Izhaja vsak četrtek in relja t poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina se pošlje na upravnišlvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi Naročnina 6e plačuje ▼ naprej. Tel. interurban 113. UST LJUDSTVU V POUK m ZABAVO ———»«».juMÁm—re——M^— 81. številka. Maribor, dne 4. avgusta 1927. Uredništvo je v Maribero. Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravnišlvo sprejema naročnino, iaserate in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primere« popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113. 61. letnik. Stranke umirajo sličuo kakor ljudje. V človeku pojema življenska moč, sile, ki tvorijo življenje, pešajo, se zmanjšujejo, bolezni nastopajo in se množijo, človek hira, življenska luč pojema, dokler ne ugasne popolnoma. — Življenje stranke tvori duh. Za stranko velja še bolj kakor za poedinega človeka: Duh je, ki oživlja. Telesa, ki se štejejo kot člani stranke, so mrtva tvarina. Ideje jim dajejo življenje. Kmetijska Stranka ni nikdar živela od idej, ker iih ni imela. Mesto idej, mesto načel, mesto programa, ki bi bil zajet iz duše slovenskega ljudstva, je imela demagoške fra-Ee (besede), prazne obljube in zastrupljene hujskarije. To pa ni življenje duha. Roditelj ji je bil liberalizem. Liberalne kukavice so bile zanesle svoja jajca v kmetska gnezda. Kmet bi naj bil ta liberalni zaplod negoval, gojil in hranil ter skrbel za nje govo rast. Ko se je ta zaplod razvil, ga je kmet prepoznal. Ustanovitelji kmetijske stranke so prišli iz gosposkega liberalnega tabora. Poslani so bili od liberalne gospode, da bi podeželsko ljudstvo poliberalili in ga vpregli pred liberalni voz. Nepobitno dejstvo je, ki ga ni mogoče utajiti, da je slovensko protikrščansko svobodomiselstvo dalo kme tijski stranki ne samo krepko duševno in gmotno podporo, marveč postanek in življenje. Brez liberalnih gosposkih kukavic bi po kmetskih gnezdih nikdar ne bilo prišlo do tega liberalnega zaploda. Kakoršen rod, takšno življenje in delovanje. Politika kmetijske stranke je že bila izpočetka prožeta z glavnim stremljenjem: lastna korist. To pa je poglavitno politično načelo in geslo liberalizma. Ko je ta stranka prvič poslala svoje zastopnike v beogradski parlament, so se pridružili tisti stranki, o kateri so smatrali, da jim je najbližja. To so bili srbski zemfjoradniki (poljedelci). Tu pa niso našli smisla za svoje glavno politično načelo. Zato so se kmalu ločili od njih ter ustvarili lastno politično skupino. Kako ije ta politična Skupina delovala v Beogradu, to dokazuje vi-dovdanska ustava in vse njene težke in žalostne posledice na političnem in gospodarskem polju. Samostojneže so se imenovali, pa so z veliko vnemo --Bi! pomagali, kako se je Sloveniji odvzemal kos za kosom njene samostojnosti. Kmetijce so se imenovali, pa so za kmeta storili samo to, da so nalož;ii na njegove rame vse tiste ogromne davščine in davke, ki ga še sedaj tlačijo in pod katerimi omahuje. Slovensko stranko so se imenovali, pa so izpočetka se pridružili srbski stranki ter postali njeni člani, sedaj pa so člani hrvatske Radičeve stranke. Stranki s takšnimi slabimi deli je slovensko ljudstvo samo napravilo konec. To je storilo z volilnimi kroglicami. Pri volilnih kroglicah je neka posebnost, ki je ne delijo z drugimi kroglicami. Druge kroglice ¡zadenejo, če se v koga vržejo, volilne kroglice ¡pa zadenejo tistega, v katerega se ne vržejo. In to je usoda, ki je zadela kmetijsko stranko tekom zadnjih let. Boleha in hira na pomanjkanju volilnih kroglic in pri septemberskii volitvah bo na tem umrla! Smrtno hiranje kmetijske stranke se očituje v tem, da odpadajo od nje njeni vodilni člani po raznih okrajih. Pri teh volitvah nudi kmetijska stranka sliko razpršene črede. Kandidatne liste, ki so že vložene, ali pa se pripravljajo, so zunanji dokaz za to. Pucelj, Prepeluh, Novačan in učitelj Ivanjšič (pri Sv. Juriju ob Ščavnici), torej vseskozi nepokvarjena gospoda, so se pridružili Radiču, v vsakem o-ziru sposobnemu bojevniku zoper pokvarjeno gospodo. G. Jože Drofenik, nekdanji voditelj in glavni agitator kmetijske stranke na Štajerskem, je odšel v radikalno stranko. Urek, nekdaj glavni gromovnik kmetijske stranke v Posa-vju, je pristopil demokratski stranki ter sedaj kandidira na listi dr. Pivka. Istotalko je Roškar s Cvena kmetijcem obrnil hrbet ter kandidira kot okrajni kandidat na demokratski listi dr. Pivka. Na isti listi kandidira kot namestnik okrajnega kandidata Jakob Žemljic iz Radencev, ki je že pri zadnjih volitvah prestopil v demokratski tabor. Tako so kmetijsko stranko zapustili njeni ustanovitelji in glavni voditelji na Štajerskem. Pri volitvah dne 11. septembra pa jo bodo zapustile še tiste kroglice, ki so bile pri zadnjih volitvah za njo oddane. Kmetijska stranka bo iz-dahnila v praznini volilnih skrinjic in nobeden ne bo rekel za njo: »Naj počiva v miru«, ker tega krščanskega konca ni zaslužila z nekrščanskim svojim življenjem! - »Združena slovenska gospodarska lista«. Samostojni demokrati se čutijo slabe in osamljene. To njihovo čustvo je pravilno in odgovarja dejanskemu položaju. Samostojna demokratska stranka v parlamentu in v državi ne pomeni nič. Za njo se nikdo ne briga. Njene zahteve in njeni nasveti se prezirajo, za njene grožnje se nikdo ne zmeni. To je zaslužena usoda stranke, ki se ima za vso svojo moč, s katero je razpolagala, zahvaliti edino-le denunciranju (ovaduštvu) slovenskih svojih bratov v Beogradu. Ker se ta stranka ne more več opirati na vlast, bi se rada naslonila na druge stranke, da bi tako postala močnejša. Po noči in po dnevi se ji sanja o zlatem časiu narodnega bloka — zveze med radikalno stranko pod vodstvom Pašiča in samostalno demokratsko stranko 1. 