PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-ši. od 18. septembra 1944 do 1. majg, 1945 v liskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. niaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. £ S —i C/2 7?- > O C •r-t 3§ a a ? r-i rn 0 g z %■ 1 ?_ Z. n - c« M ZA ZAŠČITNI ZAKON Stvari se premikajo BOGO SAMSA Četrt milijona dijakov na protestni manifestaciji v Mogočen izraz pričakovanj mladine za boljšo šolo in perspektivo dela S «X 8 ! Po dolgem razdobju kolebanj, po-^slekoy, molka in najrazličnejših go-v°ric in polvesti je postopek za razzavo o globalnem zaščitnem zakonu najbrž dokončno začrtan. Minister za stike z deželami socialdemokrat Vizzini je izdelal osnutek °snutka — Italijani temu pravijo “traccia« — in ga je predal v raz-Pravo vladnim strankam. Prihodnje dni jih bo pozval, in v Pekaj dneh pričakuje, da bo dobil °dgovor in torej njih protipredloge, P°Pravke in slično. .Na tej osnovi bo izdelal osnutek vladi kot je . -nega zakona, ki ga bo ..... Zt večkrat zagotovil in zagotovilo po-P°vil dopisniku Primorskega dnevni-pred dvema dnevoma — pokazal ''.notni slovenski delegaciji in poslu-Sat njeno mnenje. .Po konca leta pred božičem — pra-v' — bo zakonski osnutek predložil Pa seji vlade, če bo seveda imel pred-Podni pristanek socialistov in demo-avlstjanov, pa tudi če republikanci ®e bodo povsem za, S tem se zaključi postopek usklaje-yanja na ravni vlade in se nato pri-cPe razprava v parlamentu, konkret-?eje v prvi komisiji senata, ki je *e opravila avdicije in ki lahko brez Večjih težav zaseda, razpravlja in JPdi sklepa ter izdela osnutek zakona, P' nato poroma v senat na globalno Nasedanje, kjer se o njem glasuje, ^el Postopek se ponovi v poslanski ‘•'‘ornici. V parlamentarnem postop-Pp bodo imeli seveda odločilno vlogo senatorji in poslanci KPI. , P« tem celotnem problemu postop-a sta važna še dva elementa: Predvsem italijansko - jugoslovan-ki odnosi, saj je do resnega razgo-ora in stvarnega pričetka postopka p slo šele po obisku predsednika . raxija in zunanjega ministra An-reottija letošnjega februarja v Be-vfadu. Diplomacija dela za zaprtimi ati, vendar bi se skrivali za pr-jj/PP, če ne bi upoštevali, da bo med 'Pana državama prav gotovo tudi rsten razgovor. Pa se vrši javen političen razgo-„j1' na raznih ravneh. Tako na rav-dni smo ì'b objavili včeraj. Poanto, da se stvari rešujejo in iz "'sti • ani v Posegu slovenske komu-«dg ®*le senatorke Jelke Gerbec ter deve ?T.a Podtajnika za zunanje za-Jie r .'oneta sledi, da se to vpraša-Šenp esuie in da je torej ostalo nere-šfit sam° vprašanje globalnega za- ga paketi01*4 'Z celotnega (>simske' cijp^e. odnosi znotraj vladne koali-"ajdar-raxi 'e 168 proslavil rekord, toda /s° vtado v povojni zgodovini, ^ sodai tudi že vlada yokoy J*n razkolov in prepirov. Pre-3e ža{Ki'la so Ločljiva, nesporno pa . trovanje odnosov ne samo med republikanci, kar je lo-'.za vladno koalicijo — kot smo iz s°ciaij; tkanje odnosov ne samo gično .11 'n renublikanci. kar i MdeU Planj J?, primera zadnje krize fftenibno, vsekakor pa ni od- EVANJE NA 2. STRANI ^ADalj; SANDOR TENCE r RIM — Prišli so v Rim, à ne na šolski izlet, temveč zato, da izrazijo svoje nezadovoljstvo in svojo jezo nad vsemi slabostmi šole, ki ne odgovarja več potrebam družbe in postaja iz dneva v dan zgolj parkirišče pred negotovo prihodnostjo. Protest je izbruhnil takoj, ko je vlada pred približno dvema mesecema nepremišljeno napo-vtidala, da bo v prihodnjem letu močno podražila vse šolske takse in druge pristojbine in da bp z novim finančnim zakonom prikrajšala šolo za nekaj tisoč milijard lir. To pa je bila samo iskrica za izbruh- protesta, razloge za včerajšnjo veliko študentovsko manifestacijo je treba iskati v skrajno okostenelih odnosih med šolo in družbeno stvarnostjo, v kateri izobraževalno kolesje močno zaostaja za tehnološkim in produktivnim sistemom, kljub temu da Italija ni še Japonska. Višješolci in univerzitetni študenti, ki so prišli v Rim iz vseh krajev Italije, so z razliko od vseh dosedanjih dijaških gibanj zelo konkretni. Medtem ko so njihovi vrstniki (danes morda tudi njihovi očetje), leta 1968 postavljali v dvom avtoriteto staršev in profesorjev ter si Ob priliki plenuma kulturnih delavcev OF v Novi Gorici bo v torek, 19. t.m., izšla skupna priloga Primorskega dnevnika in Primorskih novic. Ugledni primorski in slovenski intelektualci razmišljajo o skupnem slovenskem kulturnem prostoru, ki bo tema četrtkovega novogoriškega srečanja. pod vtisom Vietnama in majskih pariških dogodkov postavili za cilj revolucijo, se današnji študenti realistično borijo za sodobnejše učbenike, za udobnejše učilnice in za odpravo okostenelih programov. Za učinkovitejši študij torej, brez ideoloških ali strankarskih predznakov. To je mogoče najpomembnejša značilnost sedanjega dijaškega gibanja, ki odklanja strumentalizacijo in pritiske in hoče uporabljati svojo glavo in svojo samostojnost. Vse to seveda ne pomeni, da mladi odklanjajo politiko, nasprotno trdno verjamejo v politični boj, pa tudi v enotnost gibanja, ki jo strankarske in druge opredelitve ne smejo skrhati, ampak še bolj utrditi. Pod rimskim neurjem, ki je žal pokvarilo razpoloženje manifestacije in jo prikrajšalo tipičnih značilnosti ljudskega praznika, so dijaki korakali po zemljepisni in ne po strankarski opredelitvi. Tudi gesla, ki so jih vzklikali, so bila zelo stvarna, mnogo pa je bilo tudi pikrih in šaljivih pripomb na račun Craxija in zlasti na ministra za šolstvo Falcuccijevo, ki se je včeraj prebudila iz svojega dolgega imobilizma in lakonično izjavila, da imajo dijaki prav. Manifestacija kolikor nam je znano, je potekala mirno in brez incidentov. Na repu sprevoda je korakalo tudi nekaj osamljenih avtonomistov, preživelih potomcev gibanja iz leta 1977, ki so skušali z izrabljenimi gesli in z izzivanjem policije sprožiti incidente. To pa jim ni uspelo in so se nato, popolnoma izohram, morali pod nalivom klavrno umakniti. Ob robu velikega dijaškega sprevoda (v Rimu se neuradno govori, da je bilo udeležencev manifestacije 250 tisoč) je korakala tudi peščica nekaj sto mladih fašistov, ki pa so bili pod stalnim nadzorstvom policije in karabinjerjev. Slovenski dijaki na manifestaciji RIM — Med tisoči in tisoči vi-šješolcev in univerzitetnih ■ študentov, ki so včeraj preplavili Rim, so bili tudi dijaki slovenskih višjih šol iz Trsta in iz Gorice. Nosili so dvojezične in slovenske napise in transparente proti jinančnemu zakonu in proti položaju, v katerem se je znašla šola. Tržačani so dospeli v Rim s posebnimi avtobusi, Goričani pa z nočnim vlakom. Med udeleženci manifestacije smo zasledili tudi zastopstvo dijakov nemških višjih šol v bo-censki pokrajini, ki so nosili transparente z dvojezičnimi napisi. Prisotnost južnotirolskih dijakov na množični manifestaciji je verjetno zgodovinski dogodek, ki sledi četrtkovemu shodu v Boemi, ko je 4 tisoč italijanskih in nemških študentov prvič po toliko letih spet zborovalo skupaj. (st) Število žrtev že preseglo 22 tisoč V KOLUMBIJI PONOVEN IZBRUH OGNJENIKA BOGOTA — Po uradnih podatkih kolumbijske vlade je plaz blata, vode in kamenja po izbruhu ognjenika Nevado del Ruiz povzročil na 450 kvadratnih kilometrih doline Armerò in okoliškega ozemlja, ki sta veljali za središče kavnih plantaž v državi, 21.569 smrtnih žrtev, 1.436 ranjenih (zlasti priletnih oseb, žensk in otrok) in škodo na 4.407 hišah, poleg tega pa 19.815 osebam odnesel streho. Dodati gre, da je število pogrešanih ljudi nemogoče izračunati in da je še na tisoče družin, ki jih tako zaradi pomanjkljive organizacije pomoči kot spričo terenskih težkoč še ni mogoče s hehkopterji potegniti s streh, dreves in grebenov, kamor so se bile zatekle pred ujmo. Gmotno škodo ocenjujejo oblasti okrog 3.000 milijard pezov. Mednarodna solidarnostna akcija za pomoč preživelim je seveda v teku Rdeči križ, OZN in druge ustanove pa tudi posamezne države, med katerimi je Italija, so že brž po ve- sti o katastrofi začele zbirati in odpošiljati v Kolumbijo pogonsko gorivo za helikopterje, avtocisteme s pitno vodo, formalin, ki preprečuje razkrajanje trupel in s tem omejuje nevarnost epidemij, generatorja, taboriščno kuhinjsko opremo, odeje, šotore, cepivo zoper tetanus in med drugim še seveda vso potrebno zdravstveno opremo, kot tudi denar. Reševalci so se v teh treh dneh znašli pred mnogimi grozljivimi prizori, od katerih naj navedemo le e-nega: Elias Acosta, ki je v Guaya-balu ostal do pasu uklenjen v blatno gmoto, potem ko mu je bil plaz zlomil obe nogi, je zaradi bolečin od obupa vpričo reševalcev potegnil nož in se petkrat zabodel v trebuh. Zadnji trenutek smo izvedeli, da je vulkan Nevado del Ruiz spet začel bruhati in da so oblasti zato pozvale prebivalce prizadetega območja, naj se zatečejo v hribovske in gorate predele, in to brez vsakega oklevanja. Ob pariški razstavi Trouver Trieste Motni in prazni obrisi MARIJ ČUK Zapisati še nekaj klicajev, vprašajev, sedaj ko so za nami kilometri neba, ko se Sena še naprej narci-zoidno spogleduje z mogočnimi palačami, ki sprejemajo mimo in dostojanstveno utrip pariškega življenja in dajejo gostoljubje najrazličnejšim sapam iz celega sveta. Objektivizirati vtise, ki so za nami in ki imajo po neposrednih trkih nekoliko drugačen prizvok, nemara sproščenejšo barvo, čeprav je celoten spekter Trouver Trieste vedno isti in enak bo ostal še nekaj mesecev, vsaj dotlej, dokler ne bo prišlo do nekaterih napovedanih zasukov, ki naj bi spremenili sedanjo nostalgično melanholijo razstav v realnejše podobe in črteže. Dan potem torej. Dan, ki se spet kaže v tržaški burji in je seveda prevzel premoč nad mrzlim torkom čudovite pariške jeseni. Trouver Trieste je sedaj prepuščen okusu in toleranci francoskih obiskovalcev in kritike (resnici na ljubo se moramo vprašati: kje je poročevalka italijan- skega krajevnega dnevnika videla odmev v francoskem tisku in kje je dopisnik tretje TV mreže videl francoskega ministra Langa?), ki bo najbrž prišla do izraza v prihodnjih mesecih. Dejstvo je, da se bo občinstvu kazala dokaj enostranska podoba Trsta, ovita v irealne konture, slika izpred petdeset in več let, taka, ki je bila kljub vsemu še obdana z določenim leskom, a nima danes nobenih otipljivih stičišč z realnostjo. Pokazal se bo Trst v rafiniranih Dudovichevih posterjih, na sanjskih belih ladjah Costanzija, v salonih Pulitzer - Finalija, v barvah Goričana Vittoria Bolaffia in Altura Nathana, v skromnih deležih nekaterih drugih (med temi Černigoja - omenjen samo kot dekorator salonov na ladjah — in Spacala — »predstavnika italijanske avantgarde«). Pokazal se bo na učinkoviti strukturi prekooceanske ladje, ki jo je z ustvarjalno fantazijo izdelal glavni postavljalec celotne prireditve Semerani, videti ga bo v portretih G. Tominza, v maketah cerkva, v lepih miniaturnih modelih, odbles- NADALJEVANJE NA 2. STRANI KPI za finančno pomoč Slovencem RIM — Skupina komunističnih senatorjev (med njimi tudi Gerb òeva in Battello) je včeraj predložila komisiji za notranje zadeve, ki se bo od jutri dalje ukvarjala z državnim proračunom, amandma k novemu finančnemu zakonu, ki predvideva 35 milijard lir finančne pomoči slovenski narodnostni skupnosti v Italiji za njene družbene in kulturne potrebe. Ta podpora je takole porazdeljena: 10 ^ v letu 1986, 12 milijard v letu 1987 ter 13 milijard lir v letu 1988. Ta denar bi morali po mnenju komunističnih senatorjev črpati iz proračuna notranjeg3 mstrstva, ki bi s svoje dobil znatnejšo podporo iz držav ne blagajne, (st) Odbojka: v 2. kolu ženske B lige Prvi točki za Meblo Meblo je v sinočnjem 2. kolu ženske odbojkarske B lige osvojil prvi prvenstveni par točk na račun Mo-gliana Veneta. Krstni nabrežinski nastop so slovenska dekleta kronala z gladkim 3:0, čeprav je.po prvih akcijah kazalo, da se bo dvoboj zasukal nekoliko drugače. Mogliano Veneto je namreč v prvem setu vodil že s 14.7, tedaj pa so varovanke trenerja Drasiča. poskrbele za pravcati podvig, nadoknadile velik zaostanek in z delnim izidom 9:0 osvojile set. Namenoma smo komentar o sinočnji teloni začeli s kroniko prvega seta, saj je bil to prav gotovo odločilni trenutek tekme, ki je bila v nadaljevanju pravi monolog Mebla. Resnici na ljubo treba povedati, da je Mogliano precej šibkejši od Coneglia-na, proti kateremu je naša ekipa izgubila v uvodnem prvenstvenem kolu. Napovedi o pomladitvi, do katere je prišlo pri šesterki iz Veneta, niso bile iz trte izvite. Pet šestin postave so namreč sestavljale komaj 16-let-ne igralke, ob izkušeni veteranki Faggianovi (št. 7) pa je prepričljivo igrala le še zelo perspektivna Pal-ladinova (št. 11, letnik_ 1969). Mo-gliano je storil veliko število naivnosti. »S seboj sem pripeljal otroški vrtec,« nam je po tekmi dejal tokrat nenavadno mirni trener Scalzotto in to se je na igrišču izdatno poznalo, čeprav treba reči, da so ob sicer e-nostavnem napadu gostje pokazale tudi lepo in urejeno obrambo. Glavna značilnost tekme je bil zelo slab sprejem, servisa obeh ekip, zato srečanje ni moglo biti lepo. Nasprotnice so neposredno iz servisa NADALJEVANJE NA 10. STRANI KVALIFIKACIJE ZA SP Slovo Jugoslavije po porazu s Francijo S sinočnjim porazom proti Franciji (2:0) je Jugoslavija neuspešno sklenila kvalifikacije za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Mehiki. V 4. skupini so »plavi« na končni lestvici zasedli šele četrto mesto, na prvem in drugem pa sta Francija oz. Bolgarija. Jugoslovani so si seveda možnosti za pot v Mehiko zapravili že prej in sinoči niso mogli pričakovati čudeža. Vsekakor so zapustili dober vtis, vprašanje pa je, kaj bo sedaj s to reprezentanco, če bo selektor (če bo ostal na svojem mestu) še naprej eksperimentiral ali se bo končno odločil za ogrodje, na katerem graditi naprej. Res škoda torej, da »plavi« podobne igre niso pokazali že na prejšnjih tekmah, zlasti domačih, na katerih so si v bistvu zapravili kvalifikacijo. NA 10. STRANI Neutemeljeno napihovanje nekaterih dogodkov v Sloveniji Nacionalizem in lov na čarovnice v delu jugoslovanskega tiska LJUBLJANA — »Slovenski nacionalizem dviga glavo«, je nad poročilo s seje predsedstva CK ZK Slovenije zapisala Borba. Prav malo verjetno je, da bi tak naslov napisal avtor, dolgoletni dopisnik Borbe iz Slovenije, ki je šest ur sedel na seji in poslušal razpravo o mednacionalnih odnosih ter nacionalizmu v Sloveniji. O tem, zakaj so tak »zašpičen« naslov izbrali Barbini uredniki, lahko seveda samo ugibamo, prav gotovo pa je precej zgovorna ilustracija klime, ki so jo