GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHAN1KO, TELEKOMUNIKACIJE) ELEKTRONIKO) AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Ob prazniku republike 29. november 1943. leta... V srcu okupirane Evrope vstaja nova država. Vstaja v krvi, bojih in ruševinah. Zaganjajo se vanjo od vseh strani; streljajo, divjajo in požigajo. - 29. novembra 1943. leta so bili v starodavnem bosanskem mestu Jajcu postavljeni temelji današnje socialistične republike Jugoslavije. Maja 1943 leta se je končala druga svetovna vojna. Zasijala je. težko in bolečimi žrtvami priborjena svoboda. Zasijala je v polnem čaru cvetoče pomladi,' polne nad, hrepenenj in ljubezni. Zasijala je najlepša pomlad stoletja.' Tako težko priborjena pomlad je odprla naša srca, "okrepila našo voljo ih nam dala nove sposobnosti. »Obnova domovine!« je bilo naše geslo. Gospodarstvo je kljub- ogromnim težavam krenilo ha začrtano pot. Sproščene .' so bile človekove zmoglji-aŽSltfiB .. .. , . • r, S krepitvijo samoupravljanja, s prenašanjem odločanja na proizvajalca, So sc po letu l95ff: bistveno menjali proizvodni odnosi, zdajšna gospodarska reforma pa 'vodi našo družbo V kvalitetno — novo obdobje-; Minula vojna nam je vsadila geslo: »Nikoli več vojne!« — Nekateri državniki v svetu so na to geslo pozabili! Nič več ne slišijo oz. nočejo slišati klica milijonov, ki hočejo živeti v miru. Naši narodi se z agresivnostjo niso ih ne morejo strinjati, kajti naša nova domovina je zrasla iz muke trpljenja in žrtev milijonov ljudi. Ob spominu na 24-letnlco zgodovinskega sklepa v Jajcu, ko so bili 29. novembra . 1943. leta postavljeni temelji današnje Jugoslavije, ki sloni na bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov — je prav, da nas misel o nujnosti miru na svetu spremlja vedno in povsod. V tej stavbi je bilo 29. novembra 1943 zgodovinsko zasedanje v Jajcu. Zdaj je v notranjih prostorih muzej AVNOJ Organi dela vskega samoupra vljanja, vse družbene in politične organizacije ter uredništvo glasila »Iskra« čestitajo vsem članom kolektiva k DNEVU REPUBLIKE Tam, kjer reka Pliva pada čez prekrasen slap v šumeči Vrbas, stoji starodavno mesto . .e, kjer so bili 29. novembra na zasedanju AVNOJ postavljeni temelji današnje federativna socialistične republike Jugoslavije Izvajanje reelekcije je sestavni za uresničevanje družbene in del prizadevanj gospodarske reforme Upravni odbor združenega podjetja je na svoji seji dne 8.11.1967 med drugim sprejel tudi sklep, s katerim opozarja organe: upravljanja v nekaterih naših organizacijah na razpise direktorskih mest. Prihajamo torej do tako imenovane reelekcije direktorjev, ki je uzakonjena že z našo ustavo. Vsekakor je reelekcija eden izmed faktorjev nadaljnjega razvijanja tako družbenopolitičnega kot družbenoekonomskega sistema. o Teelakeip/1 kt stoji • 'pfed gospodarskimi, §g organizacijami" kot o važni 'nalogi pri izvajanju' naše družbene in gospodarske, reforme, je razpravljal tudi Mestni komite ZKS, Ljubljana. V tej' razpravi -so rbile. iznesene' zelo tehtne misli in sprejeta jasna. stališča,: do teh. vprašanj, zato v izvlečku - objavljamo to: razpravo,- kakor- tudi -stališča, ki so bila sprejeta o vprašanju reelekcije. •' Isfvajanje reelekcije jetsef. stavni del' prizadevanj za uspešno uresničevanje družbene ih gospodarske reforme: Čeprav se kažejo prvi ■ rdž*®tain.; '’ižvajaiiia'fčforme ..(dosežena je večja stopnja gospodarske" stabilnosti,; cene še gibljejo bolj umirjeno, povečali smo izvoz itd.), se obenem pojavljajo številna nova pereča- vprašanja in problemi, ki'- zahtevajo večjo •ustvarjalnost - in., aktivnost ■vseh progresivnih šil. Vse bolj postaja 'jasno, da je: potrebno; reševati' te -probleme in vprašanja predvsem' znotraj- delovnih: organizacij -in v povezovanju..'delovnih skupnosti za .skupne, napore: in akcije:-. Sedanja faza izvajanja.: reforme ...potrjuje,-da v zahtevnejših pogojih 'gospodarjenja ni moč zadosti hitro povečati produktivnost . dela; doseči ustreznejše kvalitete'in ašortimana proizvodnje predvsem pa ustvarjati več dohodka brez globljih tehtnih in , dolgoročnejših ukrepov. Ni dovolj le zaostrovati disciplino v. delovnih organizacijah, -Na j več je rezer.ve za stal-ho povečevanje produktivnosti'so v smotrnejši organizaciji dela,--zniževanju stroškov in kvaliteti proizvodov. To zahteva izpopolnjevanje, tehnoloških postopkov in modernizacijo delovnih naprav ter predvsem smotrno in občutljivo prilagajanje proizvodnih 'programov potrebam trga fdomačega invtujfegš). :S tako dolgoročno usmeritvijo de-' . lovne„.pijganizaci i e : je . treba Uskladiti delitev dohodka in 'izpčpdiniti.'- ¿istem delitve osebnih dohodkov tako, da bo spodbujal' izvajanje navedenih nalog.: Samoupravne pro--izvodne odnose moramo dalje .razvijati, , jih usklajevati z -zahtevami -moderne proizvodnje in razviti organizacijske oblike upravljanja in. delovnih procesov ki bodo ustrezni našemu, družbeno ekonomskemu sistemu.' Tudi delovne organizacije v, negospodarskih dejavnostih morajo Svoje delovanje hitreje ■prilagajati novim reformnim pogojem. Uspešno izvajanje reforme je. odvisno tudi od smotrnejšega dela in modernizacije teh služb. ■ Izvajanje reforme vedno bolj poraja nujnost hitrejše modernizacije in intenzifika-eije gospodarstva in družbenih služb. To pa-zahteva smotrno in polno. • zavzetost ter ustrezno razporeditev vseh strokovnih kadrov. Izkušnje kažejo,', da je v delovnih organizacijah; kjer so na vo-(Dalje na 2. strani) Razgovori o organizacijskih vprašanjih »Iskre« Iz tovarne