1924-25 —, ko so vsaj voditeljem leteli pečeni piščanci v naročje. Tega lepega časa ne bo več nazaj^ Tudi iz toliko zaželjene zveze vsaj z enim delom radikalne stranke ne bo nič. Slovenski samostalni demokrati so svojo osamljenost tako globoko začutili v srcu, da so bili pripravljeni razpustiti svojo lastno stranko ter se vtopiti v Davidovičevi demokratski stranki. Pa so se Davidovičevci prestrašili, da bi se s tem utopljencem lastna voda preveč skalila. Zato so ponujenega utopljenca hvaležno ter odločno odklonili. Ko z navideznim utopljenjem ni šlo, pa so zopet poizkusili svojo srečo na suhi zemlji. Vzpostaviti so hoteli napredno fronto, to je: zvezo vseh takozvanih naprednih strank: samostojnih kmetijcev, radikalov in socialnih demokratov. Komandanti te napredne fronte bi kajpada morali biti samostalni demokratski generali, ki bi morali biti nosilci kandidatnih list napredne fronte. Ker se druge stranke niso hotele zadovoljiti z ulogo vojaških prostakov, ki bi samo morali nositi svojo kožo v boj za samostalne demokratske generale, je napredna fronta ostala — pobožna želja »Jutra« in njegovih zapovedovalcev. Toda »Jutrovci« so iznajdljivi ljudje. Oni stoje na stališču, da se da najti tudi to, kar ni in ne eksistira. Napredne fronte ni. Iz tega enostavnega razloga je ni, ker se tiste stranke, na katere se je samostalna demokratska stranka obrnila s povabilom za združitev, niso povabilu odzvale, marveč so skupno fronto s samostalnimi demokrati odklonile. »Jutrovci« pa si znajo pomagati. Vzeli so na svojo demokratsko kandidatno listo, koje nosilec je dr. Pivko, nekaj osebnosti iz nekdanje kmetijske stranke, odnosno iz narodno socialne stranke, in napredna fronta je gotova. Ker še vendar nimajo upanja, da bi na limanice napredne fronte nasedlo dosti kalinov, ¡pa so porabili še eno presle-pilno sredstvo: dali so svoji kandidatni listi naslov »Združena slovenska gospodarska lista«. S tem pa so se gospodje samostalni demokratje najhujše urezali. Obstoji že namreč: »Združena slovenska gospodarska lista, in to je lista tistih Slovencev, ki so vsled gospodarstva samostal-nih demokratov pri Slavenski banki izgubili milijone. Ali mislijo gospodje demokrati, da je v Sloveniji še neumnih mišk, ki bi ¡se dale ujeti v past»Združene ¡slovenske gospodarske liste«?! Socialna demokracija v pravi luči. Socialni demokrati ali socialisti, kakor se tudi imenujejo, obetajo svojim vernikom raj na tem svetu. Nebesa prepuščamo angelom, vrabcem in duhovnikom: to je njihovo geslo. Tega so se naučili od svojega ustanovitelja in glavnega učitelja Karla Marxa, nemškega Žida, ki je učil, da se da splošna sreča in zadovoljnost doseči edino le z odpravo zasebne lastnine in z upeljavo splošne lastnine na zemlji in vseh proizvajalnih sredstvih. Ko bo izginil poslednji samostojni kmet, obrtnik, trgovec in industrijalec ter bodo vsi ljudje delavci v službi države ali naroda, bo napočila doba toliko zaželjenega raja na zemlji. Ta nauk se po svojem učeniku Marxu imenuje marksizem. Kako pa se godi tistim, ki hočejo po teh načelih doseči srečo in blaženost, dokazujejo vsi oni, ki so to poskušali, pa niso dosegli. Sama Marxova hči je svoje življenje končala s samoumorom. Ker se marksistični program, ki mu služi socialna demokracija, dejansko ne da izvršiti, ga hoče socialna demokracija nadomestiti s praznimi obljubami in s strastnim hujskanjem zoper obstoječi red in zoper vse druge stanove. Tako hoče delavce ohraniti v stanju večne razburjenosti in nezadovoljnosti. Kam pa to razburjevanje vodi, so dokazali nemiri na Dunaju 15. julija t. 1., ki so se izprevrgli v pravcati poskus revolucije zoper državni red avstrijske države. Požiganje, ropanje, morenje: to so bila sredstva, s kojimi je nahujs-kana množica na Dunaju hotela izsiliti delavsko diktaturo. Neposredni voditelji dunajske delavske pobune so sicer bili komunisti, toda odgovornost za žalostne dunajske dogodke pada v isti meri tudi na socialne demokrate. Komunisti sami niso Itako številni, da bi mogli vprizo-riti takšne dogodke, kakor so se 15. julija in nasledni dan Dr. Guthi Loma: Detektivski roman. — Iz madžarščine prevedel F. Kolenc. L Kaj se je zgodilo v »Belem krokarju«? Deveta ura zjutraj. G. Braun, spoštovani najemnik hotela »Beli krokar«, s prepadlim obrazom, obupno trka sem tertje po hodnikih I. nadstropja. Knjigovodjo, ki ga hoče eno in drugo vprašati, surovo odriva, nastavljence v pekel pošilja in strašno kolne. Sedaj izstopi iz sobe št. 8 mlad uradnik pravosodnega ministrstva, ki že dolgo vrsto let stanuje v »Belem krokarju«. — Kaj je, gospod Braun? Kaj se vam je zgodilo? — Joj, niti ne vprašajte! Konec je mojemu dobremu imenu! Lahko zaprem hotel . . . Kakor že čitam v večernih listih, ki jiim je le za senzacijo: »Grozen umor v Belem krokarju!« — »Tajnosti hotela!« — »Strahotna drama v Belem krokarju!