nekatera jugoslovanska sredstva obveščanja ustvarila v zvezi z zadnjimi dogajanji v Sloveniji. In kaj se je pravzaprav zgodilo? Dosje za zdaj, pa če se človek še tako trudi napihovati primere, ni prav zajeten. Najprej je prišlo do izgreda na hokejski tekmi med Olimpijo in Crveno zvezdo, ko so domači navijači v dvorani Tivoli vpili na led vse mogoče ter med drugim menda zapeli tudi nekakšno priredbo neke narodne pesmi z besedilom, ki opeva lepe čase, ko je bila »Slovenija še brez južnjakov«. Ljubljanski dopisnik revije Danas je sicer slišal tudi vzklike »Srbe na vrbe«, vendar nepristranski očividci tega podatka niso potrdili. Toda zapisano je bilo, potem pa seveda, kaj ne bi, tudi nekajkrat komentirano. Je pa seveda res, da bi bilo piscu članka v reviji Danas bržkone žal, če bi to geslo preslišal, saj mu je služilo kot imenitna iztočnica za naslov (Vrbe na stadionu). Tega navdušenja nad iztočnico mu ni skalilo niti dejstvo, da sam na tekmi sploh ni bil, kot tudi ne večina drugih dopisnikov jugoslovanskih časopisov, ki so zaskrbljeno komentirali dogodke v Tivoliju. Razburjenje se še ni poleglo, ko je prišlo do prekinitve košarkarske tekme, prav tako v Tivoliju. Sodniku je (po neki njegovi zelo nerazumni odločitvi — vsaj občinstvo je bilo takšnega mnenja) s tribune priletel v glavo plastični vžigalnik in to je moža s piščalko tako razburilo, da je ukazal izprazniti dvorano. Olimpija je bila kasneje kaznovana tudi s prepovedjo igranja na domačem terenu (dve tekmi je že »prestala«, ostane ji še ena). Primitivizma izgrednikov, pa kjerkoli se pojavijo, seveda ni mogoče opravičevati, še manj ga zagovarjati. Toda vendarle so poskušali nekateri slovenski športni komentatorji pojasniti, da sočno vpitje na športnih tribunah nikakor ni izum ljubljanskega občinstva, ki je še pred nedavnim veljalo skorajda za gledališko. V Beogradu, recimo, slovenska moštva spremljajo vzkliki »Janezi, glupani« pa »Švabe, Švabe«. Toda iz skandiranj pijanih navijačev doslej še nikjer niso kovali političnih komentarjev, razen seveda takrat, kadar je zadeva prehudo prestopila sicer široko postavljene meje »svobode stadionov«. Toda slovenski dosje se je vendarle začel polniti. . . Potem je prišlo do fizičnega obračunavanja idrijskih mladeničev z bosanskimi delavci. Tudi na tem primeru bi težko gradili tragične teorije, saj je šlo za »povratno srečanje« razbori-težev. Pretepu zaradi »košarice«, ki jo je domače dekle dalo nesojenemu plesalcu iz druge republike, je sledil maščevalni pohod v prebivališča bosanskih delavcev, ki je dobil strahoten odmev v sredstvih obveščanja. Gotovo upravičeno, če bi pisci poskusili vsaj prst pomočiti v sociološka ozadja položaja delavcev iz drugih republik v Sloveniji in ne bi iskali le čarovnic, ki zadnje čase tako množično preletavajo to republiko. O vseh teh ekscesih je pred dnevi spregovoril tudi slovenski CK, kritično in brez ovinkov. »Ne zaradi reakcij izven Slovenije,« je v uvodu poudaril dr. Ciril Ribičič, »temveč zaradi nas samih, zato, da bi povsem jasno povedali, da mora biti ZKS, če želi ostati načelna in zvesta, svojemu odnosu do razrednega in nacionalnega od čebinskega kongresa do danes, hkrati borka za uveljavljanje interesov slovenskega naroda in nosilka boja zoper nacionalistične težnje, ki jih ogrožajo. Slovenskega naroda ne ogroža Jugoslavija, ampak obe temeljni vrsti nacionalizma — njegova separatistična in unitaristična inačica ter njuno medsebojno spodbujanje«. Ribičič je tudi opozoril, da poskušajo nekateri danes nacionalizem obravnavati na način, ki pozablja na nevarnosti, ki jih za enakopravnost narodov nosijo s seboj unitaristično - centralistične težnje. Posebno poglavje pri obravnavanju slovenskega nacionalizma je odprl pred dnevi odgovorni urednik zagrebške izdaje Borbe Krste Bi-jelič. Nedeljskemu dnevniku je poslal 24 tipkanih strani dolgo nadaljevanko, v kateri je, kot je sam zapisal v spremnem dopisu, poskusil obračunati z glavnimi nevarnostmi in nosilci nacionalizma v Sloveniji. Nedeljski je skupaj z uvodnim komentarjem Milana Medena, glavnega urednika, pisanje objavil naenkrat in s tem v svoji zgodovini natisnil najdaljši članek nasploh. Predvsem zato, ker imajo slovenski bralci pravico zvedeti, kakšna je raven razmišljanja nekaterih »skrbnikov jugoslovanstva«, zlasti če upoštevamo, da Krste Bijelič ni državljan kar tako, temveč -je urednik glasila Zvezne konference socialistične zveze Jugoslavije (tako se je ppd pismo tudi podpisal). To pa daje njegovim razmišljanjem gotovo drugačno težo. In kaj, med drugim, meni Bijelič? Na kratko samo nekaj tez: akademik Josip Vidmar joka nad usodo slovenskega naroda, predsednik republiške skupščine Vinko Hafner razmišlja o ločitvi Slovenije od Jugoslavije, nekoč v prihodnosti, vsa trojica »dežurnih nacionalistov«, Hafner, Vidmar in Štih pa nasploh razmišlja o Sloveniji kot nekakšni posebni, izločeni in tildi malce ogroženi oazi. Skratka, gre za nizanja iztrganih citatov, polresnic, brez resnega poskusa globljega razumevanja nacionalnega vprašanja in nacionalnih posebnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, kot je del Bijeličevega pisanja kómentiral Milan Meden. Bijeličev traktat bo zanesljivo še dolgo odmeval v slovenski, upajmo tudi v jugoslovanski javnosti, če bo morda prispeval, skupaj z reakcijami nanj, k streznitvi katere od vročih glav, ki zadnje dni hodijo po Sloveniji ter z lučjo iščejo nacionaliste, verjetno tudi »žrtev« Nedeljskega, ki je objavil tri polne časopisne strani razmišljanja Borbinega urednika, ni bila zaman . . . Z. Š. • Stvari NADALJEVANJE S 1. STRANI ločilno. Zaostrujejo se odnosi med socialisti in demokristjani in vsi rimski dobro obveščeni viri napovedujejo vladno krizo in takoj s tem povezane predčasne volitve. Po nekaterih vesteh naj bi bile volitve pred kongresi, po drugih prepričljivejših pa tik za kongresi treh največjih strank KPJ, PSI in KD. Formalno pravno z razpustitvi}® parlamenta zapadejo vsi zakonski o-snutki in se vse prične znova. V praksi pa običajno (če je seveda politična volja, brez te tako nič ne gre naprej) ponovno prično z vladnim osnutkom in njegovim iterjem. V našem primeru pomeni, da se lahko prične z vladinim zakonskim osnutkom, ali pa vse povsem znova. Pri tem pa je najbrž zelo važno dejstvo, da se izpreminjajo politični odnosi v Italiji na splošno. Odnos do neuvrščenih držav v Sredozemlju, celotna afera z ladjo in poudarjanje i' talijanske suverenosti je bila osnova za te spremenjene odnose med KPI in PSI po eni strani, prav gotovo Pa je tudi prispevalo k izboljšanju ozračja v italijansko - jugoslovanskih odnosih. Do tod smo govorili izključno o postopku sprejemanja globalnega zaščitnega zakona in o nekaterih silnicah za in proti. Bistveno pa je seveda vprašanje vsebine, ravni zaščite na raznih področjih in osnovni problem teritorialnosti zaščite. Tekst o-snutka ministra Vizzinija je za sedaj tajer in ga seveda ne moremo oceniti. Poleg tega pa je ocena in dokončno mnenje vsebine prvenstvena pristojnost in odločitev Enotne slovenske delegacije, kot izraza subjekta celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Posamezne komponente in Enotna slovenska delegacija kot celota bodo imele torej v tem razdobju izredno pomembno vlogo, da s svojimi razčlenjenimi napori celovito o-cenijo položaj in prispevajo k izboljšanju vladnega osnutka, Id naj bi bil O" snova za razpravo v parlamentu. Pa tudi s tem se delo in prizadevanja ne bodo zaključila, saj je sprejemanje vladnega zakonskega osnutka sa-mo ena izmed stopničk dolgotrajnega iterja. BOGO SAMSA • Trouver Trieste NADALJEVANJE S 1. STRANI kih kitajskega porcelana, kipih, pristanišču, ki je bilo nekoč zares v centru mednarodne pozornosti. Vse to je res in proti temu nimamo ničesar, celo zadovoljni smo, da je Trst vendarle enkrat prebil svoje meje in se predstavlja v enem izmed svetovnih središč. A kljub vsemu smo in moramo biti razočarani, ne da bi na tem mestu zganjali kakršenkoli vitimizem, kar ni v naši naravi. Razočarani smo, ker je podoba Trsta žalostna, ali bolje rečeno — veliko bolj realna kot dajejo slutiti ti stavki: za fasado le-potnosti ni nikakršne kulture, širine. Glavna karta našega slonokoščenega stolpa ob zalivu je in ostane njegov kozmopolitizem, zemljepisno in etnično stičišče najrazličnejših govoric in duhovnih izrazov, o katerih ni ne duha ne sluha. Ne na razstavah in nikjer drugje ne. Kot da bi bilo to mesto stari slepi konj, ki ga za uzde vodi premočrtna roka in ubira samo eno pot, na kateri ni ne križišč in ne temeljnih kamnov, na katerih bi bili, poleg smerokazov v italijansko gostišče, zapisana imena še ostalih hiš —• tudi slovenske. Za to hišo pa vemo mi in ostali prebivalci (če hočejo ali nočejo) teh pokrajin, v Parizu o kulturni strehi drugačnega izraza ne bodo zvedeli. Ali točneje — ne drugačen izraz, ampak bogata oblika prispevkov in spo-jenosti s konkretno zemljepisno stvarnostjo, ki gre tja od tisočletne prisotnosti do Trubarjevih poti v škofijsko hišo, mimo delavskih kamnov na ulicah in arhitektonskih ognjenih črt Narodnega doma (kje si, Fabiani, te bo Pariz spoznal?, kje si, Plečnik?) v današnji čas. Vse to je dajalo in daje Trstu kulturno širino in svojevrstno bogastvo, drugače mesto ne bi bilo zanimivo za svet in niti »posebno«, vse to mu ustvarja podobo... Brez teh fresk in mozaikov je Trouver Trieste v Parizu brez vsebine; brez prikaza srečevanj narodov in stičnih umetniških zenitov brez svojega bistva. In tak je v mestu umetnosti ob Seni. Zato je ta Trst tako žalosten, njegova violina ima samo eno struno, zato je glasba nujno patetična in hrapava. Kot je patetičen in nizek ves iter, ki je privedel do takega izdelka, da mu mati kultura ne more odpustiti. To pa je novo poglavje Trouver Trieste, katerega vsebina zamaje človeka v koreninah temeljnih intimnih prepričanj in ga prepušča razorože-nega v žalosti. Kot je žalosten Trst v Parizu... MARIJ ČUK I I I L Gospodarsko pismo iz Slovenije Poudarek gospodarski rasti in razvoju V zveznem parlamentu je jugoslovanska vlada predstavila gospodarski načrt (resolucijo) za prihodnje leto. Načrt je na moč podoben tistemu za letošnje leto, kar dokazuje, da so Slavna žarišča gospodarske nestabilnosti ostala ista oziroma, da gospodarstvo letos še ni našlo pravega izhoda iz krize. Res pa je tudi nekaj drugega: gospodarski cilj in naloge, hi jih bo treba uresničiti v letu 1986, so tudi izsiljeni. Izsilili in določili so jih predvsem veliki tuji dolgovi, hi jih mora Jugoslavija odplačati, visoka letošnja inflacija, ki se približuje 80 odstotkom, močna nezaposlenost (več kot milijon brezposelnih) in naraščajoči življenjski stroški, zaradi katerih se standard de-dalcev ne popravlja. Jugoslavija ima letos za okrog 20 milijard dolarjev dolga v tujini. Po nelcaterih izračunih bo morala Jugoslavija prihodnje leto poravnati za 5,7 milijarde dolarjev dolgov in obresti za te dolgove. Zato vlada načrtuje, da bo treba na tuje prodati za skoraj 15 milijard dolarjev blaga, da bi morali s turizmom zaslužiti več kot milijardo dolarjev, s Prevozi poldrugo milijardo, s storitvami pa slabo milijardo dolarjev. Če bi hoteli to doseči, bo moral bili izvoz večji kar za 5 odstotkov. Vendar to ne bo zadoščalo, da bi se devizni prilivi in odlivi pokrili, zato mora vlada računati tudi na devize, ki naj bi jih v državo prinesli zdomci, zaposleni v drugih državah. Teh nakazil naj hi bilo kar za dobre 3 milijarde dolarjev. Ker vlada na drugi strani računa, da bo treba odšteti za uvoz kar nekaj več kot 14 milijard dolarjev (gre predvsem za uvoz izdelavnih materialov in energije ter nekaj o-preme in blaga za široko potrošnjo), se račiih izide tako, da bi v plačilni bilanci imeli 650 milijonov dolarjev presežka. Vlada ob tem sicer pravi, da bi moralo biti presežka najmanj za toliko. Vendar pa se zdi ta cilj nekoliko nizko zastavljen, če ga primerjamo z lanskim presežkom (okoli 800 milijonov dolarjev), ali pa z domnevo, da bo samo Slovenija imela letos za okoli 400 milijonov dolarjev presežka v svoji devizni bilanci. Toda očitno ob 5-odstotni rasti izvoza ni mogoče v prihodnjem letu doseči več, saj je že tolikšna predvidena izvozna rast precejšnja, zlasti, če jo primerjamo z letošnjo rastjo, ki bo manjša, kot je bilo načrtovano, in če upoštevamo, da ni veliko možnosti, da bi se v prihodnjem letu industrijska proizvodnja povečala za več kot 3 odstotke, kolikor načrtuje vlada. Zaradi zdajšnjih gospodarskih razmer, ki se bodo prihodnje leto mogoče nekoliko le uredile, bo takšno povečanje izvoza seveda ena najpomembnejših in tudi najtežjih gospodarskih nalog. Kljub temu izvoz ne bo prinesel toliko deviz, da bi lahko z njimi pokrili devizne potrebe. Vlada je zato že napovedala, da bo prihodnje leto primorana prositi vlade drugih držav za refinansiranje dolgov, ker bo maja potekel sedanji sporazum. Istočasno pa se bo treba zateči tudi k novim posojilom. Vendar teh novih posojil, kot napoveduje vlada, ne bi uporabili samo za poravnavo posojil, ampak tudi za naložbe v gospodarstvu. Ta posojila bi uporabili predvsem za posodobitev železnice in cest ter za gradnjo energetskih objektov. Gre torej za uresničevanje nekaterih skupnih, državnih projektov. Denarja za takšne objekte zaradi nizke akumulacije v gospodarstvu enostavno ni mogoče dobiti. Ker pa drugih večjih gospodarskih naložb ne bo, tudi ni mogoče računati na večje povečanje industrijske proizvodnje. 