elektronskih instrumentov v Horjulu Minuli teden, v petek zvečer je generalni direktor Vladimir Logar vodil razgovore o organizacijskih vprašanjih ZP ISKRA. Razgovorov so se udeležili tudi zunanji predstavniki; člana predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj in Miha Marinko, predsednik skupščine SRS, Sergej Kraigher, sekretar komiteja CK ZKS Frane Popit, 'član izvršnega komiteja CK ZKJ Roman Albreht, predsednik odbora za družbeni plan skupščine . SRS, Franc Puhar, s .strani občinske skupščine Kranj pa sta sodelovala še predsednik Slavko Zalokar in sekretar občinskega komiteja ZK Martin Košir. riš Edvard Kardelj. V svojih izvajanjih je podal vrsto zanimivih! in koristnih idej in predlogov, ki naj bi jih vnesli v noyo organizacijsko shemo ZP ISKRA. Ob koncu je bilo dogovorjeno, naj določeni team upošteva predloge, ki so bili izraženi v razgovorih in naprej deluje pri obdelavi mar teriala. V delu teama pa naj občasno po možnosti sodeluje tudi tovariš Roman Albreht. Osnovni poudarek razgovorov je bil v tem, da je treba do potankosti obdelati ekonomske in samoupravne odnose na njih pa graditi ostale organizacijske spremembe v ZP ISKRA. ' Vsi prisotni zunanji predstavniki, ki so aktivno sodelovali v razpravi, so se enotno zavzeli za branžno organizacijo. Generalni direktor ISKRE je v uvodu poudaril, da je to prvi osnutek organiz. sprememb, da pa bo delo na obdelavi teh materialov trajalo še vse leto 1968 v želji,-da bi izdelali najboljšo organizacijsko obliko ZP ISKRA. Na zaključku -so se dogovorili, da je obstoječe materiale •dopolniti z ugotovitvami razprave, izdelati podrobno -ekonomske odnose, nato pa se bodo čez čas ponovno sestali v isti sestavi. Janez Pravijo, da je bila horjulska tovarna elektronskih inštrumentov nekoč ena izmed organizacij z najvišjimi OD. Kupci so jo takorekoč oblegali in pokupili vse, kar je izdelala. V tej »zlati dobi« zato ni nič čudnega, da je ni skrbela prihodnost, njene oči so bile uprte v sedanjost. Toda je že vedno tako, da se časi spzremene in z njimi tržne razmere. Kupci niso več moledovali za izdelke, toda tovarne to ni motilo. Proizvajala je najprej po istem kopitu, vendar, ne več za prodajo, temveč za zalogo. Ko je knjigovodja tovarne lani na Silvestrovo potegnil črto pod finančne kazalnike, je ugotovil, da ima tovarna na skladišču PSO za 922 milijonov S din zalog. Toda vodstvo tovarne to ni ganilo, še v letošnjem letu. je planiralo isto proizvodnjo v višini milijarde in 600 milijonov, ne da bi se vprašalo, ali je v sedanjih razmerah sploh možno prodati tolikšno zalogo in celotno letošnjo proizvodnjo. Posledice takšnega poslovanja so nam znane. Ob polletnem periodičnem obračunu je imela tovarna 10 milijonov S dinarjev izgub tretje stopnje pri 80% OD. • Na razgovorih so sodelovali tudi član! teama, ki pripravlja osnutek organizacijskih sprememb ZP ter predstavniki samoupravnih in političnih organizacij ZP. V uvodu je generalni' direktor brisal zgodovino združene ISKRE od njenega nastanka pa do danes in podal v grobem oris našega predloga. V razpravo so se aktivno vključili tudi ■prisotni gostje, predvsem tova- Anketa o samoupravljanju Dobili smo obvestilo, da je bila pred nedavnim izvedena anketa o samoupravljanju v organizacijah in združenem podjetju Iskra. Glede na to, da je analiza rezultatov pokazala vrsto zanimivih ugotovitev, obveščamo bralce »Iskre«, da bomo o teh ugotovitvah objaviti poseben sestavek v naslednji številki, ki bo izšla 9. decembra t.l. Uredništvo Razlogi, ki so privedli tovarno v začasno upravo, so več ali manj znani, vendar ne bo napak, če si jih ponovno osvetlimo v nekoliko zgoščeni obliki. Plan za letošnje leto v višini 1.600 milijonov S din je bil preop tim ¡stično postavljen. Že po končanem prvem trimesečju je bilo jasno, da PSO do konca leta tekih količin izdelkov ne bo mogla prodati. Tovarna se je vse prepočasi prilagajala spreme- Izvajanje reelekcije je sestavni del prizadevanj za uresničevanje... {Nadaljevanje s 1. strani) danih delovnih mestih in strokovnih službah ljudje z ustreznimi strokovnimi, in ■osebnimi kvalitetami, proces prilagajanja novim pogojem gospodarjenja mnogo hitrejši, rezultati gospodarjenja mnogo ugodnejši, novi kriteriji in pogledi na gospodarjenje in samoupravne odnose pa hitreje prodirajo v zavest delavcev. Zato je izredno pomembno, da so na vodilnih delovnih mestih ljudje, ki poznajo sodobne družbeno ekonomske procese in zakonitosti ter s svojimi moralno političnimi in človeškimi vrednotami, strokovnim znanjem, organizacijsko sposobnostjo in z jasnim konceptom vplivajo na samoupravno in delovno razpoloženje v delovni organizaciji ter sprejemanje ' najboljših odločitev in zagotovijo njihovo dosledno izvajanje. Z reelekcijo moramo čim hitreje prilagoditi strukturo vodilnih in strokovnih kadrov novim doseči po demokratični in samoupravni poti, ker nam le-ta odpira širše možnosti za najboljše rešitve. Pri tem moramo najgloblje dojeti smisel reelekcije in kadrovske politike sploh. Kadrovsko- politiko mnogi še vedno pojmujejo zgolj kot distribucijo kadrov, največkrat v' ozkem komunalnem okviru, ne pa kot odpiranje možnosti za uveljavljanje strokovne-sti,: nove delovne kulture, ustvarjalnosti in or- ganizacijskih ter človeških vrednot. Zategadelj reelekcija ne sme in ne more biti kampanjska in enostransko usmerjena politična akcija in je nikakor ni mogoče razumeti kot napad na vodilne kadre. Reelekcija pomeni «talno, jasno in objektivizirano oeenjevanje dela in sposobnosti vodilnih in strokovnih kadrov. Stališče mestnega komiteja ZK je, da smo se dolžni z vso odgovornostjo javno zavzemati za dosledno spoštovanje naslednjih načel: 1. Osnovno izhodišče presojanja vodilnih in strokovnih kadrov je temeljita ocena gospodarjenja, položaja in dejanskih razvojnih možnosti delovne organizacije. Pri tem moramo uveljaviti -objektivne kriterije in se upreti vsem poizkusom enostranskega ih kratkoročnega ocenjevanja. 