« — Oh, moj Bog, kaj takega se še ni zgodilo v mojem hotelu! -Kaj je res kdo umorjen? j.e um<>rjen. Zakaj je prišel ravno k meni stanovat? Uničil me je! Na beraško palico me je spravil! Prvi natakar se je z mehkim glasom vmešal: — Siromak g. Berenyi! On ne more za to . . . — Molčite! Vi ste vzrok vsemu! Vedeti bi morali, kake tuje figure hodijo ponoči v mojem spoštovanem hotelu. Kako pridejo noter? Kdo jih pusti v nastropje? Zakaj ne legitimirate sumljivih ljudi? Da, vaša malomarnost je povzročila to strašno katastrofo. Vse vas odpodim! Lahko greste! . . . -— No, no! Ni treba tako obupati. En — dva dni se bo razpravljalo o dogodku, potem pa pride kaka novejša senzacija in bo ta pozabljena, kot da se ni nič zgodilo. Hm, če bi bil babjeveren, bi rekel, da se skriva vzrok nesreče v št. 13. Vedite, g. Braun, da mora lastnik hotela pri nume-riranju vrat številko 13 vedno preskočiti! — In vi še pravite, da niste babjeverni . . . Odposlanci oblasti se že pol ure mudijo v sobi štev. 13. Krog postelje sedijo: preiskovalni sodnik, kr. pravdnik, mlad praktikant in Adalbert Berci, redarni kapetan. . . . Posvetimo tu par besed onemu nesrečnemu Ber-ciju, ki si je lastnoročno končal življenje! Umrl je. Pokopali so ga. Razen dveh sinov ga ni nikdo objokal. Njegov spomin hrani le neznaten križ. Pa ni bil vsakdanji človek. Oe že drugo ne, gotovo bi zaslužil, da mu kr. državno re-darstvo postavi lep nagrobni spomenik. Ker je zraven napak velika zasluga Adalberta Berci, da se je redarstvo v Budimpešti, ki je bilo pred nedavnim tako zasramovano, dvignilo na evropski nivo. Mnogo se je pisalo zoper njega, hudo so ga obtoževali kot zasebnika in kot javnega uradnika, toda vse eno me ni sram priznati, da sem mu bil do smrti prijatelj. Ob zadnji priliki, ko so ga zatožili radi zlorabe uradne oblasti, ker je brez sprejemljivega vzroka aretiral nekega velemestnega odvetnika, me .je obiskal v pisarni in me prosil, da prevzamem zagovor. In dasi sem bil prepričan, da je protizakonito postopal, se niti trenutek nisem obotavljal. Izjavil sem da sem mu na razpolago. Sploh pa, kam bi tudi prišli, ako bi odvetnik odrekel zagovarjanje v slučajih, ko je tudi že sam prepričan, da je obtožba utemeljena? Po načelu enakosti so v kazenskem postopanju kr. pravdnik, sodnik in zagovornik enakovrstni faktorji; ramo ob rami, skupno si morajo prizadevati, da se pravica dožene. In kakor napačno razumeva svoj -poklic kraljevi pravdnik, ki tudi takrat vloži tožbo, ko je potom pričanja dognano, da je obtožena oseba nedolžna, tako ne stoji na višini svoje naloge zagovornik, ki se proti svojemu prepričanju trudi, da bi rešil obtoženca. Zagovor ima v takem slučaju le vlogo kontrole; vplivati mora, da varovancu ne naložijo večje kazni, kakor jo zasluži. Tako razumevam plemeniti poklic zagovornika in zato sem prevzel brez obotavljanja zagovor Bercija. Mož, ki je zaslužil boljšo usodo, se je med tem ustrelil. Napake je brezdvomno imel. Bil je svojeglaven, do surovosti nasilen in v tem tiči vzrok, da je bil povsod na slabem glasu. Dasi pa je imel napake, bi ga morali vse eno spoštovati, kakor hudega lovskega psa, ki mora biti privezan, na lovu pa ga ni mogoče pogrešati. Smelo trdim, da policija v Budimpešti ni nikdar imela bolj spretnega in uporabljivega izsledovalca, kakor je bil Adalbert Berci. Ako bi bil slučajno stopil v službo pariškega ali londonskega redarstva, bi mogoče danes govorili o njem, da je eden največjih redarsikih talentov. Komu ni znano, da je ravno on izsledil storilce najbolj zamotanih zločinov? Na splošno je bilo že znano, da Berci vse izsledi. Ako je redarstvo naletelo na bolj zamotan zločin, brez njega ni začelo z izsledovanjem. Napel je vse sile, neutrudljivo delal in se je kot kragulj spustil na zločinca, ko ni slutil in je že mirno užival sad svojega greha. Niti najmanjšega in najbolj neznatnega sledu ni izpustil in cesto je ravno s pomočjo takega sledu prišel do grešnika. Ni bil pravnik; v zaslišanjih je žvižgal na sodne predpise, priznati pa se mora, da je izvrstno izpraševal. Pogleda ni obrnil od osumljenca, kot da mu hoče videti v dušo; na vsako kretnjo je pazil, ko da hoče dognati, katero izmed stavljenih vprašanj ga zadene najbolj neugodno in ako je dosegel svoj smoter, se je če-r ■> ure dolgo sukal krog tistega, dokler se zločinec ni za-^. jtel v protislovja. V takih slučajih je potem imel lahek posel. Nadvse prebrisan je moral biti zločinec, ki je tudi iz teh križajočih se vprašanj izšel nepoškodovan . . . Sploh pa ni moja naloga, da držim o njem spominski govor. Nekdo se že najde na redarstvu, ki zadosti dolžnosti. Čas je že, da se vrnemo v sobo št. 13. Nikolaj Berenyi, ki so ga ponoči umorili, leži v postelji. Ne da se spoznati, da je umrl nasilne smrti. Krog 30— 321etni, zelo lepi mladi človek vzbuja v prvem trenutku vtis, ko da po prelumpani noči še sedaj spi. Na obrazu nobene sledi o smrtnem boju. Oči zaprite, usta napol odprta. Dozdeva se, da je bil med spanjem umorjen. V srce so ga zabodli in umrl je, ne da bi se po zabodljaju vsaj za trenutek prebudil. — In ni drugega znaka za zločin kot rana. Na spalni srajci in na odeji par kapljic krvi. — Obleka lepo urejena, pod zglavnikom velika-denarnica iz usnja, v njej tritisoč goldinarjev; zlata ura, prstani na nočni omarici, torej najbrž ni žrtev razbojniškega umora. Preiskovalni sodnik izprašuje hotelskega vratarja: — Kdaj je prišel g. Bernyi domov? — Ob desetih zvečer. Ali niste opazili, da je bil bolj nervozen kakor na- vadno? (Dalje prihodnjič.) odigravali na Dunaju. Saj nimajo nobenega poslanca v dunajskem parlamentu. Stopili so samo na čelo množici, ki je bila za čine razdejanja in