'Zaradi sorazmerno nizke proizvodne rasti (3 odstotke) bo izvozni plan (5-odstotna rast) zelo napet, kar zahteva, da bo morala gospodarska politika izvozna prizadevanja močno spodbujati. Vlada take nove gospodarske ukrepe že napoveduje. Prinesla naj bi jih skupaj z ostalim svežnjem u-krepov, s katerimi bo skušala gasiti žarišča gospodarske nestabilnosti. Seveda bo njena glavna naloga zmanjšanje inflacije. Kako se bo vlada spravila nad njo, bo jasno šele, ko bodo vladni sveženj ukrepov odprli v zvezni skupščini. Toda že zdaj je moč slutiti, v katero smer bo zastavljena vladna akcija. Podpredsednik zvezne vlade Janez Zemljarič je namreč napovedal, da bo treba gospodarstvo še bolj odpreti trgu in tržnim zakonitostim. Zato napoveduje, da bo vlada pogosteje ukrepala na trgu z blagom iz blagovnih rezerv in z nakupi blaga v tujini, hkrati pa ne bo odpustila, da bi kreditirali tiste zaloge, ki jih ni moč prodati zaradi previsokih cen. Hoče torej zagotoviti, da bi ponudba bila večja kot povpraševanje, kar bi cene umirjalo. Da bi to zagotovila, računa predvsem močno podpreti kmetijsko proizvodnjo in predvideva, da bi kme- tijstvo povečalo pridelavo kar za 8 odstotkov. Druga smer delovanja pa naj bi bila tako imenovana finančna konsolidacija gospodarstva. Finančni po ložaj gospodarstva je zelo slab ir. precejšen del gospodarstva ima talco slabo hipoteko iz preteklosti, da ga nove tržne razmere spravljajo iz ravnotežja. Spravljajo pa ga iz ravn-težja zato, ker je navajen na inflacijski način gospodarjenja. Značilnost za ta način gospodarjenja pa je velika finančna nedisciplina in prav to namerava vlada odločno odpravljati. V takih razmerah naj bi skušali nekoliko izboljšati tudi ekonomski položaj delavcev (standard naj bi se izboljšal za 2 odstotka, družbeni proizvod pa za 3 odstotke). To pa tudi ne bo lahka naloga, zlasti če upoštevamo, da vlada predvideva, da bo rast storilnosti komaj 1-odstotna. Vse sile bo torej treba usmeriti predvsem k dvem- rečem — k povečanju proizvodnje in k povečanju izvoza. Od obojega bo namreč odvisno, kakšna bodo druga gospodarska gibanja. Tega se vlada k sreči zaveda, saj so vladni predstavniki na zadnjem zasedanju zvezne skupščine pri pojasnjevanju gospodarskega načrta temu posvetili največ pozornosti. JOŽE PETROVČIČ PRIHODNJI ČETRTEK V TRSTU Otvoritev novega akademskega leta Na svečani otvoritvi akademskega leta 1985/86 na tržaški univerzi bo prisotna tudi minister za izobraževanje Falcuccijeva. Otvoritev bo 21. novembra ob 9.30 v veliki dvorani tržaške univerze. Novo akademsko leto bo odprl rektor univerze Fusaroli, uvodni govor pa bo imel prof. Calzolari. Po otvoritvi se bo v istih prostorih ob 11. uri začel mednarodni posvet o univerzitetnem sodelovanju med evropskimi univerzami in univerzami v deželah v razvoju. Obletnica smrti Franca Kavsa Na današnji dan pred petnajstimi leti je nepričakovano umrl Franc Kavs, novinar, ki je svoja najboljša in najplodnejša leta posvetil prav delu pri našem dnevniku, pri katerem je bil zaposlen od oktobra 1945 pa vse do svoje smrti 17. novembra 1970. Mladi rod novinarjev, ki je v tem času zrasel in dela v našem uredništvu, ga v glavnem ni poznal, ali pa ve zanj iz našega pripovedovanja, iz naših spominov na dragega Frančka — tako smo ga imenovali — na Frančka, ki ni bil le dober kolega in tovariš, temveč novinar velikega formata — novinar, ki je s svojim globokim, poznavanjem slovenščine, pa tudi drugih jezikov, s poznavanjem problemov, o katerih je pisal, delal čast »Primorskemu dnevniku«, novinarskemu poklicu in slovenskemu narodu, na katerega je bil z vsem srcem navezan. Če se ga najprej spominjamo predvsem kot kolege, delovnega tovariša, ne smemo pozabiti, da je Ml pokojni Franc Kavs tesno povezan tudi z bojem naših ljudi proti fašizmu ih bil kot tak obsojen leta 1941 pred fašističnim posebnim sodiščem na smrt, nato pa pomiloščen na dosmrtno ječo. Njegove besede, ki jih je izrekel po razsodbi so najboljši dokaz njegovega značaja. »Nikoli nisem sovražil italijanskega ljudstva in če bom ustreljen, naj moja smrt pripomore, da med obema narodoma ne bo več sovraštva.« Vsi, ki smo ga poznali, ga nismo pozabili; prav bi bilo, da bi ostal v spominu po svojem delu mladim, pa tudi naši narodnostni skupnosti. N. L. Iz Portoroža z letali tudi blago PORTOROŽ — Na portoroškem letališču so v začetku novembra povečali število poletov letal v različna jugoslovanska središča. S tem se je odprla nova možnost tudi za prevoz blaga na linijah proti Beogradu, Tivtu, Sarajevu in tudi drugim krajem. V Koprski enoti ljubljanskega Intertransa so nam povedali, da je vsakič moč z letalom naslovnikom poslati do 500 kilogramov blaga, katerega prostornina pa ne sme presegati 5 kubičnih metrov. Gre za zanimivo pobudo oziroma možnost, da bj torej tudi s portoroškega letališča lahko v omenjene kraje hitro pošiljali blago, ki je hitro pokvarljivo, blago, s katerim je treba ravnati posebej previd: no, različne rezervne dele, ki jih ponekod nujno potrebujejo itn. Pri Intertransu so nam povedali, da bodo nujne pošiljke lahko sprejeli tudi nekaj ur pred poletom letala, sicer pa imajo vse blago, ki ga bodo koristniki storitev dostavili na letališče nekaj dni pred odhodom letala organizirano tudi varovanje blaga. D_ q V torek, 19. novembra pri NUOVI MAGAZZINI GERBINI se začne fantastična RAZPRODAJA zaradi prenovitve prostorov TO JE PRILOŽNOST NA KATERO STE ŽE DOLGO ČAKALI TV COLOR 15 palcev od 465.000 lir dalje (GRUNDIG, PHILIPS, TELEFUNKEN, SONY itd.)* TV COLOR 22 palcev z dalj. upravljanjem od 779.000 lir dalje (GRUNDIG, PHILIPS, TELEFUNKEN, SONY, REX, itd.)* SUPERAVTOMATSKI PRALNI STROJ 5 kg od 265.000 lir dalje (CANDY, REX, IGNIS, AEG, BOSCH, ARISTON, PHILCO itd.)* * DO IZČRPANJA ZALOG HLADILNIKI z zmrzovalnikom od 165.000 lir dalje (CANDY, REX, IGNIS, AEG, BOSCH, ARISTON, PHILCO itd.)* HI -Fl aparature z zvočnima ojačevalcema od 469.000 lir dalje (SONY, PIONEER, AKAI, MARANTZ, SANSUI, AIWA itd.)* RADIO - REGISTRATORJI na elektr. tok. - baterijo od 55.000 lir dalje (PHILIPS, GRUNDIG, AIWA, SONY, SANYO, INNO-HIT itd.)* NUOVI MAGAZZINI GERBINI - Trst - UL Giotto 8 - IL Rossetti G - Tel. 795309-795313 Obvestilo občini 9.11.85 Na petkovi seji občinskega sveta v Nabrežini Bogata in plodna razprava o programih nove uprave V petek se je v Nabrežini sestal devinsko-nabrežinski občinski svet, ki je imel kot glavno točko razpravo o programskih izjavah novega župana. Poleg tega so sprejeli tudi nekaj sklepov, ki so jih obravnavali že na prejšnji občinski seji. Med slednjimi naj posebej omenimo odobritev splošnega načrta za postavitev naprav za distrubucijo metana v občini in pa odobritev načrta za ureditev Rilkejeve steze na Stenah, ki spada v program turističnega razvoja devinsko-nabrežinske občine. Sledila je obširna razprava o programskih osnovah nove uprave. Kot prvi je v imenu SSk spregovoril načelnik te svetovalske skupine Martin Brecelj, ki je poudaril, da je program nove uprave tak, na kakršnega je pristala tudi KPI med pogajanji za obnovitev nove uprave in na katerem je SSk tudi vztrajala, ko se je dogovorila za drugačno zavezništvo v okviru občinskega sveta. Brecelj je največ pozornosti v svojem posegu namenil vprašanju sožitja in vprašanju razvoja občine. Glede sožitja je opozoril na dolgotrajen in doslej neuspešen boj Slovencev v I-taliji za dosego tistih osnovnih pravic, ki jim po italijanski ustavi in mednarodnih sporazumih pripadajo. Poudaril je, da si bo SSk še naprej prizadevala za tak zakon, kot so ga v svojem zakonskem osnutku predlagali in da se bo vedno upirala poskusom, da bi pravice Slovencev o-mejevali. Glede nadaljnjega razvoja občine pa je dejal, da se bo uprava pri tem opirala na regulacijski načrt, ki je bil odobren s širokim soglasjem občinskega sveta. Sledili so posegi ostalih predstavnikov svetovalskih skupin. Za PSI je Burgher poudaril, da se programske Jutri podelitev zlatega sv. Justa prof. Liviu Paladinu Tržaški kronisti bodo izročili jutri zlataga sv. Justa predsedniku ustavnega sodišča Liviu Paladinu. Slovesna podelitev priznanja temu uglednemu Tržačanu bo od 12. uri v dvorani tržaškega občinskega sveta ob navzočnosti predstavnikov oblasti. izjave novega župana ujemajo z željami socialistične stranke, poleg tega pa je izrazil tudi zadovoljstvo nad sestavo novega odbora, za katerega PSI smatra, da bo sposoben zagotoviti občini sožitje med obema narodnostima in pa tudi nadaljnji razvoj. Burgher je opozoril tudi na težave, ki se pri vodenju občine pojavljajo zaradi vedno večjega državnega aparata. Dodal je še, da si PSI tudi v vladi prizadeva za tako reformo tega aparata, ki bi tudi občinskim upravam zagotovil večjo u-činkovitost kot doslej. Predstavnica KD Greblova je izrazila zadovoljstvo KD nad novimi programskimi smernicami, dodala pa je, da bi se morala nova občinska u-prava po sestavi še bolj izenačiti z deželno, kar naj bi ji dalo še večje možnosti za dialog in intervencije. V razpravo je posegel tudi listar Baici, ki je svoj napad osredotočil na KD, ki naj bi po njegovem mnenju le nadomestila KPI v odboru, medtem ko je program ostal tak, kot ga je zagovarjala KPI. KD je tudi očital, da je šla v koalicijo s SSk in PSI, ki si kulturo sožitja predstavljata popolnoma drugače, kot bi bilo lahko zanj sprejemljivo. Najbolj obširni so bili v svojih posegih komunisti. V razpravo je poseglo vseh šest svetovalcev KPI, ki so predvsem SSk očitali, da je šla v koalicijo s KD, ki se je doslej vedno »izkazala« s svojimi omejevalnimi stališči do Slovencev in kjer je še posebej devinsko-nabrežinska KD močno nacionalistično ustrojena in doslej ni storila nič za politiko sožitja v občini. Postavili so tudi vpra šanje SSk in PSI, kako si tolmačijo znani proglas KD, da je bil končno razbit rdeči obroč okrog Trsta in je devinsko-nobrežinska občina spet povezana z ostalo Italijo. Glede programskih izjav o razvoju občine, komunisti pogrešajo predvsem točno določitev prioritetnih nalog, kakor tudi točno določene finančne vire za realizacijo programa. Komuniste je tudi zanimalo, kakšno stališče imata SSk in PSI do izjav KD o falimentar-ni politiki prejšnje uprave, če se ve, da sta jo sestavljali tudi PSI in SSk. Razpravo je sklenil župan Brezigar, ki je poudaril, da je bila razprava plodna in je dala marsikatere koristne napotke za bodoče delo odbora, obvezal pa se je, da bo uprava glede vseh važnejših zadev vedno upoštevala tudi mnenje občinskega sveta, (rg) Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1986 CELOLETNA......................... 90.000 lir MESEČNA........................... 12.000 lir Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 90.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1986. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. NAROČNINE Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 - Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 Umik od 9. do 12. ure Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun EST 11019346 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun št. 1192 SPREJEMAJO: Hranilnica in posojilnica na Opčinah: Tekoči račun št. 1718 Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun št. 8333 Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob: Tekoči račun št. 654/23. Ta leden bodo v Saležu in v nabrežinski občini Sestanki KZ z živinorejci za prijavo proizvodnje mleka Kot je zainteresiranim živinorejcem znano, je bil v začetku oktobra letos objavljen ministrski, dekret, ki zadeva državni popis proizvedenega mleka. Ta dekret obvezuje vse živinorejce proizvajalce mleka, da v roku 60 dni prijavijo na posebnih obrazcih količine mleka, proizvedenega v letih 1983 in 1984 ter v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Prijava o proizvodnji mleka spada med ukrepe, ki so jih pred časom sprejele države članice EGS (torej tudi Italija) z namenom, da omejijo proizvodnjo kravjega mleka, ki ga je v državah skupnosti veliko več, kot ga dejansko uporabijo. Strokovne organizacije italijanskih živinorejcev so že izrazile nasprotovanje temu ukrepu, saj je Italija v proizvodnji mleka (in tudi mesa) deficitarna, z razliko od drugih držav EGS, ki imajo znatne presežke. Strokovne organizacije so zato zahtevale, naj bi italijanska vlada posredovala pri EGS, da spremeni omenjene norme. Vsekakor je dekret za sedaj veljaven in torej morajo proizvajalci kravjega mleka prijaviti svojo proizvodnjo. To morajo storiti najkasneje do 8. decembra letos, sicer bodo morah plačati globo. Kmečka zveza je v skladu z dekretom, ki predvideva pomoč strokovnih organizacij živinorejcem pri izpolnjevanju popisnih pol, sklicala vrsto sestankov po vaseh, na katerih strokovnjaki KZ dajejo ustrezna navodila in pomagajo našim živinorejcem izpolnjevati popisne pole. Taki sestanki so bili že v Gropadi, Gročani, Bazovici in Repnu, prihodnji teden pa bodo še v Saležu, Mavhinjah, • šempolaju in Medji vasi. Pri tem KZ vabi udeležence sestankov, naj prinesejo s seboj dokumente in podatke glede številke IVA (partita iva), število glav (molznic, junic, juničk, telet in ostalega goveda), ki jih je živinorejec imel v letih 1983/84 in ki jih ima danes, in končno glede količine mleka, oddanega direktno potrošniku v letih 1983/84 in v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Spored prihodnjih srečanj je naslednji: — za živinorejce Saleža, Koludrovce, Gabrovca, Samatorce in Zgonika, v torek, 19. t. m. od 16. do 18. ure pri Josipu Perčiču, Salež 43/a; — za Mavhinje, Vižovlje in Cerovlje, v sredo, 20. novembra od 16. do 18. ure v gostilni Širca v Mavhinjah; — za Šempolaj, Slivno, Tmovco, Prečnik in Praprot, v četrtek, 21. novembra od 16. do 18. ure na sedežu KD Vigred v šempolaju; — za Medjo vas v petek, 22. novembra od 16. do 18. ure v gostilni pri Radoviču v Medji vasi. Prošnje za socialno pomoč v zgoniški občini Zgoniška občinska uprava bo najrevnejšim občanom, ki se nahajajo v težkem finančnem stanju, so brezpO; selni oziroma imajo nizek družinski dohodek, dodelila ekonomsko podporo iz svojega proračuna. Interesenti lahko predstavijo prošnjo do torka, 19-t.m. in morajo napisati oziroma dokumentirati svoje redne dohodke. B. S. Prispevek dežele raziskovalnemu centru pri Padričah Deželni odbor je na svoji zadnji seji. ki jo je vodil podpredsednik Renzulli. odobril letno podporo dveh milijard lir znanstvenoraziskovalnemu centru na Padričah. Kot je povedal odbornik Barnaba, je znesek namenjen nabavi in ureditvi terenov padriškega centra, za gradnjo novih poslopij in popravilo starih, za nabavo novih znanstvenih naprav in opreme ter za spodbujanje posebnih raziskovalnih načrtov-Ukrep bo moral še odobriti deželni svet. • Tajništvo tržaške CGIL je izreklo polno podporo in solidarnost študen; tom ob njihovi množični manifestacij} v Rimu. CGIL soglaša tudi s cilj* študentskega boja za globoko pre' osnovo finančnega zakona in za drugačno šolsko politiko. Od četrtka na učiteljišču Slomšek tridnevni seminar plesne vzgoje Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo vsako leto vključi v svoj vzgojno - izobraževalni program obšolske dejavnosti, ki potekajo v obliki predavanj, seminarjev in tečajev. V dneh 21., 22. in 23. t.m. bo namreč na šoli seminar plesne vzgoje. Namen seminarja je nuditi dijakom vpogled v to novo področje, saj v predmetniku ni predvideno. Na vzgojiteljski šoli v Ljubljani pa je to samostojen predmet. In ravno iz te šole prihaja predavateljica prof. Andreja Gjud, z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju. Andreja Gjud je soavtorica zbirke »Plesna vzgoja predšolskih otrok«, oz. znane zbirke kaset in diapozitivov o