416 Ocene in poročila || Reviews and Reports Zadnji dan pos v et o v anja je pot ek alo plenarno zasedanje, namenjeno do- mačim r ef er ent om; v si pr eda v at elji so bili iz r azličnih v oj v odinskih ar hi v o v , v si so pr eda v ali v madžarsk em jezik u. V V oj v odini je namr eč deset ar hi v o v , ki imajo tudi v elik o gr adi v a madžarsk e pr o v enience: drža vni in zgodo vinski ar hi v v No v em Sadu t er ar hi vi v Beli Cr kvi, Sr emski Mitr o vici, Zr enjaninu, Kikindi, P anče vu, Subotici, Senti in Somborju. V v ečini t eh ar hi v o v imajo zaposlene tudi osebe, ki so madžarsk e nar odnosti ali v saj r azumejo madžarski jezik. Naslo vi sedmih r ef er at o v so bili naslednji: Zastopanost manjšin v vojvodinskih arhivih, Notariat v Senti od začetkov do Trianona 1875–1920, Arhivistika znotraj šolskih zidov, Sodelovanje v Zgodovinskim arhiv Senta in Madžarsko med letoma 2014 in 2023, ARHIS – podatkovna baza srbskih arhivov, Možnosti raziskovanja v fondu Madžarskega ministrstva za šolstvo in verske zadeve 1867–1918, Arhivski dnevi v Subotici – od začetkov do danes. Sledila sta še zelo kr at ek zaključni nago v or pr edsednik a Društv a madžar - skih ar hi vist o v in napo v ed naslednje potujoče k onf er ence. T a bo pot ek ala v me - st ecu Balat onf en yv es ob južni obali Blatneg a jezer a, in sicer že meseca maja. Gor dana Šö v egeš Lipo v šek Arhiv – kolektivna identiteta in osebni spomini 55. posvetovanje hrvaških arhivistov V uk o v ar , 23.–25. okt ober 2024 Let ošnje 55. pos v et o v anje hrv aških ar hi v skih dela v ce v je pot ek alo pod naslo v om Arhiv – kolektivna identiteta in osebni spomini. Or g anizat orja t eg a tri - dne vneg a dogodk a sta bila Hrv ašk o ar hi v sk o društv o in Drža vni ar hi v v V uk o - v arju. P os v et o v anje je bilo izv edeno v mestu V uk o v arju na d v eh lok acijah, in sicer v hot elu Le v t er in bližnjem, lepo obno v ljenem Hrv ašk em domu. Na začetk u ur adneg a dela pos v et o v anja so spr ego v orili št e vilni pr edsta v - niki političnih, k ulturnih in gospodarskih ustano v t er podjetij, tak o z lok alne k ot tudi z drža vne r a vni. V nago v orih so pr edsta vili dose žk e in izzi v e s podr očja hrv ašk e ar hi v sk e deja vnosti t er širšeg a območja V uk o v arsk o-sr emsk e županije. Uv od v prvi sklop pos v et o v anja z naslo v om Izzivi kolektivne identitete je na zelo zanimi v in slik o vit način izv edla pr edsednica Hrv ašk eg a ar hi v sk eg a dru - štv a dr . Sil vija Babić. V s v ojem nago v oru ob 70. obletnici delo v anja njiho v eg a ar - hi v sk eg a str ok o vneg a združenja je s pomočjo ar hi v sk eg a gr adi v a društv a opr a - vila s v oje vrstno r eflek sijo r azv oja t e or g anizacije. Ob t em je izposta vila pomen in poslanstv o ar hi v sk eg a dr uštv a v zadnjih 70 letih. P osr edno je opozorila tudi na dosežene uspehe in s t em tudi na oblik o v anje identit et e hrv aških ar hi v skih str ok o vnih dela v ce v sk ozi čas. Drugi prispe v ek v t em sklopu sta pripr a vila Marijan Mar oja in Iv ana Burić (Drža vni ar hi v Zadar). Z njim sta obeležila štirist ot o obletnico delo v anja ar hi - v a v Zadru. Pr eg led uspeho v , a tudi izzi v o v in njiho vih r ešit e v , ki so jih izv ajali zadrski ar hi v ski