2. Strokovna usposobljenost, osebne sposobnosti in moralno politične kvalitete kandidata morajo ustrezati, zahtevam delovnega mesta, kar pomeni, da morajo biti kadri ustrezno usposobljeni tudi za izvrševanje vodilnih funkcij in ne'samo v določeni stroki. Potrebno je torej analizirati določila statuta, ki obravnavajo reelekcijo in v skladu z navedenimi izhodišči ■določiti pogoje za razpise. Ob dopolnitvah statutov je potrebno tudi določneje opredeliti vsebino in pomen reelekcije, kajti le tako bo sta- tut delovne- organizacije pomemben faktor v procesu preraščanja reelekcije v normalno sredstvo samoupravne dejavnosti, 3. Javni razpis je pomemben element demokratičnosti v kadrovski politiki. Zaupanje v razpis je odvisno tudi od doslednega izvajanja prej navedenih načel in pogojev, da se bodo na razpis prijavili ustrezni kandidati. Naše odločno stališče pa mora biti, da se bomo pri izbici med kandidati odločili za najboljšega. 4. Povsod se bomo zavzemali, da bo proces izvajanja reelekcije javen. Z javnim delovanjem in upoštevanjem konstruktivnih pripomb se lahko najbolj približamo dejanski. objektivnosti. Mestni komite ZK se odločno in aktivno zavzema za dosledno spoštovanje navedenih načel, za- spoštovanje pravic in dolžnosti samoupravnih organov, da odločajo p najbistvenejših vprašanjih kadrovske politike v delovnih organizacijah. - Javno pa bo nastopil proti vsaki kršitvi navedenih načel in stališč. Odločno se.bo uprl tudi raznim le na videz demokratičnim težnjam, ki vsako sodelovanje, vsako pomoč, vsak vpliv zunanjih družbeno političnih činiteljev skušajo prikazati kot kršenje samostojnosti delovne organizacije, kršenje pravic samoupravnih organov itd. Družbeni skupnosti ni in ne more biti vseeno, ali'se- načela reelekcije spoštujejo iri uresničujejo v praksi ali ne. Zato mora pomagati organom samoupravljanja in vsčm progresivnim silam v prizadevanjih za uresničevanje naprednih stališč. Mestni komite ZKS pa bo odločno nastopil proti vsem, ki bi poskušali samoupravnim organom in delovnim organizacijam vsiliti vnaprej določene kadrovske rešitve. Smo proti vsem poizkusom oživljanja distribucijske kadrovske politike, škodljiv pa je tudi vsak subjektivizem, ne glede na to, kje je njegov izvor. Mestni komite meni, da si pri izvajanju reelekcije moramo prizadevati, da se bodo načela zamenljivosti, stalnega preverjanja dela, prakse in izkušenj globlje uveljavila v naših družbenih normah in da ho postalo doslej izredno občutljivo področje preverjanja dela vodilnih ljudi kar najbolj normalno za posameznika in delovno skupnost. Iz vseh navedb se vidi, da je Mestni komite .ZKS, Ljubljana dal poseben poudarek reelekciji v delovnih organizacijah. Tudi pri nas v združenem podjetju Iskra, v katerega organizacijah se bo reelekcija izvajala, bo potrebno z vso' resnostjo in pripravljenosEJo pristopiti k reelekciji, ker le tako bomo dosegli, da bo njen smoter, žara®, katerega smo jo vključili v naš družbeni sistem, tudi dosežen. P. G. njenim tržnim razmeram. Ko je že zamudila ugodno fcon-jukturo prodaje šolskega kompleta, še vedno ni analizirala. tržišča, da bi prilagodila proizvodni program in poslovanje spremenjenemu konceptu. Ponudbe tovarne električnih 'aparatov za prevzem proizvodnje TV stabilizatorjev sploh ni analizirala, čeprav je imela vse možnosti za prevzem tega zelo zanimivega izdelka, ki bi lahko postal glede na obseg 1 milijarde S din na leto dominanten artikel proizvodnega programa. Tovarna je imela vseskozi preširok sortimeht izdelkov* s tipično maloserijsko proizvodnjo, kot npr.: samo 109 kosov neke vrste inštrumentov, z eno samo izjemo žič-' nih uporov. Za to proizvodnjo je imela preobširno administracijo, vse preveč še-fovskih mest in seveda previsoke stroške poslovanja. Ne glede na to, se je v njej raz--vijala po .eni plati prava fa-miliarnost z vsemi tipičnimi posledicami, po drugi pa so se odnosi v tovarni poslabšali in zaostrili. To nam priča tudi v iteki meri koncept stanovanjskih gradenj, ki je bil že v temelju zgrešen. Ko so se v tovarni dokončno prepričali, da je verjetno za vedno konec neekonomske proizvodnje in s tem sorazmerno ugodnim zaslužkom, položaju niso bili -več kos. Namesto, da bi analizirali novonastali položaj in ustrezno ukrepali, so iskali krivce in se obtoževali med seboj. Niti vodstvo tovarne*' niti družbeno-politjične organizacije pri tem niso odigrale pozitivne vloge. Samoupravni organi so zato pravilno ukrepali s predlogom za uvedbo začasne uprave* kajti drugega učinkovitega izhoda ni bilo. V takih, nič kaj zavidanja vrednih razmerah, je po sklepu samoupravnih organov ZP -prevzela vodstvo tovarne za dobo enega leta tričlanska začasno uprava. Že prvi temeljiti pregled poslovanja tovarne in analiza vzrokov za izgube je dal iste zaključke, (Dalje na 7. strani) PSO podpisala pogodbo s PTT ' 0 Za ljubljansko omrežno Skupino bo obrat ATM izdelal v štirih letih vec novih ATC in razširil že obstoječe 0 Skupna vrednost predvidenih del znaša nad 16 milijonov N din © Dvanajst tisoč novih-priključkov 0 V PTT nebotičniku v Ljubljani sta podpisala ondan