estetski vzgoji »Cicibanove urice«. Sodelovala je pri mnogih radijskih otroških oddajah, za RTV Ljubljana je pripravila koreografijo na temo »Zemlja, ogenj, voda, zrak« ob glasbi Lada Jakše, pri kateri otroci plesno uprizarjajo naravne elemente, ki jih srečamo pri Aristotelovi filozofiji. Na seminarju bo predavateljica pretežno predelala znano Labanovo metodo. Pri otroku pa tudi pri odraslem je plesna vzgoja pomemben del estetske vzgoje. Žal je to področje pri nas zelo zanemarjeno. Zavedamo se, da je naše telo pozabilo na izraznost in ustvarjanje, nič več ne znamo govoriti s telesom. Izhodišče tega seminarja bo ravno v ustvarjanju, kar je istočasno izhodišče sodobnega plesa, ki oblikuje naravne gibe in ne stilizirane kot npr. balet. V sodobnem plesu so plesalec ali skupina plesalcev avtorji svojega plesa. Če otroke pravilno spodbudimo z raznimi sredstvi kot so pripovedovanje, glasba z določeno vsebino, slikanice, film, risanke, doživljanja iz vsakdanjega življenja, bo plesno oz. gibalno podal svoje želje, svoja hotenja, skratka izrazil se bo s svojim telesom, kar je posebno onemogočeno osnovnošolskim otrokom zaradi večurnega sedenja v šolskih klopeh. Plesna vzgoja je tudi odlično sredstvo sprostitve napetosti in agresivnosti otrok, ki doživljajo vseh vrst pritiskov in stisk sodobnega življenja. Za motorično nemirne otroke predstavlja pravi ventil. Psihologi namreč primerjajo take otroke napihnjenemu balonu: če pritisneš na balon, bo napetost šla nekam drugam. Seminar bo potekal, kot že rečeno, v dneh 21. in 22. novembra, v soboto, 23. pa bo skupina dijakinj vzgojiteljske šole iz Ljubljane gost učiteljišča »Slomšek«. Uprizorila bo ples »Razgrajači«. To bo enoten prikaz dela na vzgojiteljski šoli in primer interdisciplinarnega pouka plesne, glasbene in likovne vzgoje. Seminar bo potekal v jutranjih urah od 8. do 12., vse ostale informacije nudi tajništvo šole. L. KRALJ Od srede dalje nov vozni red avtobusnih prevozov v Dolini V občinskem svetu Anita Micheli nova svetovalka KPI V svetovalski skupini KPI v tržaškem občinskem svetu je pred kratkim prišlo do zamenjave. Občinski svet je namreč zaradi nezdružljivosti funkcij zapustil Mario Batich, ki je prevzel važne odgovornosti v sindikalni zvezi FIOM. Njegovo mesto je kot prva neizvoljena na Ustah KPI prevzela Anita Micheh. Dolgo let je bila aktivna v stranki; bila je tudi tajnica sekcije KPI za Rocol ter svetovalka v rajonskem svetu za Kjadin in Rocol, iz katerega je po prevzemu nove dolžnosti sedaj izstopila. • Svetoivanski rajonski svet se bo sestal jutri ob 19.30 na svojem sedežu pri Bošketu. Z zadnjo uvedbo novih avtobusnih voznih redov v dolinski občini je prišlo tudi do številnih pripomb občanov Boršta in Ricmanj, ki so imeli največ težav z novo ureditvijo javnih prevozov. Dolinska občinska uprava je zato s prizadetimi prebivalci priredila vrsto srečanj, iz katerih so izšle potrebe prebivalcev teh dveh vasi. Kot nam je povedal dolinski podžupan in član skupščine prevoznega konzorcija A CT Pečenik, se je dolinski občinski upravi uspelo dogovoriti z ACT, da se urniki deloma spremenijo in tako zadostijo glavnim potrebam borštan-skega in ricmanjskega prebivalstva. Tako bo za progo št. 41 že v sredo, 20. 11., začel veljati novi vozni red, ki bo sicer deloma ohranil sedanjo ureditev avtobusnega prometa, v konicah pa bo ta proga neposredno povezana z mestnim središčem. Tako bodo spremembe veljale zjutraj od 6.20 do 8.30, potem od 11.35 do 15 ure in zvečer od 19.05 do 20.20. V o-stalih urah pa bo avtobus na progi št. 41 vozil krožno kot dosedaj. Pečenik je tudi dejal, da je občin ska uprava dolžna zahvalo podjetju ACT, saj je sprememba urnika v tako kratkem času, zelo zahtevna in je povezana s celo vrsto tehničnih in upravnih predpisov, kljub temu pa obstaja se možnost, da se po določenem obdobju opravijo še manj še spremembe, da bi tako v celoti zadovoljili vse potrebe zainteresiranih občanov. ZOBNA AMBULANTA »PERUGINO« TRST — Ul. Vitt. da Feltre 1 (Trg Perugino) — Tel.: 749385 NUDIMO VSE ZOBOZDRAVNIŠKE IN ZOBOTEHNIČNE USLUGE , Dr. Miran Dolhar URNIK: od ponedeljka do petka 16.00 - 19.00 ob sredah 8.30 16.00 11.30 19.00 © S.A.C.A.T. IMPORT - EXPORT nadomestni dell za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tu|e znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 »LINEA»... TIROLSKI STIL Zadnja modna novost so modeli, krojeni v tradicionalnem TIROLSKEM stilu. Puloverji, srajce, krila m kostimi z motivi tirolske folklore. »LINEA« - UL Carducci 4 - TRST GROMAf> CH Tel.: 773978 - TRST Ul. Molino a Vento 10 GRADBENO PODJETJE VODOVODNE - PLINSKE - KANALIZACIJSKE INŠTALACIJE DOBAVA, MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE CENTRALNEGA GRETJA MONTAŽNE PREDELNE MAVČNE STENE (CARTONGESSO) POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC IN MARMORJEV PRENAVLJANJE TRGOVSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV PREDELAVO NOTRANJIH PROSTOROV IZVRŠIMO PAZLJIVO IN DISKRETNO Programski posvet KPI o politiki dežele F-JK V konferenčni dvorani hotela Savoia v Trstu je včeraj potekal programski posvet KPI o politiki dežele Furlanije - Julijske krajine. Bila le to priložnost razmišljanja in iskanja novih idej v okviru strateškega soočanja političnih sil o bodočnosti dežele na gospodarskem, kulturnem >n dingih področjih in o njeni vlogi iako na vsedržavni kot na mednarodni ravni. Po drugi strani pa je Posvet mogoče uokviriti tudi v širšo Predkongresno razpravo, ki je v teku v vrstah KPI. Uvodno poročilo je prebral član deželnega tajništva KPI Renzo Toschi, kdiajal je iz ugotovitve, da se je v zadnjih letih zaustavil gospodarski razvoj, ki smo mu bili v Furlaniji -Julijski krajini priča v sedemdesetih letih. To ima hude posledice tudi na socialnem področju, kot izhaja iz dejstva, da je zdaj v deželi že 45 tisoč brezposelnih, katerim je treba prišteti še 10 tisoč delavcev v dopolnilni blagajni. Seveda gre tudi za Posledico procesa globoke tehnološke Preosnove, ki je zajela vse gospodarske panoge. Inovacije so nujne, je dejal Toschi, vendar ne smemo žrtvovati na njih oltarju pravice do dela. Tržni mehanizmi ne morejo santi od sebe rešiti teh hudih vprašanj, Potreben je poseg javnih. ustanov, v tem primeru predvsem dežele Furlanije - Julijske krajine, ki razpolaga z velikimi pristojnostmi, kakor tudi z ustreznimi finančnimi sredstvi. Toda v kakšno smer naj gredo javni Posegi? Toschi je poudaril predvsem dve smernici, in sicer podpiranje novih, visokotehnoloških proizvodenj, poleg tega pa pospeševanje dejavnosti, ki sicer niso produktivne, a so družbeno koristne, denimo na področju kulture, varstva okolja itd. V zvezi s kulturno problematiko je Toschi podčrtal potrebo po ovrednotenju etničnih in narodnostnih posebnosti naše dežele in vlogo kulturnega posrednika, ki bi jo lahko odigrah Slovenci. Poudaril je tudi pomembnost sodelovanja s SFR Jugoslavijo. V obsežno in bogato razpravo so posegli razni strokovnjaki oz. odgovorni za posamezna področja, kakor tudi vidnejši pohtični predstavniki, med drugimi poslanca Cuffaro in Baracetti, evropski poslanec Rossetti, od Slovencev pa je govoril deželni svetovalec Ivan Bratina. Nastopil je tudi deželni odbornik Carbone (PSI). Številni posegi so se dotaknili vprašanja »paketa« za Trst in Gorico, kakor tudi drugih vladnih podpor za celotno obmejno območje, pri čemer je prišla na dan zahteva, naj bi sredstev ne razprševati. V nasprotju z napovedmi, zaključkov posveta ni povzel član CK KPI sen. Napoleone Co-lajanni. Zadržan je bil v 'Rimu kot član komisije 77. • Deželni sedež RAI bo v okviru radijske oddaje »Sosedni narodi« v sredo, 19. novembra, ob 14. uri predstavil mednarodni kongres o psiho-anatitski kulturi kot zgodovinskem obračunu, ki bo v Trstu od 5. do 8. decembra letos. Okrog 150 bivšim članom Delavske enotnosti - Unità operaia Priznanja miljskim in dolinskim borcem za svobodo in enakopravnost V gledališču Verdi v Miljah je bila včeraj popoldne proslava, s katero so se borčevske! in antifašistične organizacije s to- in onstran meje spomnile 40. obletnice osvoboditve in zmage naprednih sil proti nacifašiz-mu. Zveza sindikatov Slovenije in deželno vodstvo sindikalne organizacije CGIL pa sta za to priložnost izročila okrog 150 priznanj bivšim članom Delavske enotnosti — Unità operaia iz miljska in dolinske občine, ki so se v drugi svetovni vojni boriti v tovarnah in na raznih delovnih mestih za mir, bratstvo, svobodo in enakopravnost. Proslavo je s kratkim nagovorom začel eden izmed aktivnih elanov bivše Delavske enotnosti Alessandro Destradi, ki je pozdravil tudi številne goste, med katerimi so biti predstavniki Zveze sindikatov Slovenije, Zveze združenj borcev NOV obalno-kraškega območja in Nove Gorice, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mirošič in konzul Novak, predsednik pokrajinskega odbora VZPI - ANPI Calabria, deželni tajnik CGIL Giannini Pa-dovan, odbornik miljske občine Jurij Vodopivec, odbornik dolinske občine Germano Švara in še drugi. Osrednji govor je v imenu Zveze sindikatov Slovenije imel Lojze Fortuna, ki je med drugim dejal, da je bil enotni boj tržaškega delavskega razreda le logična posledica dolgoletnega boja naprednih sil proti fašizmu, iz katerega se je nato rodila Delavska enotnost — Unità operaia, ki je na Tržaškem, v Miljah in Tržiču vključevala več kot 20.000 italijanskih, slovenskih in hrvaških delavcev, Hi so, je dejal, v veliki meri pripomogli k porazu nacifašističnih sil ha tem območju. Omenil je sporazume, ki so v povojnem času prispevali k izboljšanju odnosov med Italijo in Jugoslavijo, predvsem osimske sporazume, ki so biti še posebno pomembni, je dejal, za utrjevanje prijateljstva med obema sosednima državama. »Tudi vnaprej si bomo prizadevati za krepitev teh odnosov, kot tudi za uzakonitev pravic, ki pripadajo slovenski manjšini.« O pomenu slovesnosti in o podeljevanju priznanj bivšim članom Delavske enotnosti, ja nato spregovoril tudi pokrajinski tajnik CGIL Mauro Gialuz, ki je med drugim izrekel čestitke vsem dobitnikom priznanj. Podelitvi priznanj je nato sledil nastop dveh zborov: mešanega pevskega zbora Jadran iz Milj, ki ga je vodil Rihard Lahajnar in mešanega italijanskega pevskega zbora iz Izole, ki ga je vodila Eleonora Matjašič. Oba zbora sta vključila v svoj program borbene, pa tudi narodne slovenske in italijanske pesmi, ki so jih navzoči z navdušenjem pozdraviti. Almirante inalo o vsem Kdor je pričakoval, da bo sinočnji Almirantejev shod v tržaškem Hote-Jolly v celoti posvečen lh-letnici Osima in »bilinguismu«, je bil ne- Mlado Kitajko skušali z rešilcem ilegalno peljati čez mejo na prehodu pri Fernetičih •ttalo razočaran. Misovski vodja je že [•es uporabil običajno frazeologijo o kapitulantskem sporazumu »Badoglie-^ega kova«, o »mrtvecu, ki že smrdi«. Seveda se je obregnil tudi ob Sloven-Ce, a do skrajnosti omikano kot se spodobi za politika, ki se je nadel o-eličje umirjenega buržuja, saj je na-Povedal le odločen parlamentarni koj proti zaščitnemu zakonu za Slovence. Pri tem pa sploh ni iskal a-Plavzov med običajnim tržaškim mi-sovskim občinstvom. Raje mu je ka-s hvalnicami o njegovi zvestobi tialijanstvu Trsta in domovini. A-Plavze je iskal kot kaže le, ko se je ;°til Craxija in prav tu je s precejšnjo mero samozadovoljstva iskal o-nobravanje občinstva. Na široko je govoril o zadevi »Achille Lauro«, ob tem pa je svoje tržaške »kamerade in Prijatelje« pozval na budnost, češ da te Craxi pripravljen na vsako koncesijo. . Posredno je spregovoril tudi o dvojezičnosti, a pri prikazovanju južno-Jjrolskih razmer. Trstu je obljubil, n® se bo v evropskem parlamentu edločno zavzel za njegov razvoj, ker E° njegovem lahko le Evropa reši Ust. Kot se je razvedelo šele včeraj, je v petek prišlo na mejnem prehodu pri Fernetičih do poskusa ilegalnega vstopa v Italijo. Na rešilcu Belega križa iz Riminija sta se na italijanski strani okrog 12.40 pojavila italijanski državljan Mario Cervesi in kitajski državljan Wu Po Lin, poleg njiju pa je bila še mlada Kitajka v navidez hudem zdravstvenem stanju. Moška sta zase predstavila veljavna potna tista, za dekle pa le fotokopijo osebne izkaznice, ki naj bi jo izdale italijanske oblasti. Wu Po Lin je agentom izjavil, da gre za njegovo hčer Samanto Wu, ki da je italijanska državljanka. Pristavil je, da je njeno zdravstveno stanje tako resno, da jo morata nemudoma prepeljati v tržaško bolnišnico. Policiste ni zgodba od vsega začetka povsem prepričala, spričo vsaj navidezno dramatičnih okoliščin (dekle je imela nadeto masko za kisik, katerega naj bi bilo v jeklenki le še za nekaj desetin minut) pa so vendarle pristati, da spremljajo rešilec do bolnišnice. Ob tej nameri policije, ki bi jo pripeljalo do razkritja resnice, pa je Wu Po Lin zaigral na povsem drugačne strune. Priznal je, da dekle ni njegova hči, marveč kitajska državljanka Chen Dati. Tako izhaja tudi iz njenega potnega tista, ki so ga pozneje odkriti, ki pa ni imel vizuma za vstop v Italijo. Kitajec je tudi povedal, da sta z italijanskim »prijateljem« nameravala dekle peljati v Milan, kjer naj bi se zaposlila v neki kitajski restavraciji. Kitajec pa ni samo razkril kart, ampak je v isti sapi skušal tudi podkupiti agente, da bi pustili rešilcu nadaljevati pot. Epilog je bil drugačen, kot si je nadejala trojica. Agenti so vse tri prijaviti sodnim oblastem zaradi namerne zamenjave osebne istovetnosti, Kitajec se je znašel za ■ zapahi zaradi poskusa podkupa, mlado Kitajko pa so vrniti jugoslovanskim oblastem, ker pač ni imela veljavnih dokumentov za vstop v Italijo. Petkov dogodek na mejnem prehodu pri Fernetičih je zaradi načina, kako se je dogodil, mogoče res nenavaden. Kot zatrjujejo tukajšnje o-blasti, pa se po drugi strani včlenju-je v pojav, ki je zlasti v zadnjih Danes v organizaciji KD Vodnik V gledališču France Prešeren četrti Jesenski koncert ^D Valentin Vodnik iz Doline pri-jia danes — že četrtič po vrsti — ®seasfci koncert. To pravzaprav ni j ®na revija godb, saj' sta do zadnje zdaje ■pred dvema letoma nastopala e _d«a pihalna orkestra. . 2e tradicija je, da spored otvori tennča godba, namreč pihalni orke-vter Breg iz Doline, nato pa je na i^i gostujoči ansambel. Letos pa "tomo novost: gosta bosta dva. V !Jem delu glasbenega sporeda bo k® eg domačega igral še pihalni or-jjJJcr iz Llabreiine, prav tako kot bnski trdno zakoreninjen v tradi-vaških skupin. V drugem delu, s° z.elo kratkem odmoru, pa bo na-pPPd letošnji gost z onstran meje. teelni orkester Koper je še zelo ^ ®d, ustanovljen je bil pred štirimi aj.1. šteje pa 65 članov, vsi so sedanji bivši gojenci glasbene šole v po Potep stopetindvajsetih nastopi in koncertov je še tekmovanje ^inih orkestrov Slovenije letos ma- ja v Mariboru. Na njem je pihalni orkester Koper pokazal svojo glasbeno usmerjenost in izvajalski nivo, saj je dosegel prvo mesto v drugi kategoriji in prejel poleg tega še zlato plaketo mesta Maribor. Jesenski koncert je danes ob 17. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Bol juncu. (dam) 0 Upravni odbor Pristaniške ustanove je odobril generalni projekt za izgradnjo tako imenovanega Adria-terminala. koncerti ibor Opčine - Prosvetni doni. dasbeni večeri. V soboto, Zi. ’ 20.30 koncert komornega or-PERA GIOCOSA DEL FRIU-2ZIA GIULIA. Dirigent prof Zannerini. Sodeluje baritonist imetz. Na sporedu: Vivaldi, , Haydn. Vabljeni ! 17. novembra, ob 11. un bo v rani gledališča Verdi prvi kon-klopu »Nedeljskih koncertov«, boP vokalni ansambel ftedah-ii ter novoustanovljeni ino 'lavta in viola). Prvl bo adbe Martinega, Mosta, Ga iavettija in Casentimja, ' ie bo Trio predstavil s sklad-izzija, Campolietija m Debus- Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Jutri, 18. t.m., ob 16. uri bo na filozofski fakulteti v Trstu (Ul. dell’Università 7), predaval profesor Gregor Kocijan s pedagoške akademije v Ljubljani o kratki prozi na prelomu stoletja. Vabljeni! SKD I. Gruden prireja danes, 17. novembra, ob 17.30 v društvenih prostorih predstavo komične magije, na kateri bo nastopil čarodej Vikj in njegova skupina. Vabljeni! SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Danes, 17. novembra, ob 17. uri ponovitev izvirne poučne zabavne predstave posvečene ljubezni BESEDA 85. Izvaja domača seniorska dramska skupina. Režija Drago Gorup. Pri klavirju Sve to Grgič. Vabljeni! Godba na pihala iz Ricmanji priredi celovečerni koncert danes, 17. novembra, ob 18.30 v prostorih Kulturnega doma v Ricmanjih. Toplo vabljeni! PD Mačkolje vabi na celovečerni koncert otroškega zbora »Slovenski šopek« ob 15-letnici delovanja. Nastopil bo tudi ansambel Župnijske glasbene šole. Prireditev bo v srenjski hiši v Mačkoljah danes, 17. t. m., ob 16. uri. Ob razstavi del Toneta Kralja prireja Društvo slovenskih izobražencev predavanje Marka Vuka na temo »Umetnost na Primorskem med obema vojnama in pojav ekspresionizma«. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani jutri, 18. novembra, ob 20.30. V okviru prireditev, ki jih Slovenska prosveta prireja ob razstavi del Toneta Kralja, bo danes, 17. novembra, koncert,^ na katerem bo nastopil Tržaški mešani zbor pod vodstvom prof. Tomaža Simčiča. Koncert bo v župnijski cerkvi na Katinari, ki jo je Tone Kralj poslikal leta 1931. časih postal zaskrbljujoč zaradi svojih razsežnosti. V zadnjih časih namreč beležijo znatno povečanje števila ilegalnih prehodov državne meje v naši deželi, oziroma tovrstnih poskusov. V glavnem gre za Kitajce, Filipince, Indijce, Pakistance, Turke, Arabce in druge ljudi iz Daljnega in Bližnjega vzhoda, ki hočejo priti na italijansko ozemlje in se (seveda na črno) zaposliti tu ati v kateri drugi zahodni državi. To kajpak ustvarja vrsto hudih problemov, zaradi česar je policija že poostrila preglede osebnega prometa na mejnih prehodih. Nov načelnik obmejne policije Tržaška obmejna policija ima novega načelnika, ki je svojo funkcijo prevzel pred nekaj dnevi. To je mlad funkcionar dr. Brugnoli Staffetti, ki je v prejšnjih letih služboval v Piemontu in v Gornjem Poadižju, se pravi na mejah z Avstrijo, Švico in Francijo. Dr. Brugnoli Staffetti je po rodu iz Toskane, vendar se je še kot otrok preselil v Rim, kjer je tudi dokončal univerzo. Ob 10. obletnici smrti odv. Igorja Grudna se ga spominjajo SVOJCI Trst, Gorica, 17. novembra 1985 Sredi novembra leta 1975 je preminil dr. Igor Gruden odvetnik v Trstu Ob 10. obletnici njegove mnogo prezgodnje smrti se spoštljivo klanjajo njegovemu spominu predsednik in člani društva PRAVNIK Gospodu župniku Marijanu Živcu in ostalim prizadetim svojcem izreka iskreno sožalje ob izgubi drage manie Kulturno društvo Krasno polje iz Gročane. , Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni za-* pustil naš dragi mož, oče in nono Josip Jogan Pogreb bo jutri, 18. t.m., ob 15. uri iz cerkve v Auberju pri Tomaju. Za njim žalujejo: žena Ljudmila, sinovi Etko z Nevo, Boris z Maro, Igor z Vesno, vnuki Vanja, Lara, Sava, Dunja, Matija, Tjaša in Borut ter drugo sorodstvo. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 17. novembra 1985 Žalovanju se pridružujejo družine: Čebulec, Čok, Mirko Kralj, Viktor Kralj,' (MoeUer, Pugliese, Sandalj, Škrinjar, Zerial in Žerjal. Žalovanju ob smrti strica oziroma svaka Josipa Jogana se pridružujejo družine Gregorič, Kalc in Kralj ter Mimi. Uredništvo Primorskega dnevnika, tiskarji in uslužbenci ZTT izrekajo svojemu delovnemu kolegu Borisu Joganu iskreno sožalje ob smrti očeta Josipa. Najiskrenejše sožalje izražajo Neva, Lucijan in družina Volk. Družinam Jogan izražajo občuteno sožalje ob smrti moža in očeta Josipa družine: Biber, Buzečan, Doles, Fischer, Fonda, Jankovič, Offtoia, Turk, Ukmar, Veljak in Zoch. Skupaj z Joganovimi žalujejo tudi družine Brus, Danieli, Jagodic, Lupine in Zajec. T Dne 16. novembra nas je I zapustil naš dragi Anton Mrak Pogreb bo v torek, 19. t.m., ob 11.45, iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostilo vest sporočajo: sin Lodo-vico z družino ter sin Carlo z ženo. Trst, 17. novembra 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Simonič se iskreno zahvaljujemo vsem-, ki so nam biti ob strani in počastiti njen spomin. Posebna zahvala dr. De Rosi in dr. Miranu Dolharju. Žalujoči: sestre Roža, Alojzija, Paula in Francka ter nečaki. Trst, 17. novembra 1985 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Marija Kosa se iskreno zahvaljujemo godbi na pihala Breg, zvezi partizanov iz Bo-Ijunca in Doline ter vsem, ki so mam stali ob strani ter na kakršenkoli način počastiti njegov spomin. SVOJCI Boljunec, 17. novembra 1985 ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega Rudolfa Caharije še iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili, ga spremiti na zadnji poti, mu pokloniti cvetje in nam na katerikoli način izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku Breclju in cerkvenim pevkam. SVOJCI Nabrežina, 17. novembra 1985 ZAHVALA Ob smrti naše drage Pavle Kralj vd. Stantich iskrena hvala vsem, ki so ji posvetiti trenutek časa in toplo misel. Posebna zahvala g. župniku, ge. Mariji in pevcem. SVOJCI Slivno, 17. novembra 1985 ».SLOVENSKO &STALNO„. ^GLEDALIŠČE f V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE PAVEL KOHOUT MARIJA SE BORI Z ANGELI Režija: DUŠAN MLAKAR Danes, 17. novembra, ob 16.00 ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri) gledališča VERDI V torek, 19. t. m., ob 20. uri tretja predstava Verdijeve opere »Simon Boc-canegra« (red B/B). ROSSETTI Danes, 17., ob 16.00 (red 1. nedelja) bo gledališka skupina Piccolo Teatro di Milano predstavila Strindbergovo delo »Nevihta«. Režiser G. Strehler. V abonmaju odrezek št. 3. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 1 uro in 40 minut. Jutri, 18. t. m., ni predstave. CANKARJEV DOM Velika dvorana V ponedeljek, 25. t. m., ob 19.30: Eugen Suchon »Svatopluk«, glasbena drama v treh dejanjih. V sredo, 27. t. m., ob 19.30: Dimitrij Šostakovič »Katarina Izmajlova«, opera v 4 dejanjih. V petek, 29. t. m., ob 19.30: G. Verdi »Simon Boccanegra«, opera v 3 dejanjih. kino La Cappella Underground Danes matineja ob 11.00 »Jazzmen« (My iz Dza-za). Režija Karen Sachnazarov. Igrajo: Igor Skljar, Aleksandr Pankra- tov - Cemji, Nikolaj Averjuskin. Ariston 16.00 — 22.00 »Maccheroni«. Režija Ettore Scola. J. Lemmon in M. Mastroianni. Eden 15.30 — 21.00 »Diario intimo di una monaca« in »La civiltà del vizio«. Prepovedana mladini pod 18. letom. Fenice 17.00 — 22.15 »I pompieri«. P. Villaggio, M. Boldi, L. Banfi. Excelsior 16.00 — 22.15 »Ritorno al futuro«. Film za vsakogar. Excelsior II. 15.00 — 21.45 »L’onore dei Frizzi«. Režija: John Huston. Jack Nicholson in Kathleen Tumer. Nazionale Dvorana št. 1 17.00 — 22.00 »L’anno del dragone«. Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Fan- dango«. Dvorana št. 3 ■ 16.30 22.00 »Colpo di fulmine«. Mignon 15.00 — 22.00 »Nel fantastico mondo di Oz«. Grattacielo 16.00 — 22.00 »Coccon«. Režija R. Howard. Capitol 16.30 — 22.00 »Scuola di polizia 2, prima missione«. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »La mi-gior difesa è la fuga«. Za vsakogar. Lumiere 15.00 — 22.00 »L’avventura degli Ewoks«. Alcione 16.00 — 22.00 »Metropolis«. Radio 15.30 — 21.30 »Angel Cash, il sapore della carne«. Prepovedan mladini pod 18. letom. šolske vesti Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo prireja SEMINAR PLESNE VZGOJE, ki bo v šolskih prostorih 21. in 22. t. m., . od 8. do 12. ure, v soboto, 23. t. m., pa bo ob 11.30 prikaz plesa Razgrajači. Vabljeni! KD V. VODNIK prireja danes ob 17. uri 4. JESENSKI KONCERT Pridite v gledališče F. Prešeren v Bol junec: vsi trije pihalni orkestri bodo prijetno zapolnili poldrugo uro vašega nedeljskega popoldneva ! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Čez tri gore, čez tri dole 5. folklorna prireditev z zagrebško skupino »JOŽA VLAHOVIČ« Večer ljudske pesmi in plesa V soboto, 30. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Prodaja vstopnic 28. in 29.11. na sedežu ZSKD in eno uro pred pričetkom prireditve. gaernh. glasbena liiSill MATICA '»■Bill TRST v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu CIKLUS KONCERTOV »MLADI MLADIM« V četrtek, 21. t. m., ob 18.30 v Avditoriju A v Trstu, Ul. F. Severo 7 ROBERT STANIČ (klarinet) ANDREJ JARC (klavir) VABLJENI ! GLASBENA Hill MAnCA Sezona 1985-86 3. abonmajski koncert V torek, 19. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu MONIKA SKALAR, violina ACI BERTONCELJ, klavir Prodaja vstopnic, v pisarni Glasbene matice in eno uro pred pričetkom koncerta. SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI ROD MODREGA VALA TRST — GORICA vabijo člane na REDNI OBČNI ZBOR Prosvetni dom na Opčinah Danes, 17. novembra, ob 10. uri SKD SLAVEC - RICMANJE vabi na ogled 7. RAZSTAVE IN POKUŠNJE NOVIH VIN DANES, 17. NOVEMBRA v Kulturnem domu v Ricmanjih. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na srečanje ob 40-letnici OZN. Govoril bo JANEZ STANOVNIK podpredsednik predsedstva SRS TRST Gregorčičeva dvorana sreda, 20. novembra, ob 20.30 Sekcija KPI »Enrico Berlinguer« Devin Nabrežina in Krožek za politične in družbene vede »Pinko Tomažič« prirejata v okviru sodelovanja med nabre-žinskimi in bistriškimi komunisti t predavanje tov. JOŽETA SMOLETA člana predsedstva ZKS na temo: »Priprave na XIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije« V torek, 19. novembra, ob 19. mri v prostorih sekcije KPI v Nabrežini. Oglasni oddelek Primorskega dnevnika OBVESTILO Umik sprejemanja oglasov veljaven od 18. novembra do 31. decembra 1.1. : Mali oglasi, prispevki, razna obvestila, čestitke, sožalja, osmrtnice in zahvale VSAK DAN OD 8. DO 12. URE na Oglasnem oddelku, UL Mon-tecchi 6, ali po telefonu na št. 775-275. Osmrtnice in sožalje. OD 12. DO 19. URE na redakciji Primorskega dnevnika ali po telefonu na št. 794-672 včeraj - danes Danes, NEDELJA, 17. novembra LJUBA Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 16.33 — Dolžina dneva 9.26 — Luna vzide ob 12.34 in zatone ob 21.12. Jutri, PONEDELJEK, 18. novembra MILKO DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Bol junec, Milje (Lungomare Venezia 3) (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. Vreme včeraj: temperatura zraka 6,6 stopinje, zračni tlak 1028,2 mb pada, veter 25 km/h severovzhodnik s sunki 43 km/h, vlaga 52-odstotna, nebo po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 14,9 stopinje. Plimovanje danes: ob 1.05 najvišja 21 cm, ob 5.39 najnižja 5 cm, ob 11.00 najvišja 29 cm in ob 18.40 najnižja —45 cm. Napoved za jutri: ob 2.41 najvišja 21 cm, ob 7.17 najnižja 11 cm, ob 11.22 najvišja 18 cm in ob 19.44 najnižja —36 cm. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Janja Savi, Giacomo Gallo, Peter Di Fresco. UMRLI SO: 57-Ietni Mario Siega, 72-letni Luciano Oss Pegorar, 70-letni Edoardo Kus, 67-letni Aldo Bettin, 71-letni Ernesto Rossetti, 90-letna Maria Fonda por. Fonda, 64-letna Livia Salate© por. Roitero, 89-letna Amelia Tof-fani, 74-letna Amalia Bavec, 74-letna Florinda Brumat. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljam LOTERIJA BARI 63 57 84 87 3 CAGLIARI 50 38 63 13 87 FIRENCE 35 58 64 60 45 GENOVA 73 7 80 5 27 MILAN 32 71 78 86 42 NEAPELJ 63 88 42 11 5 PALERMO 70 59 85 69 30 RIM 45 72 48 86 36 TURIN 35 2 28 64 62 BENETKE 71 7 41 15 28 ENALOTTO 2 X X 2 X 2 2 X X 2 2 2 KVOTE: 12 — 42.240.000 lir 11 — 1.075.000 lir 10 — 89.000 lir SKLAD »MITJA ČUK« vabi v petek, 22, novembra, ob 20.30 na OBČNI ZBOR v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah. DNEVNI RED: L — poročila: 2. — program: 3. — razprava; 4. — razno. Vabljeni! SLOVENSKI KLUB ZDRUŽENJE MOST TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo v torek, 19. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20 na predstavitev pesniške zbirke Gina Brazzodura OLTRE LE LINEE Avtorja in zbirko bo predstavila Ivanka Hergold, pesmi bo bral Aleksij Pregare. Prisoten bo tudi avtor, ki se bo zadržal v razgovoru in bo podpisal knjigo. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 21. t. m. v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) tržaško predstavitev vodnika TRIGLAVSKI NARODNI PARK Ob diapozitivih bosta predavala Janez Bizjak in Tone Wraber, predstavili pa bodo tudi film Naška Križnarja »Sirarstvo na ovčjih planinah« Odsek FOTO KINO KD F. Prešeren iz Boljunca organizira TEČAJ ZA FOTOAMATERJE Zainteresirani naj telefonirajo vsak dan do petka od 19. do 21. ure na št. 228-311. KD F. PREŠEREN vabi na predstavo VIKJ SHOW ki bo v soboto, 23. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE organizira v šolskem letu 1985/86 še dva dodatna tečaja: tečaj* srbohrvaščine (150 ur) in tečaj za tehnika-vzdrže-valca hardwara mini- in mikroračunalnikov (250 ur) Vpisovanje in podrobnejše informacije do 23. t. m. na sedežu zavoda v Trstu, Ul. Carducci 8, tel. 040/730-210 (vsak dan razen ob sobotah od 9. do 13. ure). razstave Mladinski krožek Prosek - Kontovel prireja v Kulturnem domu na Proseku razstavo »Prosek in Kontovel v slikah«, ki bo odprta do petka, 22. t. m., s sledečim umikom: vsak dan od 18. do 20. ure, danes od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V torek, 19. t. m., ob 20.30 odprtje razstave FABJA SMOTLAKA. Uvodno besedo in videotape Sergij Cesar. Priznani barman Ezio Fontanot bo predstavil svoje cocktaile. Vabljeni! KD Rdeča zvezda prireja ob 40-letnici. ustanovitve razstavo ročnih del in fotografije, ki je v Repniču. Umik: danes, 17. t. m., od 15. do 17. ure. čestitke Na tržaški fakulteti je doktorirala >z farmacije DORA TOMSICH. Iskreno 1‘ čestitajo Aleks, Kristina in Jasna. Jutri praznuje rojstni dan naša draga SUZANA GOMBAČ. Vse najboljše ji želijo vsi, ki jo imajo radi. Danes praznuje ERIK GRUDEN šest let. Vse najboljše in da bi bil še naprej tako priden v šoli kot dosedaj. mu želijo oče, mama, družina Peric, nono Milko, nona Giudita in teta Sandra. Pridružuje se družina Mislej. Draga nona MARIJA! Za tvoj današnji rojstni dan ti želiva, da bi še mnogo zdravih in srečnih let preživela med nami. Monika in Manuel, čestitkam in željam se pridružujejo vsi domači. Na tržaški fakulteti je z odliko diplomirala iz farmacije DORA TOMSICH. Vanessa, Fjona in Karin ji oh tem velikem uspehu čestitajo in pošiljajo 110 poljubčkov z velikim objemom- Te dni je na tržaški farmacevtski fakulteti z odliko doktorirala DORA TOMSICH. Iskreno ji čestitata in želita obilo uspehov Sandi in Aleksandra. Draga VILKO in BIANKA. Ob vajini 45-letnici poroke vama želijo vse najboljše ter obilo zdravja in veselja sestra Milka, sin Cvetko z ženo Silvano in malo Arianno, sestrè Vida, Pjerina in Lidja z družinami ter vsi nečaki, ki vama želijo da bi srečno praznovali 50. letnico. V petek je naš nono VIDO praznoval visoki jubilej. Vse najboljše mu želimo Maja, Irina, Ivo, David in Marina. MAGDI za rojstni dan, da bi bil njen obrazek vedno nasmejan. To so želj® mame, očeta, brata z družino in no-nota. 16. novembra sta praznovala MILAN in IDA PREGARC iz Ricmanj 25. letnico poroke, še na mnoga leta jima kličejo sin Andrea, nona Dala, nono Pepi in nono Miro s Kristino, brat Bruno z družino in vsi drugi sorodniki. Dne 13.11. je na tržaški farmacevtski fakulteti z odliko in pohvalo doktorirala DORA TOMSICH Iz naših vrst si prva, Dora, dokončala doktorat, zato se s tabo veselimo in nazdravimo večkrat. Bivši licejci 13. novembra je z odliko doktorirala na farmacevtski fakulteti v Trstu DORA TOMSICH Iz srca ji čestitajo in voščijo nadaljnjih uspehov Kaxlo in Elda ter Zorà in Ervin mali oglasi Tel. 775-275 PRODAM katrco R4 - GL rdeče barve-letnik '80, v odličnem stanju. Telefonirati ob urah kosila na št. 049/ 227-119. PRODAM prazno stanovanje v hišic' z dvoriščem v 1. nadstropju. Sca santa št. 55. Ogled danes, 17. t. m-’ od 14. do 16. ure. VELIKO SLOVENSKO PODJETJE isce uradnico z odhčnim znanjem srbohrvaščine. Ponudbe poslati na Vglz ni oddelek Primorskega dnevnika, C ' Montecchi 6 - 34137 Trst, navesti Šifro »Srbohrvaščina«. RIVIERA - 224-426 prodaja pri Sv. Ivanu (Ul. Metlicovitz) sodobno 2-sobn stanovanje v 3. nadstr., _ 71 kv. fO’ 2 balkona, pokrito parkirišče, gretj > lep razgled. 78.000.000 lir. RIVIERA - 224-426 prodaja sodobno stanovanje v Ul. Molino a vento, ' nadstr., dnevna' soba, kuhinja, sp niča in kopalnic*, WG, balco 48.000.000 lir. 62-LETNA VDOVA z obale situiraj išče značajnega moškega z bilom za prijateljstvo in družbo. niso pomembna. Ponudbe na OglajL oddelek Primorskega dnevnika, Montecchi 6 - 34137 Trst, pod si!IV »Vdova«. , - ZLATO, zlate kovance kupi ali zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna 44 - Opčine. Trst . o VEČ PARCEL naprodaj. Telefonira na št. 003866/24-052 po 20. uri. ., nosti,« je na petkovi seji pojasnil razloge pobude, ki je potem potegnila za sabo, kot plaz, še vrsto drugih pobud. Prandi je predložil osnutek dnevnega reda, kakor je to storil tudi predsednik rajonskega sveta (v imenu krščanskodemokratske skupine), Giovanni Podbersig, svoj dokument so predložili komunisti, medtem ko je socialist Dellago predlagal, naj bi rajonski svet osvojil dokument, ki so ga pred tednom dni izglasovali v goriškem občinskem svetu. V razpravo, ki se je zavlekla pozno v noč so poleg Prandija in Pod-bersiga, ki je ostro obsodil iniciativo misovcev in raznih odborov za zaščito italijanske identitete Gorice, dogodke iz preteklosti pa označil kot del zgodovine, ki ne sme pogojevati prihodnosti, posegli še socialist Dellago, ki je s širšim zgodovinskim prikazom skušal dokazati, da se zgodovina Gorice ne začenja 1. maja 1945 ter precej kritično ocenil vsebino pisma treh škofov naše dežele, komunist Bratina, predstavnica Slovenske skupnosti Bratuževa, komunist Komel, predstavnik gibanja zelenih lensig in ob koncu še komunist Furlan. Bratina je svoj poseg začel v slovenščini in s tem povzročil naravnost histeričen izpad misovca Rosarellija, češ, da v rajonskem svetu se govori samo italijansko. Bratina se je zahvalil Prandiju, da je dal pobudo za razpravo o zelo pomembnem družbenem in političnem vprašanju, glede manifestov pa dejal, da ne gre samo za en osamljen primer, ampak za celo serijo. »Ta gonja meče čudno luč na mesto Gorica, kot Evropsko mesto, središče raznih mednarodnih prireditev. Slovenci posebno tisti, ki živimo v Gorici smo bolj kot užaljeni in ogorčeni, ponižani zaradi take izkrivljene podobe, ki se skuša ustvariti,« je dejala Bratuževa, ki je sicer dala soglasje dokumentu, ki ga je predstavil Prandi. Komunist Igor Komel je govoril o nujnosti graditve kulture sožitja, njegov kolega Furlan pa je navedel ugotovitev, da so mladi in dijaki posebej, prav ob zadnjih dijaških manifestacijah dokazali, da so za tako sožitje. Z vsemi izvajanji se je strinjal predstavnik gibanja zelenih leusig. Čisto ob koncu velja zabeležiti še nastop misovca Rosarellija, ki je tudi predstavil svoj dokument. Njegovo izvajanje in to kar je napisano bi lahko na kratko označili samo kot bolestne blodnje. Jutri in v torek bo v Kulturnem domu spet živo. V goste prihajajo ljubljanski gledališčniki z igro Pavla Kohouta »Marija se bori z angeli«. Ljubljanski igralci, člani Drame Slovenskega narodnega gledališča, so že večkrat gostovali v no.šem mestu, tudi v našem novem Kulturnem domu. Igra s katero prihajajo tokrat med nas je tragična podoba nekega družbenega stanja in človeka v njem. Ta človek je gledališka igralka Marija, za katero je avtor imel živ model. Igra je dramska agitacija za moralnost v medčloveških odnosih. Nositeljica glavne vloge je Štejka Drolčeva, zelo znana naši publiki, nastopajo pa še Lojze Rozman, Saša Pavček, Ivan Župančič, Danilo Benedičič, Aleš Valič, Jurij Souček, Miha Baloh in drugi. Jutrišnji in torkov nastop sodita v slovenski gledališki abonma. Češki plesalci v Novi Gorici V torek, 19. novembra, bo v Kulturnem domu v Novi Gorici nastop ansambla sodobnega plesa Karlove univerze iz Prage, Gre za skupino v kateri je trideset plesalcev in plesalk, študentov. Pred petnajstimi leti se je ta plesna skupina usmerila k modernemu plesu. Imajo dva izvrstna koreografa, Ivanko Kubicovo in Jana V priredbi Kmečke banke Včeraj na goriškem županstvu O kaznivih dejanjih v bančnem poslovanju V polni dvorani Palače hotela so se včeraj zbrali številni bančniki iz raznih krajev Goriške ter tudi Tržaške, odvetniki, sodniki, notarji, da bi čuli iz ust dveh izvedencev kako je treba v Italiji ravnati s kaznivimi dejanji, do katerih prihaja v zvez; z bančnim poslovanjem. Ta posvet sledi prejšnjemu o bančni zakonodaji v EGS, ki je bil pred petnajstimi dnevi v Kulturnem domu. Oba je priredila Kmečka banka v Gorici, ki si tudi na tak način utira pot v goriški poslovni svet. Včeraj sta uvodoma goste pozdravila ravnatelj Kmečke banke Borut Leban in predsednik upravnega odbora Saverij Leban. Zatem sta o tej zanimivi temi govorila profesor na univerzi v Genovi Augusto Sinagra in dr. Gianfranco Avella, sodnik v Brescii. Scorano počastil Cigoja pred odhodom v Vatikan Novemu ambasadorju SFRJ v Vatikanu Štefanu Cigoju je goriški župan Scarano skupno s podžupanom Del Benom, tajnikom Sennijem in nekaterimi odborniki priredil včeraj zjutraj v beli dvorani goriškega županstva sprejem. To pred Cigojevim odhodom na pomembno diplomatsko mesto k sv. stolici. Župan je poudaril, da smatramo v Gorici Štefana Cigoja za našega, saj je tu, čeprav doma iz Solkana, živel že v mladih letih in je z Gorico ohranil prijateljske vezi ves čas ko je zavzemal pomembne funkcije v jugoslovanski politiki ter v diplomatski službi, še zlasti takrat ko je bil generalni konzul SFRJ v Trstu. Jugoslovanskega diplomata je Scarano počastil s serijo kopij goriških srednjeveških kovancev. Stališče občinskega sveta v Sovodnjah Zakon o Goriški prosti coni je treba obnoviti in izboljšati ŽEPAR NA KOLESU Občina Sovodnje je za obnovitev zakona o Goriški prosti coni, vendar z ustreznimi izboljšavami in prilagoditvami, tako da bo ta mehanizem v večji meri prispeval h gospodarskemu razvoju Gorice in krajev v zaledju. Stališče občine je zapopa-deno v dokumentu, ki so ga soglasno odobrili na zadnji seji občinskega sveta in ki ga bodo v prihodnjih dneh poslali trgovinski zbornici, po5 krajini, goriški občini, političnim strankam in sindikalnim zvezam, to je ustanovam kjer je v teku razprava o pripravi navega zakona. Stališče je zapopadeno v 7 točkah. Tako si v Sovodnjah prizadevajo za ohranitev in potenciranje možnosti Goriškega sklada, za uvedbo možnosti zamenjave, oziroma gibljivosti kontingentov med blagom namenjenim potrošnji in nadaljnji industrijski predelavi, za razširitev ugodnosti za prebivalstvo na celotno območje pokrajine, za uvedbo dodatnih davčnih in carinskih ugodnosti. Ob morebitnih spremembah ali drugačni porazdelitvi predstavniških mest v organih, ki bodo v prihodnje upravljali Goriško prosto cono, bi sovodenjska občina morala ohraniti sedanje število (dveh) predstavnikov. Vsak dan je slišati vesti o žeparjih na motorju, o žeparjih v avtomobilu, o žeparjih na vlaku ali avtobus. So pa tudi žeparji, ki se za svojo dejavnost poslužujejo kolesa, kakor lahko sklepamo po dogodku, ki se je pripetil v potek popoldne v Štarancanu, 42-letni Rosi Pressi iz Ulice Reggio Emilia 13. Peljala se je s kolesom po Ulici Trieste, ko jo je naenkrat dohitel s kolesom mlajši moški ter ji, še preden se je pravzaprav dobro zavedla, kaj se dogaja, strgal torbico, ki jo je imela obešeno prek ramena. V torbici je bilo 100.000 lir in osebni dokumenti. Žeparju je uspelo pmbe-gniti, žrtev pa se je nekaj časa za tem oglasila v karabinjerski vojašnici in prijavila dogodek. Žal je žepar medtem že izginil. Jutri seja občinskega sveta Jutri zvečer ob 18.30 bo redna seja goriškega občinskega sveta. Poleg drugih točk bo obširna razprava o podaljšanju zakona o goriški prosti coni. Zahtevali so jo, vsak zase, komunisti in socialisti. Požar v cerkvi Obsežen požar je včeraj pjroti večeru izbruhnil v cerkvi v naselju Città giardino v Gradežu. Požar so pogasili že sinoči. Obseg škode in vzroki požara niso znani. razna obvestila Slovensko planinsko društvo Gorica priredi v nedeljo, 24. novembra, izlet - pohod v Ravnico nad Kromberkom; povratek po Napoleonski cesti nad Lijakom. Zbirno mesto: pred Goriškim muzejem v gradu Kromberk odhod ob 9. uri. Zmerne hoje je za dve in pol do tri ure. Možnost ogleda muzejskih zbirk, zlasti pa razstave »Čipkarstvo na Slovenskem«. Hrana z nahrbtnika. V slučaju slabega vremena, izleta ne bo. V četrtek, 21. t.m., ob 20.30 bo v prostorih ZSKD v Ulici della Croce 3, okrogla miza o odnosih med Slovenci, Italijani in Furlani v Gorici, na kateri bodo sodelovali časnikarji lista Voce isontina. DEŽURNA LEKARNA V GORICI »Baldini«, Verdijev korzo 57, tel. 84879. Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1986 CELOLETNA .... 90.000 lir MESEČNA .... 12.000 lir Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 90.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1986. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 Kmečka banka - Gorica: Umik od 9. do 12. ure Tekoči račun št. 8333 Raznašalci Primorskega dnevnika Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Pošta: Tekoči račun EST 11019346 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob: Tekoči račun št. 654/23. Hartmanna, ki sta v ansambel vnesla sodobne pedagoške prijeme ter nove koreografske ideje. V letu 1981 je skupina pridobila dodatno koreografsko moč v Marceli Benionovi, ki izhaja iz plesne šole Mauricea Bejar-ta. Izbrano umetniško vodstvo in zavzetost plesalcev in plesalk sta kmalu pripeljala ansambel do velikih u-spehov in visoke ravni njegovih izvedb, v katerih sodelujejo tudi odlični glasbeniki, tako češki avtorji kot tudi umetniki iz tujine. Koreografa Ivanka Kubicova in Jan Hartmann sta absolventa Londonske šole za sodobni ples. Brata Michael in Simon Caban sta zavzeta plesna umetnika in sodelovala sta s svojo skupino tudi v Formanovem Amadeusu. Alice Condo-dine je koreograf in pedagog na Glasbeni in plesni akademiji univerze v Santa Barnari, ZDA. Sodeluje kot koreograf v praški plesni skupini. Nastop bo ob 20.15. Matineja v avditoriju V goriškem avditoriju bo danes ob 11. uri prva nedeljska matineja društva Lipizer. Nastopi italijanski kitarist Roberto Porroni. Naslednja matineja bo v nedeljo, 8. decembra. SLOVENSKO STALNO„. GLEDALIŠČE V TRSTU v Kulturnem domu v Gorici GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Pavel Kohout MARIJA SE BORI Z ANGELI Režija DUŠAN MLAKAR v ponedeljek, 18. novembra, ob 20.30 — ABONMA RED B; Vozil bo avtobus po običajnem razporedu umika, v torek, 19. novembra, ob 20.30 — ABONMA RED A in C. V Mestnem gledališču v Krminu predvajajo film AMADEUS Miloša Formana. Danes ob 15., 18. in 21. uri. Jutri ob 18. in 21. uri. Vabi Micron C kino Gorica VITTORIA 18.00—20.00 in 22.00 »L’ultimo drago«. Glasba z Wonder. CORSO 15.30—22.00 »Cocoon - L'energia đeU’universo«. VERDI 15.30—22.00 »Demoni«. Prepovedan mladini pwd 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.00—22.00 »Mad Max oltre la sfera del suono«. COMUNALE 16.00—22.00 »Festa d1 laurea«. Nova Gorica SOČA 10.00 »Popajeve norčije«, o*5 16.00, 18.00 in 20.00 »Hundra«. SVOBODA 16.00 »Popajeve norčij^’ ob 18.00 in 20.00 »Streli v puščavi«-DESKLE 17.00 in ob 19.30 »Legenda o Tarzanu«. prispevni Za špjortno društvo Sovodnje Milenko Peteani 100 tisoč lir. Mirica Peteani 200 tisoč lir. V spomin na očeta Karla darul6 Edo Vižintin 50 tisoč lir za sekcij0 VZPI-ANPI Dol - Jamlje. .. Ob zlati poroki Karla in Jelke FaJ, iz Sovodenj damjejo nečaki 100 tis00 lir za ŠZ Soča. Ob 4. obletnici