nasilstva razgaljena vsled neprestane hujskarije socialne demokracije. Socialnodemokrat-eki voditelji so potem, ko se je poskus revolucije ponesrečil, hoteli dokazati, da se tudi oni sami in ne samo komunisti razumejo na revolucionarna sredstva, in zato so proglasili prometni štrajk, katerega so morali brez vsakega uspeha prekiniti, s kojirn pa so povzročili celemu narodnemu gospodarstvu velikansko škodo. Tako torej pada preko 100 mriičev na Dunaju in veliko število ranjencev ter gmotna škoda, ki znaša več stotin milijonov, tudi na račun socialne demokracije. Slovenski socialisti so dunajski poskus, ki je povzročil samo zlo in toliko zla, odobravali ter so iz Marilx>ra poslali kolegijalno brzojavko. Te brzojavke ni niti bilo treba, da se spozna mišljenje socialne demokracije. Saj je socialna demokracija povsod enaka ter ima povsod isti marksistični program. Ta program imajo tudi ruski komunisti ali boljševiki, ki se od socialistov razlikujejo samo po načinu postopanja, ker hočejo izvršitev tega programa izsiliti z delavsko diktaturo. Drugače pa so slovenski socialisti in socialni demo-kratje svojim bratcem v Avstriji in širom sveta podobni, kakor ijajce jajcu. Imajo izlasti iste hujskajoče manire, s ko-jimi netijo v Sloveniji razredni boj ter hujskajo delavstvo v brezuspešno borbo zoper vse druge stanove in v borbo zoper vero in cerkev. Zaslug za delavce, nameščence in uslužbence pa nimajo niti toliko, kolikor je črnega pod nohtom. Niti nočejo delavcem dejansko pomagati, ker bi s tem zmanjševali nezadovoljstvo med delovnimi sloji. Njihov program pa zahteva, da morajo nezadovoljnost širiti in pomnoževati. Kdaj bodo spregledali tisti ubogi zaslepljenci, ki tvorijo socialnodemokratsko čredo?! Kdaj bodo spoznali, da so samo slepo sredstvo v rokah socialističnih voditeljev, ki so needini med seboj ter se pobijajo, ker vsak išče sebe, ne pa ljudstvo?! Slovenci skupaj! Letošnje volitve poslancev v narodno skupščino bodo zelo zanimive. Srbske stranke se med seboj strašno kav-sajo. Na zborovanjih se pobijajo, psujejo, streljajo. Stari politični prijatelji se grizejo med seboj. Radikalna stranka je razkosana na tri, štiri dele. Ravnotako demokrati in Radičevci. Nikjer ni sloge in edinosti. Vse se čudi, da je v celi državi edino naša Slovenska ljudska stranka složna in edina. V naši stranki ni prepirov, ni sovraštva. Pri nas je bratska ljubezen, sloga in edinost doma. Za našim voditeljem dr. Korošcem gre ogromna večina slovenskega ljudstva. Pred tedni sem se mudil več dni v Beogradu in Zagrebu. Razgovarjal sem se z mnogimi politiki raznih strank. In vsi so se čudili, da Slovenska ljudska stranka nastopa v najlepši slogi in edinosti. »Za vas Slovence je velika sreča, da imate dr. Korošca in močno ter enotno Slovensko ljudsko stranko. V tem je moč slovenskega naroda!« mi je izjavil odličen politik v Beogradu. Iz tega Sledi, da moramo Slovenci ostati še naprej edini, složni, če hočemo kaj veljati in kaj doseči. Nasprotniki, posebno samostalni demokrati lin socialni demokrati, to vedo. Radi tega šuntajo, hujskajo, lažejo in zavijajo na vse strani, da bi odtrgali kaj volilcev od Slov. ljudske stranke. Plačani krivi preroki bodo poslani sedaj v času volilne bor be od vseh strani v Slovenijo z namenom, da Slovence pri volitvah raztrgajo, razcepijo na čimveč strank in strančic. Sovražniki slovenskega naroda vedo, da je bodočnost Slovencev in Slovenije uničena, če nas razdrobijo in če bi Slovenska ljudska stranka pri teh volitvah zgubila. Zatorej, Slovenci, volilci! Ne razcepimo se, držimo sku paj, glasujmo vsi za našo Slovensko ljudsko stranko, ki ima prvo volilno skrinjico! Da bomo nasprotnike poznali. Gospod Gregor ima besedo! Ker je Radič imel volilni govor, ga je seveda tudi gospod Gregor, vodja samostojnih demokratov, hotel imeti. Ker pa nima ljudi, katerim bi govoril, je napisal v »Domovino« volilno pismo: Najpreje prerokuje, poltem pokopava, trepeče pred župniki in kaplani, nato pa opazi, da SLS — kleči pred Velesrbi in da to ne sme biti! (Seveda, do zdaj je klečal in še kleči pred Velesrbi on sam, ko je njegov gospod Srb Pribičevič predsednik.) A vse to se zgodi, da dobi SLS v roke nož ter pokolje vse naprednjake (liberalce) v Sloveniji. — Celo pismo je izraz velikanskega strahu, ki je prevzel g. Gregorja ob teh volitvah. Njegova beseda pa bo ostala brez odmeva! »SLS kleči pred Velesrbi.« Zdaj vpijejo demokrati, da SLS kleči pred Velesrbi! Ali ni mar prišel Vukičevič v Slovenijo k dr. Korošcu? Ali se ni mar Vukičevič izrazil, da Slovenija za bodoče ne sme biti več pastorka? Ali ni istočasno padla beseda, da so Srbi storili veliko napako zoper Slovence, ker so do zdaj pustili demokratom, da gospodarijo v Sloveniji po svoji mili volji, kako so storili tako kot kozel, ki je bil postavljen za vrtnarja! SLS ne kleči pred Srbi, ampak to-le se je zgodilo: Srbi so brcnili izpred sebe Žerjavovce, ki so do zdaj ne le klečali pred Srbi, ampak so hoteli ukloniti ves slovenski narod, da poklekne pred Beogradom! Zdaj pa je konec te njihove izdajalske službe, zato jo javkanje samega g. •Žerjava! Nasprotniki kmeta se združujejo! Dr. Pivko, ki je med vojno uskočil na italijansko plat, je na svojo listo zbral tudi zastopnika narodnih socialistov, nekega Tumpeja, in za zastopnika kmetov na mesto, kjer ne bo izvoljen, pa tudi znanega Roškarja s Cvena. Pravijo, da je to napredni blok. Naprednjaki so od nekdaj že nasprotniki kmeta, zato ni čuda, da potegnejo skup, pa nekaj takih, ki so danes tukaj, jutri tam, kot Urek in Roškar, pritegnejo in napravijo skupno listo. A jim ne bo i spelo, kljub temu ne, da bi oslabili SLS! Še bolj so se razkrinkali kot nasprotniki kmeta in dežele, zato jim ne bo uspelo, da napredujejo! Kdo voli za nasprotnike? Ne le tisti, ki je dal svojo krogljioo za nje, ampak pred vsem tudi tisti, ki ostane doma. Doma pa ostanejo večinoma le naši ljudje! 