okvirno prodajno pogodbo direktor PSO Metod Rotar in direktor podjetja, za PTT promet v Ljubljani Dane Dovjak. Pogodba predvideva» da bo naše podjetje, postopno v štirih letih izdelalo in montiralo: novo rajonsko ATC Ljubljana II s kapaciteto 4.000 priključkov in opremo, ki je potrebna za povezavo z drugimi rajonskimi centralami ’ in vozliščno centralo; nadalje vozelno centralo Vrhnika s kapaciteto 500 lokalnih priključkov; opremo za ' razširitev rajonske ATC šiška za 2.000- priključkov; nova ATC Moste v Ljubljani za 2.000 priključkov; novo ATC Bežigrad v Ljubljani E kapaciteto 2.C00 priključkov; opremo za razširitev ATC Vič za nadaljnjih 1.000 priključkov; končno ATC Medvode s kapaciteta 300 priključkov in končno ATC Brezovica s ka-kapaciteto 40 priključkov. Skupna vrednost vseh dobav in montaže bo veljala PTT pekaj.nad 16 milijonov N dinarjev., . V celoti bo dobilo Ijubljan-sko: telefonsko omrežje z realizacijo pogodbe 12.000 novih telefonskih priključkov in si-, cer ljubljanske centrale 11.000, le en tisoč pa. kraji, v okolici. Spričo dejstva, da že ilanes čaka v Ljubljani nad 10.000 novih prošenj za priključek telefona, sedanja investicija ne bo’kaj prida za- g» ■ m r legla, ker se bo v obdobju štirih let spet nabralo najmanj toliko novih prošenj za priključke! Kot vse kaže, bo Ljubljana še dolgo trpela pomanjkanje. telefonskih številk. Podjetje za PTT promet v Ljubljani pa ne bo investiralo samo dela na razširitvi telefonskega omrežja v mestu in okolici, sodelovalo bo tudi pri financiranju magistralnih telefonskih . zvez, to je pri povezavi tranzitnih in glavnih central. Povezava medkrajevnih zvez mora namreč potekati vzporedno. Dve tretjini stroškov za ta dela bo poravnalo podjetje PTT Ljubljana, če upoštevamo, da je ljubljansko podjetje PTT sorazmerno majhno podjetje — ima 88 pošt in 1390 zaposlenih — si je naprtilo kar velike investicije. ■ Ne bo odveč pogledati ob tem še kakšen , j e položaj telefonskega omrežja v Ljubljani in sploh pri nas. Prikazujejo ga naslednji statistični podatki: Na sto prebivalcev je j priključenih v naši državi 1,4 telefona. V evropskem merilu smo še vedno na predzadnjem mestu, verjetno pred Albanijo. Svetovno povprečje je 5,5 telefona.. V Sloveniji je to število nekoliko ugodnejše, a še vedno preskromno. V republiki sta namreč na sto prebival-, cev 2,4 telefona,' v Ljubljani ob podpisu pogodbe pa 4. Ko bodo omenjena dela končana, bo to število naraslo na 8. V povprečju pa bo to še vedno zelo malo, saj imajo; vsa pomembnejša mesta v Evropi povprečje okrog 25, najmanj pa 15. Marjan Kralj * n p ¡Hi ■ ■I I s m1 «»j ■ ■Sil ¡lil wm S 1 1 iSH it wmMws. ■ I saMsli li \M Direktor Prodajno-servisne organizacije Metod Rotar govori ob podpisu pomembne pogodbe s podjetjem PTT Ljubljana, po kateri bo Iskra — obrat avtomatskih telefonskih naprav kranjske »Elektromehanike« v naslednjih štirih letih moderniziral ljubljansko ta lefonsko omrežje in ga okrepil z 12.000 novimi priključki IZ OBRATA »FERITI« TOVARNE ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO Preveč težkih okoliščin, da bi se lahko hitreje izpolnila preoptimistična pričakovanja Občasno smo pisali, morda tudi naš list malce preveč optimistično, kako se bo proizvodnja v obratu »Feriti« bistveno povečala, modernizirala in dosegla raven, kakršna je bila predvidena v investicijskih : elaboratih, ko se bo Obrat preselil iz nemogočih , starih prostorov in se otresel zastarelega načina 1 proizvodnje, Takrat je morda bilo opravičeno takšno pričakovanje, vendar so se brž pojavile številne ovire in težave, katerih posledice se vlečejo že ves čas od preselitve in delovni kolektiv, kljub svoji delavoljnosti in prizadevnosti zaradi tega še ne more doseči boljših proizvodnih rezultatov, je pa ob vsem tem že več kot leto dni obsojen na 80 % osebne dohodke in na to, da iz njega prav zaradi osebnih dohodkov, uhajajo že tako iskani visoko strokovni delavci. Ob obisku v obratu so mi že tedaj bilo hočeš nočeš tre-poveda-li tolikanj svojih te- ba odpovedati. Nekatere iz-žav, da res ne vem, če Sem med naprav pa so se že v si vse prav zapomnil, resno sedanji, proizvodnji pokazale pa dvomim, da mi jih bo v kot neustrezne in jih je. treba sestavku uspelo našteti po popravljati. in. v novih, delovnih prosto-; rih niso mogli ničesar. Pre-v hod . na ¿novo • tehnologijo in privajanje na nove stroj© in naprave ter na nov način -proizvodnje, . pri tem zasledujoč osnovno nalogo-kako-vost izdelkov, vsekakor za kolektiv ni' bila lahka naloga, predvsem pa ne izvedljiva kar čez noč. Vse preveč je tedaj prevladovalo mnenje, da bi moral obrat že- brž po preselitvi postati visoko rentabilen in. mimogrede prebroditi vse začetne in poznejše . težave, kar pa pri vsej prizadevnosti delavcev in vodilnih v obratu ni bilo mogoče. v Z. drugimi besedami, tako imenovana uvajalna faza, ali poskusna proizvodnja po Ji I Jr, 1 MraaftEMB» I 1 ■' ¡■■i i nekem pravem vrstnem redu, Tudi sajna izgradnja je te- S® P° po njihovi »teži« in značilno- kla prepočasi, da M obrat, *&*“«*. lL„,uf^Z sti. No, to v bistvu morda po novih tehnoloških preceniti ni tako pomembno. Na- sih in z modernizirano proiz-men tega pisanja je predvsem -vodiijo lahko sledil pravo-prikazati stanje obrata, pro- časno naraščajočim potrebam izvodnje in naporov, ki- jih tržišča. 