str ok o vni dela v ci sk ozi štiri st oletja, pr edsta v lja r dečo nit t eg a r ef er ata. S sodobneg a ar hi v sk eg a stališča je pr a v got o v o zanimi v a listina, ki jo hr anijo v Zadru, s k at er o je beneški dož F r ancesco F oscari že leta 1451 v 11 t očk ah odr edil, da v Zadru ur edijo omar e, v k at erih hr anijo dok umentacijo, da je t eg a tr eba r azvrstiti po ab ecednem vrstnem r edu. Zaht e v al je tudi, da je tr eba zaklepati omar e, v k at erih se hr ani dok umentacija. Nadalje je zaht e v al, da je tr e - ba popisati oh r anjeno dok umentacijo in in v entar izdelati v d v eh k opijah. Pr a v tak o je tr eba zaklepati pr ost or e, v k at erih se hr ani dok umentacija. Igor V ujat o vić (Drža vni ar hi v Sisak) je v s v ojem prispe v k u z naslo v om Zgodo vino pišejo zmago v alc i – ustv arjanje k olekti vne identit et e sk ozi pr ost or - 417 Letnik 47 (2024), št. 2 sk a obeležja na primeru P etrinje opozoril na vpli v oblik o v anje k olekti vne iden - tit et e s pomočjo pr eimeno v anja ulic v P etrinji sk ozi zgodo vino. V t em sklopu sta bila po pr ogr amu še d v a prispe v k a. P etar Elez (Drža vni ar hi v V uk o v ar) je pr edsta vil Kr onik o F r ančišk ansk eg a samostana V uk o v ar , med - t em k o je Mar k o Grubešić (Primat Logistik a d. o. o.) pr edsta vil učink o vit e načine ar hi vir anja dok umentacije. Drugi sklop v sebin z naslo v om Sodobne tehnologije v arhivistiki in novi arhivski standardi v digitalnem okolju je bil namenjen pr ed v sem pr edsta viti no - v eg a hrv ašk eg a nacionalneg a ar hi v sk eg a inf ormacijsk eg a sist ema. V t em sklopu so bili zanimi vi pog ledi in pr edlogi za standar dizacijo met odologije popiso v anja ar hi v sk eg a gr adi v a na Hrv ašk em. S s v ojimi prispe v ki so nast opili Dino Igr ec, V edr an Muić, Martina Pišk or , Ant onija Sušac, Sil vija Vindiš, Diana Mik šić, Marina Šk alić in Melin a Lučić (v si iz Hrv ašk eg a drža vneg a ar hi v a). Drugi del t eg a sklo - pa, ki se je nadalje v al popoldne, so oblik o v ali Željk o T r bušić, Celina Damjano vić, Hrv oje Stančić, Vita Jozić, Domagoj Br čić, Arijan R ajh (v si s Filozof sk e f ak ult et e Uni v erze v Zagr ebu) in Sil v est er Kmetić (Ek o_monit or d. o. o.). V t em poddsklo - pu so obr a vna v ali r azlične, nek olik o bolj t eor etične vidik e upor abe umetne int eligence na podr očju ar hi v sk e t eorije in pr ak se. P o pr ogr amu so s t o t emo nadalje v ali še v pet ek dopoldne, ki je bil nek olik o bolj pr aktično nar a vnana. Ma - rio Bursik, Ma rtina Badanja k (Drža vni ar hi v Sisak), Gor dan Grzuno v (Drža vni ar hi v P azin), V edr an Šer bu, P aula Zg la v (Drža vni ar hi v Dubr o vnik), E d vin Buršić (Finančna upr a v a RH) in Ala n Lučić (R ain T echnologies d. o. o.) so pripr a vili za - nimi v e prispe v k e s podr očja digitalne f or enzik e, multis pektr alneg a sk enir anja, vzposta v ljanja sist emo v za upr a v ljanje mikr obiološk eg a r a vnot ežja v ar hi vih in knjižnicah, upor abe umetne int eligence za podpor o ar hi v sk eg a poslo v anja it d. V zpor edno s pr eda v anji v Hr v ašk em domu je bil v sr edo popolne or g anizi - r an dogodek v hot elu Le v , ki je bil namenjen r eše v anju k omplek snih v sebinskih ar hi v skih str