30 od 100 je pri zadnjih volitvah bilo takih. Zato so nasprotniki dobili več, kakor jim gre. Torej ne ostani doma na dan volitev, sicer si volil — nasprotnike slovenskega naroda! Radičevcem trda prede! Ni dobro znamenje za stranko, ako jo njeni ustanovitelji zapuščajo in uhajajo, ker jih je strah pred polomom in sramoto. Tako je zapustil radičevce Urek iz Globokega in tudi Roškar s Cvena. V Mariboru so pa mnogi razžaljeni in nočejo več blizu, ker komandira socialist Prepeluh. Kdo naj še rešuje to potapljajočo se Radičevo barko, na kateri ni bilo za Slovence drugega kot smešenje in zapostavljanje. Ko »Kmetijski list« govori o političnih bergljah, misli gotovo nase in na svoj političen revmatizem, ki ga bo pri teh volitvah zvil! Vsi zoper nas! A mi — zmagujemo! Vsi politični nasprotniki, saj imamo en ducat strank in strančic, so različnega naziranja med seboj, a složni so v nastopu zoper slovenski, katoliški narod in njegovo zastopnico SLS. Med seboj si prizanašajo in vsi butajo le v mogočno stavbo SLS, da bi jo podrli. Ne bojimo se vseh teh strank in ne njihovih napadov. Naš narod je prestal že vse kaj hujšega! Eno pa je gotovo! Oni zberejo vsakokrat vse svoje sile, postavijo na volišče do zadnjega svojega moža. mi pa jih pustimo vsakokrat toliko doma! Zdaj se to pa ne sme zgoditi! Pripravimo vse, da bodo vsi naši volili! Volilci SLS NAŠA. SKRINJICA JE ms JE PRVA Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Radikali in demokrati. Razmerje med obema strankama je v celoti dobro. Vsekakor pa so tako med radikali kot demokrati posamezni, ki bi raje med obema strankama imeli spor in vladino krizo, kakor pa -mirno in stvarno sodelovanje. Ti posamezniki, na radikalni strani pašičevci, na demokratski pa sam Davidovič, povzročajo vedno nove govorice in nove načrte, katere pa posebno samostojni demokrati po svoje povečujejo in pobarvajo. Jasno je, da si bodo demokrati preje stokrat premislili, kakor pa, da bi šli zdaj iz vlade. Železnice se izročijo zasebni družbi. To je itak splošno znano, da so naše železnice precej v slabem stanu, da je vse nezadovoljno,oni, ki so nastavljeni, in oni, ki imajo z železnico opraviti. Glavni vzrok nereda pa je, da se upravljajo železnice po uradnem »šimelnu« in prav nič ne po trgovskih načelih. Zato izkazuje železnica (razen v Sloveniji) izgubo. Zdaj pa se v prometnem ministrstvu razgo-varjajo o načrtu, da bi železnice izročili zasebnim družbam ki bi jih kmalu dvignile in uredile, država bi pa še dobiček imela. Enako bo država napravila z raznimi drž. velepo-sestvi. Tako bo oddala Belje, kjer ima letno visoko izgubo, dasiravno bi to posestvo moralo nositi milijonske dobičke. »Uradno« gospodarstvo je pač ena nesigurua stvar, posebno v današnjih časih, ko ljudje niso več prav zanesljivi. Volilni boj. Čeprav smo drugače navajeni, da je vlada uganjala pri volitvah nasilja, smo presenečeni nad tem, kako sedanji ministrski predsednik ostro nastopa zoper vsako nasilje glede volitev. Že to dejstvo znači, da so se začele v celi državi drugačne razmere. Volilni boj se vrši za sedaj še v organizaciji posameznih strank samih, predvsem zaradi kandidatur. Ko bo to minilo, se bodo stranke spopri jele. V Sloveniji je volilno gibanje še zelo mirno. Zanimivo je, da nasprotniki SLS računajo, da bo zopet več ljudi, ki ne vedo in si ne dajo dopovedati, kako važne so volitve, o-sltalo doma in bodo na račun teh pridobili ravno oni sami, ker svoje volilce bodo vse spravili na volišče. Upati pa je, da se bodo v tem uračunali in da bodo zaupniki SLS storili svojo dolžnost. V DRUGIH DRŽAVAH. Na Rumunskem je mir. Čeprav so mnogi pričakovali, da jirni ^ XKLÎLÂ/^itÙ/ perila je svojstvo Schichtovega terpentinovega mila. Posebno priporočljivo za pranje bolniškega in otroškega perila. 1. Terpentin v milu. 2. Velik in priročen kos. 3. Prijeten duh. 4. Slike iz pravljic za izrezali 5. Milo je v zavitku. 6. Svetla barva. 7. Razkuženje perila. 656 mandate razdelili. Kakor so skupno nastopili proti naši stranki pri oblastnih volitvah, tako so nameravali nastopiti skupno tudi sedaj pri občinskih. Njih up pa je zopet splaval po vodil Svetujemo jim, naj nikar preveč ne žalujejo, saj bi itak svoje volilce lahko prešteli na prste! — Končno še nekaj! Čudimo se tem .maloštevilnim voliicem v nasi občini, ki še verujejo in gredo na limaniice tem ljudem, ki vodijo gibanje proti naši stranki in našim somišljenikom. V «jih lastno korist jim svetujemo, naj bodo previdni in naj ne nasedajo njihovim lažnjivim obljubam, da ne bode prepozno! Svetina pri Celju. Dne 19. julija je umrl eden najstarejših mož župnije: Urban Rataj, p. d. Ulaga, star 80 let. Bil je mož stare korenine, pošten, zaveden, delaven in prijazen. Pogreba so se udeležili trije duhovniki in množica občinstva- domači župnik mu je govoril slovo. N. p. v m.! — Glede volitev se na Svetini volilci vprašujejo: Ali bomo zopet hodili na volišče iz domače občin preko Sv. Ruperta