2al smo tudi tu, kot vlagajo, da bi dosegli boljše - že marsikdaj' doslej »zamu-poslovne rezultate, pri čemer dali pravi vlak« in danes z pa mora . delovni .: kolektiv veliko večjimi žrtvami in na-premagovati dolgo vrsto res- pori skušamo dohiteti zamuda kritičnih problemov. jeno. Svoj delež k današnjim te-žavam obrata »Feriti« ne- Ze v začetku, ko bi mora- čokovanje takš..ih rezultatov odločno prekratka. Bdeti- izmed kritičnih problemov za proizvodnjo ¿eri« tov so tudi orodja. Manja morajo čakati; predolgo, da bi se lahko hitreje prilagajali trgu. Včasih je tudi kvaliteta orodij takšna-,, da ne omogoča solidne proizvodnje. Resno vprašanje je visoko ' strokoven kader. Le-tega- jim la biti na voljo predvidena „i . _ . “ primanjkuj©: pa še od obsto- M dv-opmo pomeni, tudi. popolna «« n«U Direktorja PSO in PTT Ljubljana, Metod Rotar in Dane Dovjak sta podpisala štiriletno pogodbo za modernizacijo telefonskega omrežja na področju Ljubljane in ljubljanskega okraja. investicijska sredstva za iz- ■■ gradnjo novega objekta na 1 -U 1J Stegnah, je prišel težak udarec. Nenadna restrikcija irir vesticijskih sredstev, tik pred koncem izgradnje, je povzročila _to, da ni bilo mogoče nabaviti nekatere, zlasti domače opreme, ki je za takšno proizvodnjo nujna. -Del naprav in opreme že v samih investicijskih elaboratih ni bil obsežen, ker je. bilo žal treba vse preveč' upoštevati. varčevanje in se jim je starih osnovnih v bivšem obratu; kajti s temi v novih pogojih ječih so pred Časom izgubili kar pet visoko strokovnih de- (Dalje na 8. strani) Obveščamo bralce, da bo naslednja številka tednika »ISKRA« izšla 9. decembra t. 1. Uredništvo »Merilne Z letošnjim novim letom je bil v okviru tovarne Iskra Elektromehanika v Kranju formiran samostojen obrat »MERILNE NAPRAVE«, že dosedanji rezultati poslovanja opravičujejo obstoj obrata, saj je preseganje postavljenega proizvodnega plana posebno v zadnjih mesecih, kot tudi njihov poslovni uspeh zelo vzpodbuden. To so podatki, ki jih zasledimo v statistikah tovarne. Dosedanji uspehi obrata nas pa obvezujejo, da se o tem mladem kolektivu, njihovemu programu, uspehih, pa tudi težavah — podrobneje seznanimo. UVODNA INFORMACIJA Pri razdelitvi razvojne dejavnosti k . pripadajočim obratom je od dotedanjega razvojnega sektorja kranjske tovarne ostalo razen administracije še celoten oddelek merilnih naprav in prototipna delavnica, kar je z novim letom 1967 prešlo s celotnim svojim programom v novoustanovljeni obrat merilnih naprav. Dejavnost merilnih naprav se v kranjski tovarni izvaja v samostojni organizacijski enoti od februarja 1954. leta dalje. Program je obsegal v začetku projektiranje in izdelavo električnih kontrolnih naprav izključno za potrebe tovarne. Kasneje pa je oddelek svcije proste kapacitete,, posebej v montažnih . delavnicah, dopolnjeval z županjimi uslugami. Od 5 delavcev se je v sorazmerno kratkem času razvil v oddelek z več kot 50 zaposlenimi in z izredno širokim programom električne merilne opreme posamične oziroma maloserijske izdelave. V letu 1966 je oddelek merilnih naprav prevzel tudi montažo elementov za avtomatizacijo s pripadajočimi mehanizmi. Danes zajema dejavnost obrata merilnih naprav naslednje smeri: Splošna, merihia oprema pa, da bomo z večjo prizadevnostjo in boljšim sistemom dela v prodaji že v kratkem bistveno povečali obseg tudi za ostale grupe naročnikov. Posebno mesto v realizaci- specifikaciji, vendar pri vsaj;: enakem obsegu prodajne realizacije. Glede plasmana naših izdelkov prek PSO do sedaj ni bilo posebnih težav, tako da PSO nima praktično nobenih nalog. Merilna oprema za telefonijo Oprema za umerjanje števcev Avtoelektrična merilna oprema Merilno regulacijska oprema Sinhroji in pribor Elektronsko optična oprema V preteklih letih je bilo izdelano vsako leto več kot 300 različnih naprav v prek 1000. primerkih. Razumljivo je, da Se bo proizvodnji program obrata stalno dopolnjeval, saj je za, posamično in maloserijsko proizvodnjo značilno hitro prilagajanje potrebam naročnika. PLAN PROZVODNJE ZA LETO 1967 Proizvodni program obrata merilnih naprav v 1. 1967 bazira na konkretnih naročilih posameznih tovarn »ISKRA«, predvsem kranjske, tovarne, in zunanjih naročnikov. Predvidevamo, da „bo proizvodnja dosegla realizacijo prek pol milijarde starih dinarjev. ^ Števčne naprave, ki sodelujejo v proizvodnem programu z največjo realizacijo bodo tudi v prihodnjih letih najmočneje zastopane v realizaciji obrata. Računamo Naprava za kontrolo številčnika telefonskega aparata Univerzalno kovinsko stojalo za enofazne števec ji obrata predstavlja' servisna služba. Po razgovorih z. Zveznim zavodom za mere i. dragocene metale in z direktnimi interesenti bomo vpeljali pogodbene servise za celotno opremo innerjeval-nic . za števce in laboratorijsko. opremo. Za redno servisiranje elektronskih mikroskopov izven garancijske dobe se javljajo 'posamezne ustanove že same. Dobri iz-gledi so pa tudi glede vključitve servisiranja domače in tuje električne merilne., opreme, s katero razpolagajo poštna podjetja. Prioriteta pri izvajanju del vsekakor pripada potrebam tovarne, kjer je omeniti ra-, zen izdelave nove merilne opreme za proizvodnjo še redno vzdrževanje ih preventivno kontrolo obstoječega in-strumentarija ter naloge, ki so predvidene s posebnim tovarniškim organizacijskim predpisom (evidenca merilne opreme, naročanje nove). Izdelava električnih in mehanskih sestavnih delov za prototipe posameznim razvojnim dejavnostim tovarne sodi tudi v program obrata. PRODAJA Prodaja izdelkov merilnih naprav zunanjim interesentom v preteklem letu ni bila urejena in se je izvajala delno prek PSO, delno samostojno. Razumljivo je, da je letošnji prodajni program še vedno