smrti Franca Dev®" taka daruje žena Milenka 30.000 ja za sekcijo VZPI-ANPI Vrh, 30.000 IV Sekciji krvodajalcev v Sovodnjah V 40.000 lir za kultumo-šp>ortni cent® na Vrhu. n Ob 50-letnici slavljencev Jelke . Karlota Fajta darujeta Latka in Urdih 50.000 lir za Špx>rtno drust Sovodnje. -n. Ob 50-letnici slavljencev Jelkei Karlota darujejo vnuki 150.000 br Športno društvo Sovodnje. POGREBI Mo- Jutri v Gorici: 9.30 Mariano ro iz splošne bolnišnice; 11.00 miro Furlan iz splošne bolnišm ’ 12.30 Caterina Medvescig vd. Marc si iz splošne bolnišnice. M Tretji abonmajski koncert Glasbene matice V torek bosta koncertirala v KD Monika Skalar in Aci Bertoncelj Med številnimi komornimi skupina-s katerimi se ponaša slovensko Slavno mesto, zavzema vidno mesto dno Monika Skalar - violina, Aci Bertoncelj - klavir. Dva prvovrstna slo-n^nska glasbena umetnika, ki bosta v torek zvečer predstavila zanimiv izbor glasbenih umetnin, ki jima bodo nudile obilo možnosti, da bosta uveljavila vrhunske tehnične spretnosti sw>je igre in predstavila muzikalne vrednote, ki polnijo te skladbe. Monika Skalar, po rodu iz Kopra, ie študirala violino v Ljubljani pri Prfi/. Veroniku, nadaljevala pa na visoki šoli za glasbo v Kolnu v raz-redu prof. Igorja Ozima, kjer je leta 1981 z odliko diplomirala. Poleg pedagoškega dela na Akademiji za glasbo v Ljubljani, se Skalarjeva posveča koncertiranju ter uživa sloves izvrstne violinske umetnice. V torek bomo prvič prisluhnili njenemu po-n^mbnejšemu nastopu, ki ji bo nudil Priložnost, da v polni meri uveljavi svoje koncertantne odlike. Aci Bertoncelj je že dober znanec tržaške koncertne publike in še posebej koncertnega odra Glasbene matice. Uvrščamo ga med najboljše ju-Soslovanske pianiste in med tiste u-rietnike, ki jih visoko ceni tudi tuji-1}f1- V bližnji prihodnosti se pripravlja na koncertno turnejo po češko-stovaški in Nemčiji. Koncertiral je Po vseh evropskih državah in v ZDA kot solist in v raznih komornih skupinah ter žel s strani kritike in občinstva laskava priznanja. Med dru-Oimi priznanji je prejel tudi nagrado jz Prešernovega sklada. Spored violinistke Monike Skalar in Pianista Acija Bertonclja obsega solate Haendla, Tartinija in Prokof-'fiva. Tri skladbe Janija Goloba ter Saint-Saénsa Introdukcijo in Rondo capriccioso. Opus G. FRIEDRICHA HAENDLA (1685-1759) je silno obširen: koncerti, opere, oratoriji, kantate pa tudi vrsta komornih skladb, trio sonat in sonat za solistične instrumente s spremljavo generalnega basa {cembalo in ev. violončelo). Oblika teh sonat z razvrstitvijo stavkov počasen-biter - počasen - hiter kaže, da je ,za Haendla vplivala italijanska so-Rato da chiesa, a da ni bil gluh niti za plesne elemente, ki jih je poznala francoska suita. Značilno je, da so mnoge teme v komornih delih Povzete iz Haendlovih monumentalnih vokalnih kompozicij: Ves njegov opus J® silno barvit in predstavlja poleg °a.chovega zaključeno celoto v glasbenem baroku. Na torkovem koncer- tu bomo prisluhnili Haendlovi SONATI ZA VIOLINO IN KLAVIR št. 1 v A-dum. Življenjska pot istrskega rojaka GIUSEPPA TARTINIJA (1692-1770) je silno pestra in posebno v mlajših letih polna dogoviščin. Resneje se je Tartini posvetil glasbi šele pri 23 letih in je postal izvrsten violinist. Po nekajletnem bivanju v Pragi je v Padovi, kjer je bil že prej prvi violinist v cerkvi sv. Antona, odprl violinsko šolo, iz katere so izšli mnogi odlični violinisti. Tartinijevo kompozicijsko delo obsega več kot sto koncertov, okrog 150 violinskih sonat, trio sonate in simfonije za godala, ki se oblikovno zgledujejo po Corelliju ter pomenijo zadnji veliki primer baročne tradicije. V izvedbi dua Skalar - Bertoncelj bomo slišali znamenito Tartinijevo SONATO v g-molu, imenovano tudi »VRAŽJI TRILČEK«. To skladbo spremlja zanimiva zgodba o nastanku, ki jo je napisal astronom Lalan-de. Tartini jo je napisal še v asiškem samostanu leta 1713, kjer je sanjal, da je zapisal dušo hudiču, ta pa je stopil v njegovo službo. Da bi se iz njega ponorčeval, mu je skladatelj dal violino in ga hotel preskusiti. A glej — hudič je zaigral čudovito sonato. Tartini se je zbudil in jo skušal zapisati, kar pa je spravil na papir, je bil le skromen odsev vragovega goslanja. Legenda je pričevanje astronoma Lalanda zožila in prenesla le na verigo trilčkov v finalu: njegov diaboličen vtis vzbudi namreč rafinirana vezava dvojenk s trilčki v. zgornjem glasu. SERGEJ PROKOFJEV (1891-1953) je napisal razmeroma malo komornih del. Posvečal se je predvsem obsežnim izvajalskim ansamblom, baletom, operam, simfonijam in koncertom. Med komornimi skladbami zavzemata pomembno mesto obe sonati za violino in klavir (op. 80 in op. 94), ki sta plod zrelega umetnika, čeprav manj bleščeči kot oba violinska koncerta. Zato pa sta intimnejša in subtilnejša. SONATA v D-duru je bila prvotno komponirana za flavto in klavir, skladatelj pa jo je s sodelovanjem violinista Davida Ojstraha transkri-biral za violino (odtod označba opusa 94 bis). Delo, ki sodi v železni repertoar violinskih koncertantov obse ga štiri stavke. Za prvega sta značilni dve temi: idilično pripovedovanje v glavni, otožno in tesnobno razpoloženje v stranski; le v izpeljavi se radijski odmevi - radijski odmevi Antigona na nov način Sicer tudi gledališko (komorno) delo mladega hrvaškega avtorja Mira Gavrana »Kreonova Antigona« nam ponuja enako možnost zanimivega razmišljanja v prirejeni radijski obliki, kot jo je pred kratkim realizirala ekipa Pod vodstvom režiserja Maria Uršiča, v prevodu Branke Bezeljak - Glazer ^ izvedbi dveh igralcev, Vladimira Jurca in Maje Blagovič. Eden od najtehtnejših mitov svetovnega gledališča in posredno tudi človekove misli ujete v spone in uganke razmerja med posameznikom in dr-j??v° — kje se pričenja posameznik, da pri tem ne trpi skupnost in kje se imtčenja skupnost, bolje »država«, da ni pri tem bistveno okrnjena pravica posameznika — pač vedno na novo pripoveduje eno in isto stvar: omenjeno ozmerje je sila delikatno; majhen odklon in že je prizadeta ena od obeh ^a?d, seveda pa umetniški pristop v večji meri osvetljuje usodo posamez-lka v tej večni napetosti kot pa državo, ki si navadno izmišlja človeku Pja zakone in jih tudi uveljavlja. Lahko je tudi narobe, vendar so taksni Pojauj predmet drugih kategorij razmišljanja in razglabljanja, i. Skratka: »večno« zgodbo, po kateri pač država ali skupnost s silo uve-JP’vita svoje pravice, če posameznikova zakonitost pač hoče poseči v samo i.fslrukturiranje temeljev, je Miro Gavran preusmeril v prepričanju, da je Jla lahko znana »bitka« med Antigono in Kreonom mnogo krutejša, kot si „■Poč lahko mislimo. Krutejša in še bolj sarkastična: Kreon namreč prea-^ Jai vse grozljive dogodke, ki bodo konec koncev le utrdili njegovo moc p totalitarno oblast, zanetil bo državljansko vojno, sprl med seboj braa eofcla in Polinejka, oba bosta padla, Antigona bo hotela in morala po o . tl oba, tistega, ki se je boril na pravi strani kot tudi izdajalca, žara i n Scfr ho obsojena na smrt in živa zazidana. Kreon je po tej verziji na p si 7 Posdnež, ki kroji zgodovino oziroma prihodnost po svojem interesu hoče podaljšati svojo absolutno vladavino v neskončnost. Q Njegova norost pa je očitno tudi znanstveno utemeljena, /okaj iz nje načrta preprosto ni mogoče ubežati, naj se Antigona se tako up > „ P«, ki ji jo je oblastniška fantazija namenila, je močnejša od n.1e> 3 «j; in podvrže velikemu načrtu. Prostor političnega manevra je nJ. in brezkončen — verjetno je to avtorjeva izpoved, porojena iz P* Piog0^0 v m°čno utesnjeno vlogo posameznika v sodobnem spet«^— ?aPi0C u iriucnu ULesnjeiiu uiuyu u . .. •• krojiti tiste in takšne uradne verzije, v katere izbrani akterji ‘oio vstopajo, popolnoma in docela oropani lastne volje in izbire, n :tn; Sidona skušala s skrajnim dejanjem preprečiti Kreonom igro, z _ j0 l7n samomorom, tedaj bo Kreon potegnil »karto v rezervi«, njeno 9 °digrala dvojčica Ismena in prav nihče ne bo opazil prevare. . je Na vsak način zelo ostro aktualizirana igra, nemara preveč ar v absurd in premaknjenost — Kreon je dobesedno napisal 9 _ 2ik° Oziroma scenarij — in mnogo manj v globlje argumentiranje po. ij^.bgur, igra, ki sta jo plastično predstavila zelo razčlenjeni ‘n 'Ja Jurca in Antigona Maje Blagovič, posebno učinkovita v drug 0 sproži svojo uporno protiigro. JANEZ POVŠE stavek dvigne do večje dramatičnosti. Scherzo, ki ga ima ta sonata, le redko srečujemo V komorni glasbi. Zanj je značilen izredno velik, skoraj beethovenski polet, ki ga v sredi prekine razposajen valček. Tretji stavek je intimno, občuteno premišljevanje, finale pa je spet posrečeni prokofjevski stavek, poln vedrine. Ustvarjalnost francoskega skladatelja CAMILLA SAINT-SAÈNSA (1835-1921) sicer ns dosega vrhunskih del glasbene literature, odlikuje pa jo stilsko čista, jasna in neprisiljena gradnja. Saint-Saèns je bil najpomembnejši francoski »klasik«, tako po svojem duhu kot po vsesplošnosti svojega dela: njegov skladateljski opus obsega preko 170 velikih skladb, od komornih preko simfonij in koncertov do kantat, aratorijev in opernih del. Saint-Saens je bil velik klavirski virtuoz, rad pa je tudi v solistične parte svojih koncertov nadrobil velike tehnične probleme. Tak je koncert za violončelo; taki so trije violinski koncerti in taka je tudi skladba »IN-TRODUCTION ET RONDO CAPRICCIOSO«, ki jo bomo slišali na torkovem koncertu. Skladba oblikovno razpade v prvi, rapsodični uvod in v drugi, po klasičnih principih grajeni kapriciozni rondo z vstavljeno kadenco. Skladatelj JANI GOLOB (1948) zastopnik mlajšega slovenskega skladateljskega rodu, je umetnik, ki je z močjo svoje ustvarjalnosti dokazal, da odlično obvlada svoje visoko opravilo in zna preko njega tudi kaj povedati. Golob je diplomiral iz kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Uroša Kreka. Še kot študent je za svoje ustvarjalno delo prejel Prešernovo nagrado in leta 1983 Župančičevo nagrado. Njegova najbolj znana skladba so Štiri slovenske ljudske pesmi za godala, ki so bile izvajane tudi v Trstu pri koncertu orkestra RTV Ljubljana. TRI SKLADBE ZA VIOLINO IN KLAVIR so nastale leta 1982 na željo violinista Primoža Novšaka. Je virtuozna, v klasičnem stilu napisana skladba v treh stavkih. GOJMIR DEMŠAR Koncertni ciklus GM ob sodelovanju RAI Mladi mladim Ob že vpeljani tekoči abonmajski sezoni začenja Glasbena matica svoj že tradicionalni ciklus komentiranih koncertov, ki, če z ene strani privabljajo tudi veliko italijanske publike kot dokaz kvalitetne ponudbe in, ne nazadnje, želje po glasbi, dajejo z druge strani možnost mladim izvajalcem — zato je naslov ciklusa MLADI MLADIM — da v neukalupljenih šablonah koncertnih obredov nekonvencionalno posredujejo mlademu — pa tudi starejšemu-poslušalcu svojo težnjo — preko glasbenega medija — po absolutu. Zato z veseljem in nav-.dušenjem pozdravljamo vsakega mladega človeka, ki nas bo obsijal s svojim glasbenim navdušenjem in nas s sabo popeljal v svet, ki ni obsen-čen s sivo, vsakdanjo rutino. To pot se bodo vsi koncerti iz ciklusa Mladi mladim odivijali v av-ditorium tržaškega radia v Ul. F. Severo 7 kot izraz sodelovanja med našo osrednjo glasbeno ustanovo in deželnim sedežem RAI, ki je izkazal — to pa zlasti v osebi njenega tenkočutnega ravnatelja Filiberta Bene-detiča — veliko pohvale vrednega posluha in zanimanja za tako iniciativo, kot je naša. »... ROBERT STANIČ ... je igral Webrovo delo s tolikšno muzikalno slikovitostjo in čarobno dramatizacijo zaporedja fraz, da se je morda med vsemi vrstniki uveljavil z najbolj osebno utemeljenim glasbeniškim temperamentom ...« je o prvem gostu ciklusa Mladi mladim, koprskem klarinetistu Robertu Staniču zapisal ljubljanski kritik Peter Kušar. Prav zaradi izredno zanimivega programa, ki je na sporedu četrtkovega koncerta sodimo, da je mladi koprski klarinetist vreden vsega našega zanimanja in maksimalne pozornosti. Če bi pa dodali par besed v predstavitev tega obetajočega slovenskega glasbenika bomo rekli, da je Robert Stanič začel študij klarineta na piranski glasbeni šoli pri prof. Leandru Peganu, nadaljeval pri prof. Igorju Karlinu na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, 1. 1983 pa je diplomiral na ljubljanski akademiji za glasbo v razredu prof. Mihaela Gunzka. Med študijem je sodeloval na tekmovanjih in talio BERITE »Novi Matajur« je 1. 1977 v Skopju, 1. 1981 pa v Sarajevu, prejel prvo nagrado na tekmovanju glasbenih šol in Akademij Jugoslavije. Za časa študija je sodeloval v raznih orkestrih, tako v Evropskem orkestru glasbene mladine v Samedanu v Švici, v Orkestru slovenske filharmonije, v Mednarodnem orkestru glasbene mladine v Grožnjanu, v Jazz orkestru RTV -Ljubljana. Sedaj poučuje klarinet in saksofon na glasbeni šoli v Kopru. Staniča bo na tržaškem koncertu spremljal renomirani ljubljanski pianist ANDREJ JARC, ki je študij klavirja končal na ljubljanski akademiji za glasbo, izpopolnjeval pa se je v Italiji na sv. Ceciliji in v Pragi. Trenutno poučuje na akademiji za glasbo v Ljubljani, v koncertnem okolju pa nam je znan kot odličen komorni glasbenik in korepetitor. Na sporedu stimulantnega glasbenega dogodka, ki se bo odvijal na četrtek, 21. t. m., ob 18.30 v avditoriju tržaškega radia, Ul. F. Severo 7, sta zanimivi deli Švicarja H. Sutermeisterja (Capriccio za solo klarinet) ter Angleža G. Finzija (5 bagatel za klarinet in klavir), Pastirska pesem slovenskega skladatelja A. Ajdiča ter dve deli iz železnega repertoarja, Phantasiestiicke op. 73 R. Schumanna ter Sonata za klarinet in klavir F. Poulenca. ALEKSANDER ROJC CANKARJEV DOM KULTURNI IN KONGRESNI CENTER LJUBLJANA TRG REVOLUCIJE 2 19—26. NOVEMBER 1985 OTVORITEV SEJMA 18. NOVEMBRA ob 18. URI V SREDO, 20. NOV. OB 10. URI OB 18. URI V PETEK, 22. NOV. OB 11. URI Veseli bomo, o o se boste ob ogledu dvoletne beare s loven — sle ih knjig oglasili tudi pari araz stav nem p ar o s t o aru Z1T in DRAVE. SEJEMSKI POPUST 20 % NA VSE IZDAJE ! POSEBNE PRILOŽNOSTI ZA SREČANJA Pareds tavitev novih leposlovnih knjig in avto ar j ev ; Renato Quaglia, M i 1 An Buf on , Maarko Kar avo s , Jožica Čeartov in Jani Oswald ZTT in DRAVAi Slovenska knjiga v ìtali— janskem in nemškem pirostoaru Novosti iz esejistike — pareds tavl j eni bodo avto ar j i , oz. dela: Albin Parepeluh, Jože Javoaršek , Milan Meden, Jože Pleč- nik, Jože Fiarjevec, Stojan Spetič, Baranko Babič Nsls vidori j et v L j ut» 1 j , v G srnica ar j e vem domu., od . do 2. _ rao vomt>a“a ! založništvo tržaškega tiska Nogomet: kvalifikacije za svetovno prvenstvo Slovo Jugoslavije od Mehike V 1. kolu deželnih odbojkarskih lig 4 zmage naših, Val ni igral Francija — Jugoslavija 2:0 (1:0) STRELEC: Platini v 3’ in 71’. FRANCIJA: Bats, Ayache, Àmo-ros, Le Roux, Battiston, Femandez, Giresse, Rocheteau, Platini, Toure, Tigana. JUGOSLAVIJA: Stojič, Miljuš, Ka petanović, Gudelj, Vennezovič, Ra-danovič, Stojkovič (v 46’ škoro), Sli-škovič, Bnrsač, Baždarevič, Zl. Vujovič. SODNIK: Ponnet (Bel.); RDEČI KARTON: Radanovič v 82’ in Le Roux v 85’; GLEDALCEV: 45 tisoč. PARIZ — Jugoslavija si je možnosti za potovanje v Mehiko zapravila že pred časom, na štirih domačih tek-mah, na katerih je iztržila vsega skupaj štiri točke. Zato je bilo dokaj nerealno pričakovati, da bi prav zadnje kvalifikacijsko srečanje za nastop na mehiškem mundialu, in to celo v gosteh pri evropskem prvaku, Izžrebali pare in sestavili skupine MÙNCHEN — Včeraj so izžrebali spored finalnega dela košarkarskega pokala prvakov ter sestavili skupine in določili sedeže finalnih srečanj v pokalu prvakinj (20. 