na tri ure oddaljeno Kalobje? G. župana iskreno prosimo, naj pravočasno ukrene pri oblasti, da bo naše volišče vsaj pri Sv. Rupertu! Sv. Rupert nad Laškim. Celih 29 let tukaj ni bilo sv. birme. Zato smo letos dne 8. julija prevzvišenega nadpa-stirja, ko je došel k nam na birmovanje, z velikim veseljem in spoštljivostjo sprejeli. Naš vladika pa si tudi zna s svojim prijaznim, očetovsko dobrim srcem pridobiti srca vseh. Fantje mladeniške Marijine družbe so se postavili z novim praporjem, ki je bil na dan birme slovesno blagoslovljen. Vse se je izvršilo vzorno in spodbudljivo. — Letos smo začeli tukaj tudi s hmeljarstvom. Pomanjkanje denarja je menda malokje tako občutljivo, kakor v naših bre-gih. Zato nas je zelo neprijetno dirnilo, da že zdaj davčna oblast popisuje vsako hmeljsko rastlino, da jo obdači. Naše poslance prosimo, naj se v Beogradu zavzamejo za nas; saj živeti se nas naj pusti! Velehradski kongres. Velehradski kongresi imajo namen, pripravljati zbližan je in zedinjenje krščanskega vzhoda in zapada. Kedaj se bo to zedinjenje zvršilo, tega mi ne vemo. To je stvar božje previdnosti. Naša naloga pa je, da se na to pripravljamo. Mi ne poznamo dovolj razmer, v katerih živijo vzhod ni krščanski narodi, ne poznamo njihovih jezikov, njihovih navad in običajev. Treba je tudi odstraniti predsodke, ki so jih sovražniki cerkvenega edinštva širili in jih še širijo zoper katoliško Cerkev med vzhodnimi kristjani. Potrebno nam je medsebojno spoznavanje in razumevanje. iNamen, ki smo ga zgoraj omenili, imajo tudi velehradski kongresi. Na teh kongresih, ki so se začeli 1. 1907 na pobudo poznejšega velikega olomuškega nadškofa dr. Ant. Cirila Stojana, se zbirajo učeni bogoslovci, škofje in maš-niki iz celega sveta in razpravljajo tamkaj o vseh važnih vprašanjih cerkvenega zedinjenja. Tudi pravoslavnih kristjanov, predvsem Rusov, je vedno veliko navzočih. Letos se je obhajal v dnevih od 20. do 24. julija peti velehradski kongres. Bil je še radi tega posebno pomenljiv, ker se je vršil v jubilejnem letu, ob IlOOletnici rojstva - sv. Cirila. Vseh udeležencev je bilo nad 350. Poseben sijaj je dalo shodu veliko število škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Češki in slovaški škofje so bili zastopani skoro jK>linoštevilno. Navzoči so bili vsi ukrajinski škofje iz Galicije in Podkarpatske Rusije, z lvovskim nadškofom Andrejem Šeptickim na čelu. Zastopani so bili tudi poljski škofje. Posebno pozornost ije vzbujal kaldejski škof iz Egipta Peter Azis Hoh. Iz Jugoslavije nas je bilo okoli 20, med drugimi nadškofa dr. Bauer in Rodič, škof dr. Njara-di, prélat dr. Grivec. Iz Rima je prišel škof Mihael d'Her-bi-gny, prof. Spačil, tajnik vzhodne ikongregacije monsig. Margotti, ki je prinesel seboj posebno pismo Sv. očeta, in drugi. Bilo je navzočih tudi več Angležev, Francozov, Rusov, Nemcev, Nizozemcev itd. Pismeno so pozdravili kongres kardinal Bourn iz Londona, kardinal Dubois iz Pariza, kardinal Bertram iz Breslave, kardinal iz Toleda na Španskem, mnogo škofov, češki ministrski predsednik Šve-hla in mnogo drugih. Znanstvene razprave, ki se vršijo vse v latinskem jeziku, so trajale tri dni. Najprej so zborovali slušatelji slovanskih bogoslovnih učilišč, bilo jih je nad 200, tudi iz Ljubljane so bili trije. To je bilo v sredo, dne 20. julija. Od 21. do 24. julija pa so se vršile razne znanstvene razprave. Med drugimi je govoril prof. dr. Vašica iz Olomuca o pomenu sv. Cirila za cerkveno edinstvo in se je pri tem zelo lepo in prisrčno spominjal Slomšeka in njegove bratovščine. Sploh Čehi Slomšeka zelo spoštujejo in iskreno želijo, da bi imela naša prizadevanja za njegovo beatifika-cijo božji blagoslov in uspeh. Poleg znanstvenih predavanj so se vršile v velehradski baziliki službe -božje v latinskem, vzhodnem in kaldej-skem obredu. Tudi smo vsak dan molili pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom za cerkveno zedinjenje. Vsakomur, ki pride na Velehrad, ki se imenuje slovanski Rim, ostane vse to v neizbrisnem spominu in želi zopet tja priti. Ob priliki velehradskega kongresa smo se Slovenci tudi natančno dogovorili s Čehi glede slovenskega romanja na Velehrad. Čehi se našega romanja zelo veselijo in nas bodo slovesno sprejeli, ravno tako tudi Slovaki. Bo pa tudi tovv resnici zgodovinskega pomena, ko bomo Slovenci obiskali grob sv. Metoda, ki je tudi naš apostol, bodemo tam molili za cerkveno zedinjenje in si bomo ogledali še druge znamenite češke božje poti in sploh stopili v stik z brats-kim češkim narodom. Naša naloga doma pa mora biti, da širimo Slomškovo bratovščino sv. Cirila in Metoda, da delamo vneto in vztrajno za cerkveno zedinjenje in neprenehoma molimo in prosimo Gospoda Boga, da bi že skoraj prišel tisti čas, ko se bodo vsi narodi združili v eno pravo Kristusovo cerkev, tako da bo »ena čreda in pastir«. Pašnik za mlada plemenska goveda v okraju slovenjgraškem. Konec.) To poročil ose glasi: Da postane živinoreja dobičkanosna, je treba posebno pozornost posvečati pravilni prehrani in oskrbi plemenskih živali. To se doseže s pašo, ker so na ta način živali deležne v najvišji meri vseh pogojev za dober razvoj, namreč zraka, svetlobe in gibanja. Vsled tega je sklenil okrajni odbor slovenjgraški na predlog svojega načelnika gosp. Giintherja, urediti pašnik za mlada plemenska goveda in poveril to ureditev imenovanemu načelniku. Le-ta je priporočil v nakup okrajnemu