— 414 — Zgodovinske reči. 3. Od Vipavske doline. Kadar se od krajnske strani čez pasto Hrušico pride in se zopet širji pogled očem odpre , tu se pokaže lepa dolina, kteri se pozna, da je že blizo italijanske dežele; svet je ves drugač obdelan, terte rastejo v verstah med njivami, stanovanja so drugač izdelane — vse zidane, strehe z opekami na nizko šego krite, zvoniki pri cerkvah večidel popolnoma iz kamna izdelani. Vendar meni tukaj ni toliko mar za zemljopisno, marveč za zgodovinsko stran. Vipavska dolina je bila Rimcom dobro znana; zakaj poglavitna pot iz Italije proti donavski meji, od Akvileje čez Emono v Noriko in Panonijo, je tukaj me-mo peljala. To kažejo stari cestopisi, in ostanjki rimske ceste čez Hrušico. Antoninov cestopis šteje kraje tako: Aquileja. XXXVI rimskih milj. — Fluvio frigido XXII. — Longatico. XVIII. — Hemona. Peutingerjeva tabla razločuje bolj natanko: Aquileja. XIV rim. milj, — Ponte Sontii XXII. — Flnvio Frigido. XV.— in Alpe Juiia.V. —Longatico. VI. — Nauporto. XII. — Emona. Jeruzalemski cestopis kraje nekaj drugač imenuje : Aquileja. XI rim. milj. — AdUndecimum. XII- — ad Fornulos, mutatio XII. — C a str a, mutatio; inde sunt Alpes Juliae. IX. — A d Pirum, sumili as Alpes. XII. — Mansio Longatico. VIII. — Mutatio a d Nonum. XIII. — Aemona. Kteri so vsi ti imenovani kraji? Aquileja je Oglej, in Emona je Ljubljana — to je gotovo. — Pons S on ti i, to je „most čez Sočo", je bil med Gradiško in Gorico pri Majnici, kjer se še nekaj ostanjkov od njega zna •). — A d Unde-cimum, to je, pri enajstem miljskem kamnu", je bližje Gradiški, kakor Schoaleben misli, ali pa pri Palmi novi, kar Linhart in Muhar pišeta. Ad Fornulos po številu milj zadeva na {Se m pas ali Prebačino. — Ad Frigidum vsi pisatelji terdijo, da je reka Vipava; samo na kterem mestu, tega ne razloči nobeden, ali bližje vipavskemu tergu ali bližje Ajdovšini. Ako se primerja število milj od Akvileje do kraja „ad Frigidum", to je 36 rimskih milj, in zopet po drugem cestopisu do mesta Castra, to je do 35 milj: se lahko spozna, da postaja pri Vipavi in pa mesto Castra močno vkupej zadevate. Castra, to je ^stan vojakov", terdijo pisatelji, da je Ajdovšina; ondi se še sedanje dni vidijo ostanjki ozidja in stolpov, najdejo kamni z napisi, rimski denarji in drugo staro orodje, vendar tudi na to stran potoka Hubla pri Šturii se zadevajo mnoge starine, kar spričuje, da je mesto obe strani potoka obsegalo. Lahko si je misliti, zakaj da so Rimljani ravno ondi terdno postajo za vojašino napravljali, od kodar so se soteske v Hrusici nar ložje zastavile >**)^ ondi tudi cesta čez Hrusico ravno iz klancov in verhov na piano pride. Ondi tedaj blizo je tudi postaja „ad Frigidum* iskati; pri vipavskem tergu bi ne bila tako lahko, ker je preveč v stran od stare ceste. Nekteri častiti gospodje, s kte-rimi sem v Vipavi govoril, so celo te misli, da voda Frigidus, to je, mer zla reka, ni Vipava, temuc Hubei, kteri med Ajdovšino in Šturjo teče, in je res posebno merzei; dasiravno se Hubel Schoenlebnu in Valvazorju premajhen zdi; — morebiti menite v tista ni tako prazna, ker se tudi drugej majhne vode močno sloveče n&hajajo, na pr. Ti mavus, ravno v primorji. „ln Alpe Julia" nekteri sodijo Planino med *) Mittheil. d. hist. Vereins f. Krain Jg. 1853. str. 4. **) Glej Valvazor B. V. str. 243, zlasti Mittheil. d. hist. Vere! f. Krain Jg. 1853. str. 15. Postojno in Logatcom. Tadi jez sem že skor enkrat te misli bil; pa okolica memo celega Nanosa je prevelika; zato raji poterdim z drugimi, da je to v H ruši ci, kamor tudi stavilo milj nar bolj kaže, in tadi to, da skozi vipavsko ravnino io čez Rebernico ni očitnega sledu stare rimske ceste. Ako se pa rimska cesta od Razdertega čez Studeno na Planino zna, je to pot iz Tersta v Emono. Kje pa da je ta postaja v Hrašici bila, pove drugi cestopis, kteri naznanja, da od mesta Castra naprej so juliške planine, in potem postaja „ad Piruma v nar višji planini. A d Pirum, to je „pri Hruški", spri-čuje ime samo, da je v Hrušici. Sicer hoče Linhart (B. I. str. 305), da „ad Pirum" je od keltiškebesede pvrn, hrib; pa je pozabil, da so Rimljani imeli več enacih imen wAd mala m", „Ad qaereuma, wLaricea (to je, pri jablani, pri hrastu, v mecesnu); iz ktere keltiške besede nek te izvirajo? Pri pisatelji Plinii je imenovano mesto Ocra, in stanovavci Subocrini; nekteri mislijo, da je to Pod kraj, med Vipavo inHru-šico, kjer se je že kak rimsk dnar našel, in je tudi nad vasjo hrib Kraj imenovan (glej Freyerjev zemljovid krajnske dežele). Sicer drugi pisatelji Strabo in Ptole-maj tudi imenujejo hrib Okro; po vsem je pa soditi, «"a ta hrib Ocra so ravno juliške planine. Postaja Longaticum da je Logatec, in Nauportus tudi Verhnikn, to je bilo v teh listih večkrat povedano. Iz starih časov je od Vipave še pomniti, da je bil v tej dolini že pred omenjeni boj med cesarjem Teo-d ožjem in njegovim nasprotnikom Eugenijem. Po okolišinah krajev soditi, je bila, ko je Teodozi čez Hru-šico prederl, nar huja bitev bližje Ajdovšine poleg reke Vipave in pri Habiu. Še se govori, da ravno na mestu sedanje cerkve Marije Device v Logu je bila kapelica, kjer je cesar Teodozi v silni nevarnosti molil; v tisti ptrani ima tudi barja nar hujo moč, od ktere pripovedujejo pisatelji, da je Eagenijevim vojakom ščite iz rok izbijala in pušice odstreljene v nje nazaj metala *). __________ Hicinger. — 415 — *) Schoenleben Ann. str. 252, Valvazor B. XIV. str. 206.