ok o vnih izzi v o v na osno vi Zapiso v v k ont ek stu (RiC). Uv od v RiC je imel A drian R ajh (Filozof sk a f ak ult eta Uni v erze v Zagr ebu), ki se je spr aše v al, k aj pomeni Zapis v k ont ek stu (RIC). V nadalje v anju je T omisla v Kar lo vić (Erics - son Nik ola T esla) pr edsta vil stanje digitalne tr ansf ormacije v ja vnih službah na Hrv ašk em in s t em tudi ut emeljil potr ebe po k omplek snejših načinih upr a v lja - nja metapodatk o v v ar hi vih . T emu je sledila dobr o obisk ana in odlično or g ani - zir ana dela vnica v ang lešk em jezik u, ki sta jo v odila člana EG AD Zdenk a Semlič R ajh (Z godo vinski ar hi v Ljubljana) in Bogdan Florin P opo vici (Drža vni ar hi v R omunije, Oddelek Br aso v). Na dela vnici so bili obr a vna v ani nek at eri pr aktični vidiki sodobn ih dok umentn ih sist emo v . Sprv a nek olik o zadržano občinstv o se je v nadalje v anju lepo r azži v elo, zat o je dela vnica tr ajala dalj časa, k ot je bilo pr ed videno. Plenarna pr eda v anja v pet ek dopoldne so nosila naslo v Osebni spomini – ali so res samo osebni? A vt orji prispe v k o v so v t ej sek ciji pripr a vili pog lede in r ešitv e, ki niso v edno v sr ed išču pozornosti ar hi v sk e t eorije in pr ak se. T ak o je Elizabet K uk (Hrv aški drža vni ar hi v) v s v ojem prispe v k u opr edelila pomen za - sebneg a ar hi v sk eg a gr adi v a in hkr ati s t em tudi opr edelila sodobne ustv arjalce zasebneg a ar hi v sk eg a gr adi v a na Hrv ašk em. Na t ej osno vi je izpeljala ob v ezno - sti prist ojnih ar hi v skih ustano v do t eh ustv arjalce v . V nadalje v anju sta Jur o Bijelić in P etr a Špoljarić (Drža vni ar hi v Bjelo v ar) pr edsta vila upr a v ljanje matičnih knjig s podr očja Drža vneg a ar hi v a Bjelo v ar . Julija Barunčić Pletik osić in Iv an R adoš (Hrv aški memorialno-dok umentacij - ski centar) sta izposta vila met odologije zbir anja osebnih priče v anj na podlagi strukturir anih int ervjuje v . T omisla v Šulj (Hrv aški memorialno-dok umentacijski centar) je opozoril na pomen in pr aktične r ešitv e upor abe spominsk eg a ar hi - v sk eg a gr adi v a za posameznik e ali sk upine. T emu so sledi la pr eda v anja , ki so nosila naslo v Arhivi kot mesta inkluziv- nosti . Splošno o no vih gener acijah upor abnik o v v ar hi vih in o njiho vih poseb - nostih sta go v orila Danijel Jelaš (Filozof sk a f ak ult eta Osijek) in P etr a Plant osar 418 Ocene in poročila || Reviews and Reports (Kat olišk a bogoslo vna f ak ult eta Đak o v o). Sunčica Mar k ano vić (Drža vni ar hi v Bjelo v ar) je izposta vila nek aj izzi v o v na podr očju k omunicir anja z no vimi gene - r acijami. Splošno o odnosih z ja vnostmi sta v s v ojem r ef er atu r azmišljali Marti - na Badanjak in V alentina R adić (Drža vni ar hi v Sisak). O digitalni pismenosti in sodobnih digitalnih v eščinah sta na k oncu spr ego v orili še Iv ana Č urik (Drža vni ar hi v Osijek) in Vlatk a Lemić (ICAR US Hrv atsk a). Ob pos v et o v anju je bilo izv edenih še v eč f ormalnih do godk o v , ki so po - membni za hr v ašk e ar hi vist e. Omenimo naj le sk upščino Hrv ašk eg a ar hi v sk eg a društv a in ses tanek sindik alnih zaupnik o v . Ob k oncu pos v et o v anja so pr edsta - vili por očila o delu sek cij Hr v ašk eg