zastopu dve v občini Sv. Miklavža ležeči posestvi kmetovalcev Brešarja in Mirkaca, o katerih posestvih je bil uverjen, da ustrezate vsem pogojem dobrega pašnika. Obe posestvi ste bili leta 1912 kupljeni za svoto 31.000 kron. Njiju obseg je ta-le: 14.389.3 ha njiv, 5153.3 ha travnikov, 9184.5 ha pašnikov, 888.7 ha vrta, 30.414.7 ha gozda in 100.7 ha zazidanega sveta, torej skupno 60.131.2 ha. Planinsko posestvo »Pašnik za mlada plemenska goveda na Graški gori« leži v občini Sv. Miklavža, ure peš-hoda od železniške postaje Dovže drž. železnice Dravo grad—Velenje, in 21/* ure peš-hoda iz Slovenjgradca, v nadmorski višini 842 m. Podnebje je toplo in vlažno, lega pašnika do pet šestink južno-vzhodna, južna in južno-za-hodna, eno šestina pa severna. Posamezni oddelki so va-lovito-hriboviti, vendar pa ne prestrmi. Skozi pašnik vodi občinska cesta Sv. Miklavž—Sv. Vid. Rastlinstvo se pričenja že sredi meseca marca zadovoljivo razvijati. Celo planinsko posestvo je razdeljeno na 15 čredkov, ki so med seboj v zvezi s prelazi. Ograjeno je s štirimi žicami in sicer izmenoma z dvema gladkima in dvema bodečima, ki so pritrjene na hrastovih ali borovih stebrih, stoječih v razdaljah treh metrov. Višina ograje znaša 1.4 m. Vsak čredek ima napajališče s pravo dobro svežo stu-demčnico. Dobroto sveta je spoznati iz njegove kakovosti; zemlji je pešceno-ilovnata, izrazito peščen je le čredek. #v 14 ha njiv se je pognojilo s hlevskim gnojem in s približno 200 q Tomaževe žlindre, kalijeve soli in čilskega so-litra, dobro podoralo, dvakrat pobranalo in koncem meseca majnika leta 1912 po primernem dežju posejalo s 1400 kg travniškega semena brez zaščitnega žita in sicer po navodilu, ki je označeno v tabeli I že omenjene knjige prof. dr. Falke-ja o stalnih ali trajnih pašnikih. Travniško seme, naročeno pri tvrdki Bošan na Češkem, se je zmešalo šele na licu mesta. ¡Njive, ki so bile že 14 dni po setvi v najbujnejšem zelenju, so se pokosile na jesen, travniki pa, ki so preje obstojali, in .pašniki so se očistili grmovja, kakoršno se je nahajalo na nekaterih mestih, potrosili izdatno z umetnimi gnojili in prebranali. Jase (lazi) so se deloma očistile in zasadile s triletnimi smrekicami, v katero svrho se je porabilo do konca leta 1913 nič manj nego okroglo 25.000 sadik. Dela, ki so edružena s trehljenjem in pogozdovanjem, naj bi se izvr- Zgodov. črtica o njega postanku in važnost planšarstva. šila v večletnih obrokih do leta 1916, ker bi naenkrat povzročila preveč stroškov. Oozdišča, v starosti 30 do 40 let, ki kažejo strnjena bujno rast, so se morala na severni strani in v strmi legi pustiti taka, kakoršna so. Ker se kmetijsko prebivalstvo prav živahno zanima za napravo pašnikov in izpremembo posameznih njiv v travnike, se je okrajni zastop pobrigal za to, da se priredi več skupnih zletov na Graško goro; tam se nudi zbranemu občinstvu prilika, razširiti si svoje znanje potom predavanj o izboljševanju zemljišč, govedoreji, gozdarstvu itd., ki se vršijo z razkazovanjem. Na tak način vpliva ta pašnik ne le v dobrobit prebivalstva, marveč tudi poučno in uspeh, ki ga obeta, je za okraj vsekakor razveseljiv. Ker so bili prejšnji hlevi neprimerni in premajhni, se je moral zgraditi nov hlev, v katerem je prostora za približno 100 goved. Poslopje je 60 m dolgo, znotraj 7 m široko, leseno, stoji na podstavku iz betona, na katerega so položeni mecesnovi tramovi, ima lesene stene in skodlasto streho. V dosego večje trpežnosti so se namazali leseni deli od zunaj in streha s karbolinejem. Tla v hlevu so beto-nirana in opremljena z dvema vzporednima plitvima žleboma, ki sta izpeljana v 15 m dolgo in m široko gnoj-nično jamo. Stavbe se nahajajo na Mirkaoevem posestvu. Tam se je popravila in uredila še precej dobro ohranjena hiša. Dve sobi s kuhinjo ste se nakazali oskrbniku pašnika; izmed ostalih dveh sob se je določila ena za bivališče članov okrajnega zastopa ali drugih nadzorovalnih činiteljev, ena pa za pisarno. Poslopja na Brešarjevem posestvu so se podrla in dotični svet spremenil v pašnik. Ker je planinski pašnik na Graški gori precej oddaljen od mesta Slovenjgradca in od železniške postaje Dovže, zanimanci iz vseh strani pa ga radi obiskujejo, pridobil si je Okrajni zastop gostilniško obrt, da se more postreči v pašuiški dobi obiskovalcem z okrepčili. Po odgonu živali s paše se gostilna zapre. Na poizkušno pašo se je prignalo 62 mladih goved v skupni teži 15.448 kg, predčasno so se odgnala tri, tako da jih je ostalo do konca, t. j. do 15. oktobra, na paši 59. Povprečno so pridobile živali na teži po 57^ kg. Najvišja prireja je bala 110 kg, najnižja pa 5 kg. Živali so se namreč morale na pašo šele navaditi na Graški gori. Ostale so prvih 14 dni le po eno uro, pozneje pa po tri ure na paši, da so se je polagoma popolnoma navadile. Od konca junija pa do konca avgusta so bila goveda ob lepem vremenu tudi čez noč na prostem in so se uganjala le ob največji vročini v hladen in prostoren hlev. Ob deževnih dnevih so se krmila s senom; pokladalo se je vsem dnevno nekoliko soli; posebno slabotna pa so dobivala tudi pše-nične otrobe. Medsebojno zavarovanje je bilo določeno na 75% ce-nilne vrednosti, pašnina pa je znašala 30 kron. Po sklepu okrajnega zastopa se smejo pasti tam le samo čistokrvna mlada plemenska goveda onih posestnikov, ki so člani bikorejskih zadrug v sodnem okraju slovenj-graškem. Na pašnik namenjene živali