddaje m TV sporočila." • A. Žalar ©©MlMoU^IEIIGLAS VSAK TOREK IN PETEK Gorenjski duo: Alenka in Monika Marsikdo ju že pozna. Prepevata na različnih otroških in drugih prireditvah po gorenjskih krajih. Vedno vedri in korajžni nastop. To sta 14-letna Alenka Resman iz Smokuča in 12-letna Monika Frčej iz Gorij. Prikupni dekleti imata petje radi že od otroških let naprej. Na prvih nastopih sta prepevali predvsem Petelinčka in druge otroške pesmi, sedai pa se lotita že zahtevnejših. Alenka se je lani uvrstila v finale šolskih glasbenih prireditev Korajža velja in z uspešnim nastopom v TV oddaji za nagrado dobila 10 dni počitnic na Malem Lošinju. Alenka in Monika imata za vzor M for M, čeprav ne marata posnemati dveh bolj odraslih slovenskih pevk. Najraje pa nastopata z ansamblom Vita, s katerim sta tudi že posneli prijetno pesem Mama, podaj mi roko. • J. Rabič Zpl «j£ f*>, O* VEoMo KRANJ, Reginčeva 10 ZHovNoimnvvo VPOMtAD mitAa&fZApmiMH AKCIJA GORENJSKE TELEVIZIJE IN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje kupon KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:........................................ Predlagatelj: Ime in priimek:.................................................... Naslov:.......................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:.................................................................................................................. Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. RADIO 91.3 rti STEREO DANES OB 16.10 URI ODDAJA TABIJMO