tipanje in da je pričakovati med letom določane spremembe v asortimanu — je povsem zanemarjeno m 'težko 'bo zamujeno hitro urediti. Za uspešen nastop na tržišču je potreben pr.ospekt-ni material ne Samo v domačem, apmak tudi v tujih jezikih. Vsem željam in zahtevam kupcev., bomo v letošnjem letu mogli ugoditi le z največjimi napori, in- pri izboljšanih delovnih pogojih. Zavedamo se, da predstavlja letošnje leto in delno' še prihodnje osvajanje tržišča, kar , bo z ozirom na obstoječo --konkurenco na posameznih področjih ,mč kaj lahka naloga. Sodelovanje Hstrokovnj akov obrata s P,SO pri obdelavi/tržišča, bo moralo biti izredno tesno. Poseben problem pri ‘ prodaji predstavlja prospektni material za izdelke, obrata. Do sedaj je bilo to področ- IZVOZ Želja, da - plasiramo nase. izdelke tudi na tuja tržišča ni nova. Že pred leti so bile izdelane ponudbe predvsem za števčne naprave inozemskim- interesentom, -vendar do sedaj v nobenem primeru nismo uspeli. Prvi uspehi pri izvozu so na področju drugih dejavnosti obrata: ! razen manjših količin indikatorjev položaja/ ladijskega, krmila je bil ; prodan prvi: -elektronski mikroskop na angleško . tržišče (univerza v Leicestru). Obeti za vnaprej so vzpodbudni, ' saj. prihajajo vpraša Precizijske uporovne dekade za laboratorijske meritve nja za te izdelke tudi iz drugih evropskih in izvenevrop-skih držav. V letošnjem letu želimo predstaviti naše izdelke ne samo na domačih ampak tudi na inozemskih sejmih. Razen tega predvidevamo sodelovanje na kongresu elek-: tronske mikroskopije prihodnje leto v Rimu s strokovnim referatom in prikazom, kot tudi z demonstracijo našega elektronskega mikroskopa na.sejmih v Londonu in Hanovfu. NOVA PROIZVODNJA Obrat prevzema v maloserijsko izdelavo" v glavnem le one izdelke, ki so bili že razviti" in izdelani po posebnem naročilu, so pa zanimivi za širši kiog kupcev., Sami pa ' Želimo, da izpopolnimo asor-timan izbranih grup merilne, opreme s tistimi . izdelkb S za. katere obstaja interes, pri potencialnih kupdili, OEirpma so nujni, da posamezne vrste izdelkov še - vnaprej plasira-: .mo na trž-išče. Obstaja možnost, da dobimo za posamezne razvojne naloge sredstva' tudi izven »Iskre. Mislim, da ni potrebno posebej omenjati, da. uporabljamo že na dosedanjih izvedbah merilnih naprav, kar - zadeva tehniko, najsodobnejše dosežke, kat n. pr. .pnevmatiko pri vpenjanju, tran-’ sistorizaci j o, digitalno tehniko, zamenjava elektromehanskih elementov z elektronski- KADRI s 'Predlog Sistemctrilzaoije obrata predvideva ,144 delovnih mest, trenutno pa je v obratu 117 zaposlenih. Dejavnost obraita zahteva sorazmerno visok kvalifikacijski sestav. Obstoječi kader več ali manj ustreza v tehniškem razvoju, proizvodnji ter montažnih delavnicah, manjši problem pa predstavlja kader v kontroli. Te službe so bile že do sedaj v razvojnem sektorju skoraj polno zasedene. Na novo uvedena služba v-obratu — gospodarsko planski sektor — pa - je šele v formiranju. Dobro se zavedamo, da 'prav od te -službe" v mnogem zavist uspešno poslovanje obrata. Za. uspenšo izvajanje izredno. širokega asortimana angažira obrat tudi višokpstro-kbvne zunanje šodelavčfe,’ bodisi, kot stalne ali občasne. Tudi vnaprej bo .smiselno angažirati kot zunanje sodelavce strokovnjake ozke specialnosti, ker v mnogih primerih ne bi. bilo ekonomsko opravičeno, da: imamo za take občasne naloge redno.: zaposlenega strokovnjaka. POSLOVANJE Tovarniški organizacijski predpisi niso predvideni za posamično oziroma maloserijsko izdelavo. Zato bodo za poslovanje obrata le delno, uporabljivi. Potrebno pa bd, da skupaj z organizacijsko službo uzakonimo način poslovanja, ki bo najbolj ustrezal potrebam obrata in ki, ne bo odstopal od osnov- Oddajnik nivoja iz kompleta za elektroakustične meritve v telefoniji Elektronski mikroskop LEM 4 c nih tovarniških predpisov. To pa bo zahtevalo določen čas. ... UVAJANJE NORM' V okviru obrata so bile uvedene norme do sedaj samo v montaži elementov žd avtomatizacijo. Razmere na tržišču, nas pa silijo -da se normirano delo uvede tudi vi ostale delavnice. Predvidevamo, da bo ta naloga opravljena do konca tega lat’. Dosedanji rezultati pri uvajanju norm so presenetljivi. Pri tem pa se vse ostreje pojavljajo zahteve glede ureditve ostalih vprašanj, s katerimi se. obrat vsakodnevno srečuje: :• ustrezni prostor, proizvodna . sredstva, repro-' dukcijski material, razširitev prodaje itd. — Vprašanje dodatnih montažnih prostorov se vedno bolj ostro postavlja, ker bo sicer . (nemogoče pravilno organizirati delo dri realizirati vsa prejeta naročila. Druga težava v zvezi, s prostorom pa je dislokacija merilnih naprav. . — Oddelki, ki danes pripri-' dajo obratu MN, so dobili v preteklih letih izredno malo novih osnovnih sredstev. Strojni park je že skoraj ves iztrošen in za precizno obdelavo neprimeren. Razen tega pa potrebujemo za normalno opravljanje nalog dodatno strojno opremo. Električna merilna oprema tudi zahteva delno izpopolnitev s sodob-. ne j širni instrumenti in napravami. — Za redno poslovanje potrebuje obrat izredno . širok asortiman reprodukcijskega materiala, gradiv in sestavnih delov. Pri nabavi le-tega se pojavljajo večkrat težave, posebno pri uvoznem materialu, čeprav v mnogih primerih me zahteva velikih finančnih sredstev. Ker so izdelovalni roki sorazmerno kratki, je razumljiva zahteva za ekspeditivno dobavo vsega potrebnega materiala. Vsa problemi, s katerimi se V obratu »merilne naprave« kot sedaj, polno razumeva-vsakodnevno srečujemo, tu nje in