je pravočasno prijaviti okrajnemu zastopu, ki jih da nato pregledati po zaupnikih, nastavljenih v posameznih občinah, glede sposobnosti goved za pašo pa odloča obenem tudi pristojni živino-zdravnik. Nedavno je objavil »Dunajski kmetijski list« ta-le res zanimiv članek o pašniški zadrugi Gutenstein na Nižjem-Avstrijskem. »Dne 29. majnika 1926 se je začel uporabljati planinski hlev te zadruge. S to napravo se je zadrugi šele posrečilo vhlevljanje vse živine, ki se pase na planinskem pašniku, imenovanem »Wurmgarttenweide«, kar do sedaj v majhnem starinskem hlevu ni bilo mogoče. Na ta način in pa po razdelitvi v čredke je postal zadružni pašnik najmodernejši in najprikladnejši izmed vseh doslej v Avstriji obstoječih. Pašniška zadruga se je ustanovila leta 1922 pod vnetim in vstrajnim vodstvom živinozdravnika-svetnika Arka-dija Mirovicini, ki že mnogo let biva v Gutensteinu. Pristopilo je zadrugi 35 posestnikov, ki so plačali za 150 deležev po 30 šilingov (t. j. po 240 Din) z 20kratno zavezo (torej z zneskom 4800 Din), katera požrtvovalnost pač jasno priča o posebni zavednosti ondotnih živinorejcev. Ker je pašišče tako veliko, da ga ne morejo popolnoma izkoristiti goveda zadružnikov samih, se jemljejo na pašo živali tudi drugih posestnikov. Zadrugi so trajno na razpolago trije -pašniški okoliši. Približno 600 do 800 m nad morjem ležeča planina »Wurmgarten- und Mamauweide« obsega Skupno 84 ha in je vzorno z žicami razdeljena na 19 čredkov. Za ureditev tega pašnika, na katerem se nahaja od konca majnika do sredi septembra 110 goved, se je potrošilo 30.000 šilingov (ali skoro četrt milijona dinarjev). Okroglo eno tretjino te svote je žrtvovala kot podporo Kmetijska zveza in — komora ali zbornica. Na planini z imenom »Fadenweide«, ki leži črez 1000 metrov nad morjem in je razdeljena na dva čredka, se pase od sredine junija do sredine septembra 60 volov, na še višje ležeči in »Kuhschneebergwweide« imenovani planini pa 130 goved. Novi hlev ima gnojišče z jamo za gnojnico ter naprave, da se gnojnica po ceveh razliva. Povišek na teži živali ali prireja, ki so jo dosegli on-dotni živinorejci tekom zadnjih let, prav jasno dokazuje dobroto paše in povrača omenjene izdatke. Naj bi te skromne vrstice predstavljale predvsem šopek spominčic na grobu blagega in zvestega mi sotrudnika pokojnega g. Avgusta Guntherja in pripomogle v to, da bo v bodočnosti poleti redno slišati pašniški zvonček na — Graški gori! Pirnat. Vsi ljudje veliki in majhni govore o prodaji pri tvrdkl FRANC KOLEMČ, Apače radi prezidave, ker dobo tamkaj po zelo nizkih cenah najboljše blago. 728 mmmmmmmmmmm^mmmm^wmm 4* Naložite denar* fe pri Ljudski posojilnici v Celju registrirani zadrugi z neomejeno zavezo Cankarjeva ulica štev. 4 poleg davkarije (poprej pri „Be lem volu"), kjer je najbolj varno naložen in najugodneje obrestuje Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica sama Posojila po najnižji obrestni meri V Krekova posojilnica t Mariboru reg. zadr. z neomej. zav. Meljska cesta 10 sprejema vlogo p« najugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu oseb. poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nalagajmo svoje prihranke le t svojih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo varnost 779 M. ROPAŠ, CELJE ZALOGA KLAVIRJEV SVETOVNIH TVRDK. Uglašanje in vsa popravila strokovno. 725 ur »•- ZNIŽANE CENE! DENAR NALOŽITE BC* najboljše in najvarnejše pri Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru = Stolna ulica 6 r, z. z o. z. Obrestuje hranilne vloge np CO/ brez odpovedi jJLi U/0 na trimesečno odpoved ^ jjfl\j iiiiiniiiüiiiiiiiiiiiiuiiüiiiiiiiüiii Kovaškega učenca se sprejme v učenje, kateri je zdrav, trde« in in poštene hiše, naj se javi. Lu-dovik Sander, kovaški mojster, Dobrna pri Celju. «82 Posestvo pri Št. Ilju v Slov. goricah, arondirano, okroglo 22 oralov, tik železnice in državne ceste, dve stanovanjski hiši z vsemi potrebnimi gospodarskimi poslopji, z opeko krito, vse v dobrem stanju, 3 kleti itd., se proda z živim in mrtvim inven-larjem. Cena po dogovoru na licu mesta. Poizve se v restavr. Muršec pri postaji St. Ilj. 993 __3-1 Sadjarji, pozor! Kupim vsako množino izbranega namiznega sadja ranih in poznih sort, po najvišji dnevni ceni. Cenene ponudbe prejema pismeno ali ustmeno: Ivan Gavez, trgovec s sadjem, pošta Sv. Marjeta p. Moškanjcih. 970 Gonilne jermene za žage, mline, mlatilnice itd. priporoča Iv. Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 787 1—10 Za kvašenje piettice uporabljajte suho sredstvo r I n #. I j | Če uporabljate PORZOL točno po navodilu, dosežete enolično, hitro kaljivost ter zdravo, bogato žetev brez snetjavosti. Za kvašenje rži, ječmena T' rn ovsa uporabljajte mokro sredstvo^zaf kvašenje , i PORZOL in H1GOZAN sta po francoskih, nizozemskih, danskih, avstrijskih, rumunskih, čeških In drugih javnih zavodih preizkušeni in priznani sredstvil Igc Zahtevajte cenike In navodila od 1008 „KISTFl" tvorita kemijskih in phaiweutskih izdelkov d.d., KARLOVAC Euhinjska posoda, železna, po-nevska in pločevinasto poste-klena dospela. Najnižje cene. V trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja. Prepričajte se 977 Vino motno, zavreto, pokvarjeno, kislo, cikasto, se popravi, kakor tudi sredstva proti vrenju imam v zalogi. Naslov pove uprava lista. 972 Ako pridete v Maribor ne pozabite si ogledati WOTO TMM&OVWJWO Míarniénih & MiutnpevščaU