a ar hi v sk eg a društv a, t eh je sk upaj sedem, in por očila o samem pos v et o v anju in dela vnicah v okviru let ošnjeg a pos v et o v anja. Zat em so 55. pos v et o v anje hrv aških ar hi vist o v ur adno zaključili. V ečina r ef er at o v in pr edsta vit e v v sebin je obja v ljena v lično oblik o v anem zbornik u s pos v et o v anja. T a obseg a 389 paginir anih str ani. Obja v ljeni prispe v ki so bili pr ed obja v o r ecenzir ani in so tudi k at egorizir ani, k ar daje dodatno vr e - dnost t emu pos v et o v anju. Kak or je t o že običajno, so hr v aški or g anizat orji k onf er ence poskr beli tudi za zelo pest er in zanimi v vzpor edni pr ogr am. T ak o naj izposta vimo or g anizir an og led Mestneg a muzeja V uk o v ar za tuje udeležence po zaključenem pr ogr amu prv eg a dne. Muzej domuje v lepo obno v ljenem d v or cu Eltz z bog atimi muzejski - mi zbir k ami iz pr et eklosti V uk o v arja in ok olice. Drugi dan sr ečanja, in sicer v četrt ek, je bil or g anizir an enodne vni izlet za v se udeležence pos v et o v anja. Udeleženci so se najpr ej po vzpeli po 200 st o - pnicah v r ezerv oar V odneg a st olpa v V uk o v arju, ki pr edsta v lja simbol trpljenja mesta med obleg anjem v drugi polo vici leta 1991. T emu je sledil og led Muzeja vučedolsk e k ultur e, ki leži ob pomembnem neolitsk em ar heološk em najdišču. Udeležence ek sk urzije je pot nat o v odila do nek danjeg a taborišča Ov čar a, danes je t o spominski dom Ov čar a, kjer je bilo po padcu V uk o v arja leta 1991 pobitih sk or aj 200 oseb iz vuk o v arsk e bolnišnice, medt em k o je 64 oseb, ki so bile zaprt e v t em taborišču, še danes pogr ešanih. Izlet je bil zaokr ožen z obisk om najbolj vzhodneg a mes ta na Hrv ašk em – t o je mesta Ilok in njego v e znamenit e vinsk e kleti. 55. pos v et o v anje hrv aških ar hi vist o v , ki je bilo or g anizir ano med 23. in 25. okt obr om leta 2024 v V uk o v arju, je bilo v v sebinsk em smislu zelo aktualno in iz r azit o nar a vnano v no v e t ehnološk e izzi v e t er t eor etične in pr aktične r eši - tv e na podr očju sodobne hrv ašk e ar hi v sk e t eorije in pr ak se. Or g anizat orji so zelo do br o ur a vnot ežili delo na k onf er enci z r azličnimi vzpor ednimi deja vnost - mi. Hkr ati so omogočali in spodbujali mr eženje med udeleženci k onf er ence t er nef ormalne disk usije in izmenja v e mnenj. P osebnost t eg a pos v et o v anja je bila v t em, da se je v sesk ozi neprisiljeno občutila piet eta do v seh, ki so tam bodisi izgubili ži v ljenja ali so k ak or k oli drug ače trpeli t eg a tr agičneg a leta 1991. Or g anizat orjem k onf er ence lahk o le čestitamo za izbr ane t eme pos v et o - v anja, za lok acijo pos v et o v anja, ki ima poseben pomen za Hrv ašk o, t er za odlič - no or g anizir ano in izv edeno 55. pos v et o v anje hrv aških ar hi vist o v v V uk o v arju. Mir osla v No v ak Festival nemega filma P or denone, 5.–12. okt ober 2024 Od 5. do 8. okt obr a sem se na po v abilo or g anizat orja f esti v ala udeležila 43. f esti v ala nemeg a filma, imeno v aneg a Le Giornat e del Cinema Mut o. F esti v al že od leta 1982 pot ek a v P or denonu, mestu v F ur laniji-Julijski kr ajini, ki očar a s s v ojim starim mestnim jedr om. V odilni mednar odni f esti v al