List 6 Od zemljišne odveze na Krajnskim. V 2. lista letašnjih „Novic" sim obljubil, od časa do časa na znanje dajati: kaj de deželna komisija za- stran zemljišne odveze na Krajnskim počenja in kako de svoje opravila doveršuje. V poslednjim listu Novic ste scer brali, de je samo predsedništvo te komisije opravila, ktere so se od 17. novembra do konca pre- tečeniga leta 1849 storile, v Novicah na znanje dalo in obljubilo, take naznanila tudi v prihodnje na znanje dajati; to pa z mojim namenam clo nič ni navskriž. Predsedništvo oznani ob kratkim po vradni viži dela in sklepe oprostivne komisije, in se ne more v natanjčno razskladanje vsiga spušati. To delo sim jez v Novicah obljubil, in obljubo bom spolnil z razlaganjem prav po domače. Veselilo me je naznanilo predsedniitva v „No- vicah" brati iz dvojniga vzroka, pervič: de se tudi kmetam vradno pove, kaj se v ti komisii godi, *) in - i *) De bi pač komisije za oprostenje zemljiš povsod tako ravnale in slovenskimu kmetu v slovenskim jeziku vse te reci na znanje dajale, ki so za-nj toliko imenitne! Ljudstvu bi se vstavna pravica zgodila, in marsikteri raz-pertii bi se v okom prišlo, kakor skušnja na Koroškim - 24 - drugič zato, de bravci iz tega naznanila zvedo poter-jenje vsiga tega, kar sim jez pisal, namreč, de je pravično, in de mu zato ni treba pod klobukam ravnati, ampak de razodene vse, kar se opravlja, de se mu te-dej, ker le želi po pravici ravnati, ni treba očitnosti bati. Pravica je Bogu in ljudem ljuba; zato se ne sme, kdor pravico in resnico govori, po kotih potikovati, ampak ljudstvu odkritoserčuo povedati, de bode po njiraz-svitljeno in oprosteno. Če pa v komisijnih razglasih berete, postavim: «v ti seji se je tudi posvetvalo: ali bi deželna komisija že zdaj v presojevanje vzela in določila: kakošne davšine bi se se zraven v §. 5 ministerskiga ukaza omenjenih za brez vsiga odškodovanja odpravljene spoznale" i. t. d. boste morebiti rekli: kaj nam to pomaga? to nam le misli obudi, pa nas nič ne poduči. — Pri tem morate pomisliti, de predsedništvo ne more dolžnosti na se vzeti, vam vse s perstam pokazati; zakaj ono se mora le postave deržati, nje razjasnjenje pa vsakimu brihtnimu človeku prepustiti. Krajnci niso sicer zabitih glav, in marsikteri kmet jo že sam dobro pretuhta, kader je treba mošnjo odpreti. Zato bi utegnil marsikdo clo misliti, de se boste že sami zbrihtali brez poduka in natanjčniga razjasnjenja; — ali meni se ven-der le urbarske in desetinske zaveze tako zavozlane zde, de je k temu treba več vediti, kakor hruške peči, če se hočejo po pravici odvozlati. Zato tedaj mislim, de natanjčno razjasnjenje ne bo nepotrebno. Deželna komisija je pa že toliko opravil dokončala, de se mi težko zdi, kje de bi začel; ali bi bilo potreba popred pisati od pasjiga ali od nedolžniga ovsa, ali od pišet ali jajc? Nar boljši je, če je začetek vesel; zatorej bom jel od tega pisati, kar vas nar bolj veseli, namreč, od tistih davšin, za ktere ne bo treba nič plačati. Nekdanji podložni kmetje so večidel želeli, de bi nič ne plačali za urbarske in desetinske davšine, — grajšaki pa so sploh terjali, de bi za vse plačila dobili, kar so do leta 1848 vživali; — kaj je bilo tedaj storiti, de bi bilo vsim prav? To je prevdaril naš častivredni Dr. Kaučič, in jo je po sredi zavil, ker je v deržavnim zboru na Dunaji pri zadnjim posvetovanju zastran zemljišne odveze 4. §. v postavo vrinil, ki se glasi: ;?za ne ktere davšine naj se primerno odškodovanje da, za nektere pa ne. — Tega določila se je tudi ministerstvo deržalo, ko je v ukazu od 12. septembra 1849 v §. 5. izreklo: rBrez odškodovanja so odpravljene in nehajo: a) vsaktere odrajtvila in davšine gostačev; b) vodni činži in tlaka za ribštvo, samo tista ne, ki se na lastnih zemljiših tistih opravlja, kteri pravico imajo do ribštva, in ktera je za tako poterjena Lrekti-ficirana) ali pozneje za povračilo pogojena; c) vsako povišanje činža, ki se je prigodilo zastran razdelitve podložnih zemljiš; d~) vse pravice gruntnih gospdsk zastran predku-povanja, vstopa ali preddobitve, vernivniga pripada, in kupa (kavfertne pravice) brez vsiga razločka, naj si bodo pod kakoršnim koli imenam. e) vse iz obstoja nekdanjih deželskih sodnih gospdsk izvirajoče odrajtvila v denarji, blagu in delih, kakor tlaka, oves ali jeziki za deželsko sodno gosposko , kancelijski oves i. t. d. kaže, kjer je gosp. Einspieler s spodobno besedo v Celjovškim časopisu ondašnjo komisijo vprašali zakaj de razglas uje svoje oznanila i. t. d. le v nemškim jeziku, in ne tudi za slovenske prebivavce v slovenskim? in je mogel zavolj tega pravičniga vprašanja od več strani toliko zopernosti prenesti! Vsih tacih razpertij bi ne bilo nikjer treba, ako bi se vradniki v vsim po postavah vstave zvesto ravnali. De bi vradniki vunder nikdar ne pozabili, de si ljudstva ne bojo pustile dodeljenih vstavnih pravic kratiti! Ali je to tako teško zapopasti? Vred, f) vsi činži ali obresti in odrajtvila, ktere so gruntne gosposke za od njih nekdaj oskerbovane sodne in politične opravila dobivale , namreč: sodnijška tlaka za sodniške poslopja, denar za gospdskno varstvo, za ogenj, za čuvaja i. t. d. §0 gospdskini preselitni denar in mertvašina, mert-varška pravica, mertvaška glava in druge take odrajtvila raznih imen. V §. 7. govori imenovani ukaz, de nehajo tudi brez plačila: h) lovske tlake in druge odrajtvila za lovske namene, kakor pasji oves, reja in kerma (futranje) lovskih psov i. t. d. Od teh odrajtvii bomo od vsakiga posebej prihodnjič govorili. Ambrož.