pomoč vodstva tovar-nisov prikazani. Pri urejeva- ne, vseh služb in tovarniških nju poslovanja v obratu bo samoupravnih organov potrebno tudi vnaprej, enako , SiS V Novi Gorici zaključen seminar varstva pri delu Na . osnovi- Temeljnega, zakona o varstvu pri delu in odobritve tlO, smo organizirali v 'tovarni za Vse-vodilne' in vodečg^. delavce,; ki neposredno ali posredno: odgovarjajo za varnost ljudi pri delu, seminar iz tvarine varstva pri delu. Program, ki smo ga .izdelali s pomočjo DU • v Novi Gorici, je .v 42. učnih' urah obdelal vso tvarino, ki • jo zahtevajo zakonska določila, zraven tega pa še vse interne akte," kr jih mora vodilna ali - vodeča oseba poznati iz področja varstva pri delu. Zakon predvideva za vse' vodilne in vodeče delavce,'- da. opravijo ustrežen-'izpit in s tem dokažejo poznavanje potrebne tvarine iz varstva pri delu. V ta. namen smo izdelali ustreže'! test! znanja, ki ga ' je moral opraviti ..vsak slušatelj, zraven ' tega pa’ s pismeno nalogo dokazati poznavanje problemov, varstva pri delu na svojem področju 'dela. Seminar je obiskovalo nad 80 vodilnih in vodečih delavcev po ali pred delovnim časom. To pa pomeni, da so morali slušatelji poleg.'Svojega dela, dela v raznih organizacijah, samoupravnih organih ipd., vsak drugi dan še ' obiskovafi predavanja,,kar je bilo prav gotovo zelo naporno in je zahtevalo od slušateljev marsikatero samood-poved. Kljub navedenim težavam je: bila udeležba izred^-no velika, čeprav jo bilo že v začetku rečeno, da lahko kandidat opravlja Izpit . ne. glede na udeležbo pri preda- . vanjih. Iz i tega je - Sklepati,.. da eo„slušatelji popolnoma prostovoljno obiskovali- pre- davanja in da ni bilo nika-kega pritiska, ki bi jih k temu silil: Kot pri udeležbi, se je ’ pokazal1 -pozitivni rezultat tudi pri opravljanju izpitov* saj je že pri prvem preizkusu znanja opravilo izpit kar 75 % slušateljev,1 večina ostalih pa je opravila iz.pit naknadno. Znanje, iz področja varstva pri - delu smo poskušali utrditi še z ogledom tovarne »Rex«. Pordenone v Italiji-, ki ima varnost pri delu dokaj visoko, organizirano. Zaradi velikega števila slušateljev, si tovarne niso mogli ogleda-ti vsi zainteresirani naenkrat, k-e'r bi odsotnost vseh vodilnih in vodečih delavcev'’ negativno delovala na - proizvodnjo.' Zato;: si . je tovarno ogledala le- polovi ca slušate-" ljev, .ostala: polovica. si jo bo ogledala, čim dobimo odobritev s strani uprave tovarne »Rex«l Sele po žaključenfem seminarju lahko rečem, da .smo nudili s seminarjem vse tisto, kar zakon predpisuje iri celo voč, da smo vse slušatelje .dokaj obremenili, jim odvzeli marsikatero prosto uro,, da smo pa . s tem postavili čvrsto osnovo .za. lažje opravljanje vsakoletnega izpita iz varstva pri\delu, M ga zakon predvideval. ' Karel BRENČIČ Dopisujte v »Iskro!« naprave« is uci proaa] njaki pravijo, da maloprodajna trgovinska mreža v državi ni obdelana. Spričo tega sta se BRAUN in naša PSO domenila za nekatere ukrepe, ki naj bi spremenili način naše prodaje brivnikov, hkrati pa bi neposredne prodajalce v trgovinah vpeljali v sodoben, nevsiljiv način stika s kupci brivnikov. Kot prvi korak v obdelavi maloprodajne mreže je BRAUN v dogovoru s PSO poslal k nam tri svoje strokovnjake, ki so v minulih dneh vodili seminarje za Že nekajkrat je bilo slišali na raznih sejah, kjer smo obravnavali zaloge naših izdelkov, da prodaja brivnikov ne poteka pravzaprav predložili še .samoupravni organi, začasna uprava ga je le do-slovno uveljavila. Druga poteza je bila po-bsiritev discipline, ki so jo vsi sprejeli z razumevanjem, razen dveh. Ker se ta dva osnovnim predpisom prihajanja na delo, so jih preprosto — odslovili. Precejšnje težave ima tovarna še sedaj z nezanimanjem nekaterih delavcev do dela zaradi nizkih OD. V prvem polletju so znašali namreč, OD v povprečju le 59.030 S din. Začasna uprava sklicuje zato vsak mesec sestanek kolektiva ,na katerem se le-ta seznani s položajem v tovar-, ni, napredkom sanacije in seveda OD. Sama začasna uprava pa dobi mnogokrat koristne napotke cz. sugestije za .izboljšanje poslovanja, . Na enem izmed teh sestankov je kolektiv z razumevanjem sprejel odločitev, da je treba začasno dodeliti nekaterim strokovnjakom n. pr.: orodjarjem OD v višini 100 %, ker bi se sicer znalo zgoditi, da bi le-ti odšli drugam. Največja naloga začasne uprave je sedaj: uspešna realizacija sanacijskega programa in preusmeritev proizvodnje po zahtevkih, ki jih diktirajo razmere ha tržišču. Uspeh bo v . veliki meri dosežen, če bo začasna upr-ava uspela konsolidirati trikot ZZA — tovarna •— PSO. To . nalogo kot kaže uspešno rešuje, kajti že se kažejo vidni uspehi - Tudi za zalogo tako imenovanega šolskega kompleta v višini 300 milijonov S din ima začasna uprava načrt za predajo. Skušala bo najeti posebna finančna sredstva, s katerimi bi kreditirala šole. To je edini način, da bodo te zaloge odprodali. Glede dodatnega proizvod-. nega programa je imela začasna uprava res srečno roko. Pogodba s Central Data Corporation je odpravila po- daj naroča te elemente neko- preusmeritve proizvodnje, liko bolj umirjeno. Naročil je Marjan Kralj Iz tovarne elektronskih instrumentov v Horjulu: detajl iz montaže tiskanih ploščic za Control Data Corporation, katerih kakovost je zadovoljila kooperanta v tolikšni meri, da tovarna lahko v prihodnje računa z obsežnimi naročili. Nedvomno je nadaljnji razvoj te kooperacije za horjulsko tovarno nadvse perspektiven Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov ODGOVOR: Ce kaže