3. 1986 v Milanu), pokalu pokalnih prvakov (18. 3. v Ca-serti), pokaln Ronchetti (12. 3. v Barceloni), v Koračevem pokalu pa finalista igrata po eno tekmo na domačem terenu. V pokalu prvakov (finale bo 3. 4. 1986 v Budimpešti) bodo v prvem kolu (5. 12.) takole igrali: Kaunas - Si-mac, Real Madrid - Limoges, Gibona - Makabi. Gibona in Simac se bosta srečala že v 2. kolu (12. 12.). Bor Radenska — Saba 91:83 (47:41) BOR RADENSKA: Korošec 13 (5:7), Corbatti 13 (5:6), Volk 2, Pieri 25 (4:7), Pregare 18 (2:3), Barut 8 (0:1), Kneipp 9 (1:3), Š. Semen, A. Semen, Canciani 3 (1:2). SODNIKA: Majcen in Bais. PON: Barut (35); 3 TOČKE: Pieri (3). Proti dokaj skromnemu nasprotniku so borovci igrali pod svojimi sposobnostmi in zmagali po precej izenačeni in borbeni igri. Zeleno-beli so tokrat odpovedali predvsem v obrambi. V drugem polčasu je nasprotnik tako celo povedel in si v 10. min. pridobil 8 točk prednosti. Takrat so borovci kljub slabemu splošnemu nastopu le strnili vrste in poskrbeli za to, da so rezultat spravili na vamo. V končnih minutah so naši imeli 10 točk prineslo do preobrata. Končalo se je tako po pričakovanju: poleg Bolgarije bo na EP odpotovala Francija, medtem ko se je Vzhodna Nemčija kljub uspehu v zadnji tekmi morala zadovoljiti s tretjim mestom. Resnici na ljubo so Jugoslovani sinoči zadovoljili in bi si glede na priložnosti, ki so jih imeli, zaslužili tudi neodločen izid. Prišla pa je na dan stara hiba, neučinkovitost v napadu, in vsako upanje je splavalo po vodi. Poleg tega se je tekma tudi slabo začela, saj je Platini z natančno izvedenim prostim strelom že v 3. minuti spravil na kolena Stojiča. V drugem polčasu so »plavi« zelo solidno igrali in so s Sliškovičem, gotovo enem od najboljših, škorom, Kapetanovičem, Zlatkom Vujovičem, imeli izredne priložnosti. Z druge strani pa Platini ni zamudil svoje. Kljub vsemu Jugoslovani niso popustili in so značajno vztrajali do kon- Poljska — Italija 1:0 (1:0) STRELEC; Dziekanovvski v 6’. POLJSKA: Mlynarczyk, Pawlak (v 28’ Przybys), Žmuda, Ostrowski, Woj-cicki, Matysyk, Buncol, Komorndcki, Boniek Dziekanowski, Smolarek (v 84’ Taraszewicz). ITALIJA: Tancredi (v 46’ G. Galli), Bergomi, Oabrini, G. Baresi, Coliovati, Scdrea (v 46’ Tricella), Massaro, Bagni, Serena, Di Gennaro, Altobelli (v 80’ Vialli). SODNIK: Dotčev (Bolg.); GLEDALCEV: 20 tisoč. prednosti, ki so jih obdržali do končnega žgižga. Kot smo že povedali, so v Borovih vrstah igrali vsi dokaj povprečno. Nekoliko boljša sta bila Pieri, ki je uspešno in natančno zadeval iz razdalje, ter kapetan Corbatti, Dom — Grado 74:61 (30:37) DOM: Mauro Dornik 27, Cej 11, Orzan, Uršič 3, Corsi 4, Golob 6, Co-retti, Kristjančič 13, Ciani 2, Ugo Domik 8. PON: nihče; ON: Dom 20, Grado 19; 3 TOČKE: Mauro Dornik 3. Domovci so v prvem kolu letošnjega promocijskega prvenstva pripravili pravo presenečenje, saj so prepričljivo premagali močno moštvo iz Gradeža, ki sodi v ožji krog favoritov za prestop v D ligo. Po slabi igri v prvem polčasu so se Gojkovičev! varovanci v nadaljevanju z vstopom Uga Dornika povsem razigrali. ca. Sedaj bo treba videti, kako se. bo končalo s trenerjem Milutinovičem in sploh s to reprezentanco. Res škoda bi bilo, da bi začeli vse znova, z nenehnim eksperimentiranjem, saj je sinočnja enajsterica solidno igrala. NDR — Bolgarija 2:1 (2:1) STRELCI: Zoetsche v 4’ (ll-me-trovka), Gočev v 39’, Liebers v 41’. KONČNA LESTVICA Francija 8 5 1 2 15: 4 11 Bolgarija 8 5 1 2 13: 5 11 NDR 8 5 0 3 16: 9 16 Jugoslavija 8 3 2 3 7: 8 8 Luksemburg 8 0 0 8 2:27 0 Mladinsko nogometno EP V zadnjem srečanju mladinskega evropskega prvenstva under 21 jd Francija kar s 7:0 (5:0) premagala Jugoslavijo. Končna lestvica: 1. Francija, 2. Bolgarija, 3. NDR, 4. Jugoslavija. CHORZOW — Poljska se je oddolžila Italiji za lanski poraz v Pescari, poleg tèga je dosegla tudi prvi uspeh na domačih tleh. Vsekakor je potek srečanja precej pogojeval zadetek, ki ga je eden boljših na igrišču, Dziekanowski, dosegel že v 6. minuti. Glede na zadnji spodrsljaj proti Norveški v Leceeju, pa je Italija le pokazala majhen napredek. Poljaki so bili sicer boljši v prvem polčasu, zlasti na sredini, vendar so tudi »azzurri« imeli nekaj priložnosti (Žmuda je rešil na sami gol črti. Altobelli je zadel prečko), v drugem polčasu pa so se Bearzotovi varovanci pokazali še večjo odločnost, zlasti proti koncu (drog Serene, srečen poseg Mlynarczyka po izrednem strelu Ba-gnija). Neodločen izid ne bi bil prav nič nezaslužen. Como odslovil trenerja Prvoligaš Como je zaradi slabih rezultatov odslovil trenerja Roberta Clagluno, ki ga bo zamenjal Rino Marchesi. Z dobro igro v obrambi in še boljšo v napadu, so nasprotnika povsem spravili na kolena. Dobro so igrali prav vsi, izstopal pa je Mauro Dornik, ki je bil tudi najboljši strelec srečanja. (M. čubej) Mladinska košarka TROFEJA MESTA TRST - PROPAGANDA: Kontovel Electronic Shop - Libertas 73:63 (32:32). Mladinski nogomet UNDER 18: Zarja - Campanelle 3:1 (1:0). domači šport Danes KOŠARKA MOŠKA B LIGA 17.30 v Veroni, Ul. Basso Acquar: Citrosil - Jadran PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Alabarda - Kontovel Electronic Shop; 11.00 v Trstu, šola Morpurgo: Fruttetna -Breg - Adriatherm NARAŠČAJNIKI 11.00 v Nabrežini: Sokol - Don Bosco NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - San Luigi; 14.30 v Bazovici: Zarja - Isonzo 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini: Breg - Union; 14.30 v Trebčah: Primorec - Kras; 14.30 na Proseku: Primorje - Campanelle; 14.30 na Padričah: Gaja - San Marco; 14.30 v Sovodnjah; Sovodnje - San Lorenzo; 14.30 v Gorici, igrišče Straccis: Azzurra - Mladost; 14.30 v Zagraju: Sagra-do - Ju ventina NARAŠČAJNIKI 12.00 v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia -Kras; 9.30 v štandrežu: Juventina - Cor-monese NAJMLAJŠI 10.30 v Dolini: Breg - Triestina ZAČETNIKI 9.30 v Dolini: Breg - Montebelo; 9 45 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Primorje ODBOJKA ŽENSKA C-2 LIGA 11.00 v Trstu, Ul. Zandonai: Killiov -Bor Friulexport UNDER 18 ŽENSKE 11.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Breg MOŠKA C-2 LIGA Bor JIK banka — Rozzol 3:2 (13:15, 15:10, 15:4, 9:15, 15:7) BOR JEK BANKA: Grilanc, Stančič, Batič, Bitežnik, Budin, Gasparo, Zubin in Pernarčič. 'Odbojkarji Bora JIK banke so pospravili prvi dve točki, toda žilavi gostje so jih precej namučili. Domačini so morali okrnjeni na igrišče. Obe šesterki sta precej grešili, na koncu pa je zmagala ekipa, ki je seveda napravila manj napak. Prvenstvo se je šele začelo in posamezni igralci še niso v formi. (A. S.) Olympia Terpin — Maniago 3:0 (15:10, 15:13, 15:12) OLYMPIA TERPIN: Domik, Cotič, D., S. in A. Terpin, M., L in Š. Cotič, Špacapan, Kosič, Prinčič in Marassi. Vsi smo pričakovali, da bo ekipa iz Maniaga tista, ki bo predvajala najboljšo igro v tem prvenstvu, saj prihaja iz C-l lige, v resnici pa so se Furlani predstavili kot pomlajeno moštvo, saj uvrščajo samo dva ali tri starejše izkušene igralce, medtem ko so vsi ostali mladi, rekli bi skoraj rosno mladi odbojkarji. Kljub temu so pokazali, da lahko z zagrizenostjo in srčnostjo spravijo v težave marsikaterega nasprotnika. Goričani so bili seveda boljši nasprotnik, saj igralci že vrsto let nastopajo v ekipi, vendar je bilo kot ponavadi v določenih trenutkih preveč živčnosti (Mirko Špacapan) CUS — Val - neodigrana Tekmo so odložili, ker ni bilo sodnikov. ŽENSKA C-2 LIGA Celinia — Sloga 3:0 (15:11, 15:10, 15:8) SLOGA: Adam, Drnovšček, Filipovič, Križmančič, Malalan, Miljkovič, Alenka in Mariza Sosič, Martina in Valentina Viđali. V C-2 ligi je Sloga na gostovanju klonila Celimi, vendar kljub porazu s prikazano igro ni razočarala. Kot znano ja Slogina ekipa v primerjavi z lanskoletno precej pomlajena in i-gralke še niso povsem uigrane. V včerajšnjem krstnem nastopu so bile v vseh treh setih enakovredne nasprotnicam, večkrat so tudi vodile, žal pa v odločilnih trenutkih niso znale situacije na igrišču zaključiti v svojo korist. Kljub porazu torej, še kar pozitiven krstni nastop, ki daje dobra upanja za bodoča kola. (Inka) Sovodnje Centralsped — San-giorgina 1:3 (15:5, 7:15, 8:15, 11:15) SOVODNJE CENTRALSPED: Cotič, Černič, K. in B. Luvisutti, Giuliana in Gabriella Lopresti, Počkar, M. in L. Vižintin. Novinke v C-2 ligi v domačem nastopu niso imele sreče. Sovodenjke so namreč prvi set zlahka zmagale in to predvsem z dobrimi servisi in napadam. Gostje, ki že več let igrajo v tej ligi pa so bile bolj izkušene od domačink. Po prvem nizu so uredile svoje vrste in kljub požrtvovalni igri gostiteljic so stanje najprej izenačile in še povedle. Najbolj izepačen je bil zadnji niz. Z nekoliko sreče in prisebnosti pa bi lahko bil končni izid tudi drugačen. (M.K.) MOŠKA D LIGA Torriana — Val 3:0 (15:10, 15:9, 15:10) VAL: Devetak, Bastiani, Lutman, Brajnik, Vogrič, Zavadlal, Sivilotto. V prvem spopadu so mladi igralci Vala slano plačali davek neizkušenosti. Proti solidni Torriani so izgubili s čistim 3:0, vendar so se požrtvovalno in do konca borili v vsakem setu. škoda, da so plavo-rdeči začeli prvenstvo brez poškodovanih Bo-škina in Mučiča, tako da trener Je-lavič ni razpolagal z enakovrednimi menjavami. (Zip) Moša — Naš prapor 3:0 NAŠ PRAPOR: Sošol, Mikluš, Prinčič, Peter Klanjšček, Damjan Klanjšček, Pintar, Grinovero, Bevčar. V prvem nastopu so Brici res slabo izgubih. Zaigrali so nezbrano in neučinkovito v napadu in ob tem treba beležiti šo slabo sojenje. (B. M.) ŽENSKA D LIGA Breg Agrar — Intrepida 3:2 (15:5, 15:10, 10:15, 13:15, 15:9) BREG AGRAR: Stepančič, mena, Elizabet in Franka Žerjal, Slavec, K. in V. Kocjančič, Maranzina, Velikonja, Manmenval, Možina in Tavčar. Vse je kazalo, da bodo odbojkarice Brega pospravile prvi dve točki razmeroma lahko. Po dveh zmagovitih setih so domačinke mislile, da se bodo gostje hitro predale, a so se šele ogrele, saj so prišle z zamudo in tako prišle k sobi šele po drugem nizu. V največji meri pa so za tesno zmago krive gostiteljice. Zadnji niz je bil spet v ravnotežju do 9:9, potem pa so mlade Brežanke izbojevale še potrebne točke in končno zmago. (Sab.) Sloga — Le Volpi 3:2 (10:15, 3:15, 15:7, 15:13, 15:4) SLOGA: Adam, Drnovšček, Guštin, Kokorovec, Maver, Milič, Mijot, Mon purgo, Pro, Susič. Slogašice so uspešno stortale v D ligi. V prvih dveh nizih so plačale davek svoje neizkušenosti, soj so na igrišče stopile polne treme in so zaradi tega tudi veliko grešile. V 3. setu so prebrodile začetne težave in končno zaigrale kot znajo. Nastopile so samozavestno, gradile vsako akcijo in niso več dovolile, da bi jim Le Volpi vsilile svojo improvizirano igro. Zadovoljile so vse igralke, ki bodo v tem prvenstvu prav gotovo za marsikaterega nasprotnika predstavljale trd oreh. (INKA) Dom Agorest — Canon 0:3 (10:15, 7:15, 7:15) DOM AGOREST: Roner, Orel, Mu-lič, Plet, Kocjančič, Humar, Primožič, Peterin, Kojanec, Pahor, Grabec. Goriški Dom Agorest je v krstnem nastopu v D ligi izgubil proti enemu od favoritov za napredovanje. Domačinke so marale na igrišče okrnjene brez dveh standardnih igralk, kar se je zelo poznalo. Kontovel Electronic Shop — CUS 1:3 (15:10, 5:15, 3:15, 13:15) KONTOVEL: Prašelj, Danieli, Maver, Gruden, Purič, Conestobo, Danieli, Daneu, Bukavec, Štoka, Ukmar, Legiša. Ob koncu prvega seta sinočnjega prvega prvenstvenega srečanja ni kazalo na poraz, saj so bile kontovelke zelo dobre v vseh elementih. Medtem ko so se gostje zbrale in v nadaljevanju zelo malo grešile ter dobro i-grale v polju z učinkovito obrambo, je prišlo na drugi strani do zastoja z večjim številom napak, tudi zaradi treme. Kljub dobremu sprejemu sta pešala podajanje in kot posledica tega tudi napad. V zadnjem setu se je bil ogorčen boj do zadnjega trenutka, a kljub temu da so Kontovelke znižale od 3:12 na 13:14, je bila njihova reakcija prepozna in tekma se je dokončno odločila v korist gostinj. ki so zapustile vtis precej solidne in uigrane ekipe. (M. Štoka) Mladinska odbojka Under 18 ženske: Friuk-xport - Volley 80 3:0 (15:0, 15:3, 15:0); OMA -Sokol 0:3 (13:15, 12:15, 8:15). Under 18 moški: Sloga - Rotzzol 3:0 (15:3, 15:2, 15:8); Bor - CUS Trst 3:0 (15:6, 15:6, 21:19). • Meblo NADALJEVANJE S 1. STRANI dosegle kar 10 točk, Meblo pa kar 12. Absolutni protagonist srečanja P& je bila tokrat Vesna Klemše, ki je sama dosegla iz servisa kar oseh1 točk, vendar tedi ta podatek ne priča v zadostni meri o »uničujočih« Posledicah njenega odličnega servisa za nasprotnice. Zanesljivo so igral6 tudi ostale igralke, mlada Žerjalov» je pokazala prepričljiv napredek v prvi liniji (kar pet točk iz bloka), še zelo slabo pa igra v polju, kjer tokrat ni šlo niti Maverjevi, ki P je bil trener prisiljen zamenjati že v prvem setu, nakar ni več stopila 1,3 igrišče, tudi zato, ker jo je Neva Grgič več kot zadovoljivo nadomestila. Številni gledalci po tekmi z iéT° naših deklet niso bili zadovoljni. M®" blo res ni navdušil, toda važno P bilo predvsem prebiti led po nepričakovanem porazu prejšnjega tedna-Nasprotnik pa konec koncev tudi ri bil tak, da bi bilo treba igrati kdoye kako briljantno. Dobro igro naj raJe naše igralke prihranijo za težje nastope od sinočnjega, (ak) Meblo — Mogliano 3,’® (16:14, 15:7, 15:6) TRAJANJE SETOV: 27’, 16’ in l5’ MEBLO: Markovič, Maver, KI®111 še, N. in M. Grgič, Pertot, Foraos, D’Ambrogio, Žerjal, Kralj, Garbiri' Ušaj. TOČKE: Meblo 30:46 (Markovi® j' Žerjal 6, Kralj 3, M. Grgič L % Grgič 5, Klemše 11); Mogliano 23:te ZGREŠENI SERVISI: Meblo 10, M