poročilo uspešno poslovanje, ponavadi- slabe 'volje ni, Podatki kažejo, da je bil letni plan proizvodnje dosežen z 77%, medtem ko je povprečno število zaposlenih naraslo le za 2%. Produktivnost, merjena s proizvodnjo na zaposlenega (po stalnih cenah) je tako narasla za 17 %. VPRAŠANJE: Znano je, da je »Elektromehanika« glede na osebne dohodke v Kranju, bolj na spodnjem koncu plačilne lestvice. Ali menite, da ho v naslednjem letu mož_ no osebne dohodke povišati? ODGOVOR: Nizke OD smo podedovali iz prejšnjega sistema, saj je znano, ‘da so v. _______ _________I________ letu 1865 »plače« celo nihale Čeprav smatramo 9-mesečini od 10» ^na 80 %. leni se je obračun kot ugoden, obstaja stanje že popravilo, letos so, mnenje, da je možno še bolj OD večkrat presegli 100 %. učinkovito poslovanje. Pred-. Kakšni bodo osebni dohodki vsem je treba urediti konti*! v . i° jtfŠfeP ?>Pi'ero- nuirano planiranje, odpraviti kovati«' po pianu sodeč, če. zastoje v proizvodnji, zmanj-bo šlo vse tako kot je treha šati izmet in reklamacijske in pri istem številu zaposle- stroške. V zvezi s tem je tre-nih pa obstajajo možnosti za ba nagrajevanje za kvaliteto nekoliko višj.e OD v nasled- prenesti na tiste -delavce, od njem letu. Osebni dohodki so katerih je kvaliteta izdelkov se letos Izplačevali v okviru neposredna odvisna. Omejiti normativov gospodarskega je treba nadurno delo ker. plana. V tem času je bila podražuje produktivno uro, kajti prodaja je predvsem odvisna o.d cene in seveda kvalitete. »Dobro blago se samo hvali,« pravi pregovor,' zato je važno, da ima kvali« teta izdelkov prizvok stalnosti. H kranjske tovarne Vinko ša raboti ODGOVOR: Vsekakor!J VPRAŠANJE: Menite, da bo tudi december uspešen? SKLEPI 5. ZASEDANJA DS ZP (8. II. 1967.). Na predlog organizacijsko- stopi na tem mestu s 1. 12. kadrovskega področja DS 1967. imenuje na izpraznjeno me- # Na predlog flnančno-ra-sto šefa finančne operative čunovodskega področja DS tov. Bertoncelj Friderika iz fi- imenuje komisijo za popis nančno-računovodskega pod- osnovnih sredstev, terjatev ročia- in obveznosti v naslednjem . © Na predlog organizacij- sestavu: skfkadrovstesa8 nolr^aDS sko kadrovskeea področja DS I. Komisija za popis osnov- sko-kadrovdcega področja DS sprejme naslednji sklep: nih sredstev: Troha Franc - sprejme sklep, da se na pro- jja delovno mesto direk- predsednik, Cencič Drago — sodeiaver0 tor3a investicijske grupe za član, Gros ing. Anton - član. P^an uspešno izpolnila, in da IT « i gradnjo orodjarne v Ljub- n. Komisija za popis ter- si bomo ob čestitkah za novo nravnih-'tov Milin P' ii3®1 se imenuje tov. Milan jatev in obveznosti: Velika- leto z lažjim srcem nazdra- p J Regovc, inž. organizacije in nje Miloš — predsednik, Ci- vili »Srečno!« kot lani. ODGOVOR: Prepričan sem o tem, če pa bomo nakazane pomanjkljivosti vsaj delno odpravili in izpolnili bistvene elemente gospodarskega plana za letno obdobje, lahko pričakujemo, da bo Elektromehanika« letni gospodarski © Na predlog organizacij- to s 15. 11. 1967. Delovno me- bej Rudolf — član, Habič ___ sko-kadrovskega področja, sto pomočnika direktorja Stane — član. manjkanje dela. V tovarni se ®® strinja s premestitvijo omenjene grupe se ukine, _ , imajo sedaj polne roke dela tov; Magde Ahačič iz organi- tov. Dolhar Štefan, ki je to ®S “«*°®u3e °rganiza' z montažo tiskanih ploščic in zacijsko-kadrovskega področ- mesto zasedal pa se premesti cijsko-kadrovsko področje — kot vse kaže — po zaslugi 3a v Nabavno organizacijo s na odgovarjajoče delovno t°v-, Troha, da izdeia predlog odlične kvalitete — bo teh 1967- mesto v strokovnih službah. n®vdl ahahtsfedi ocen za naročil vedno več. Kaj po- ® ®S sprejme odpoved de- Sistemizacija Investicijske str°kovne službe z veljav-meni dobra kvaliteta najbolj lovnega razmerja tov. Vojka grupe za izgradnjo orodjarne 110StJ° ud 1. 1. 1968. izpričuje vest, da je horjul- Rupnika — šefa finančne se po veča za 2 delov- © DS priporoča, naj bi v ska tovarna tudi uradno po- operative v finančno-računo- ni mesti — tehnični vod- bodoče material za seje čla- Naslov uredništva: stala kooperant ameriške fir- vodskem področju s 1. 11. ja in pomočnik tehničnega ni dobili pravočasno ter da K . Savska ]oka 4 me CDC s tem, da je na 1967, zaradi odhoda na novo vodje. Na novo delovno me- bi se na vsaki naslednji seji -j. . 22-221 int 333 vseh izdelkih označena s po- delovno mesto v organizaci- sto tehničnega vodje v ome- podalo poročilo o izvršitvi ": ’ seb.no kodno številko. jo: Tovarna radijskih spre- njeni grupi pa se imenuje sklepov sprejetih na zadnji ■ ■■■ — Ne glede na lepa devizna jemnikov, Sežana. tov. ing. Prinčič Pavle, ki na- seji. ABC DOPISUJTE V »ISKRO«! Preveč težkih okoliščin, da bi se lahko hitreje. .. Pisma bralcev (Nadaljevanje s 3. strani) lavcev, ki. so si zaradi boljr ših osebnih dohodkov poiskali delo drugje. Za pridobivanje izkušenj delavcev pri proizvodnji po novih tehnoloških postopkih so bile dosedanje količine izdelkov dokaj premajhne, zato vselej tudi ni uspelo obdržati zahtevano.' kakovost in se držati v okvirih vedno ostrejših toleranc. Na splošno pa Vemo, da maloserijska proizvodnja nosi s seboj tudi večje proizvodne stroške, s tem pa manjši dohodek. Prepozen nastop . ; obrata »Feriji« 'ha trgu zaradi teh in še vrste drugih težav, je imel nujne -in škodljive posledice: proizvajalci televizorjev .so bili prisiljen zateči se k uvc-zu, da so lahko vzdrževali svojo proizvodnjo, s tem pa so morali »Feriti« ugrizniti v še drugo kislo jabolko —-tudi na domačem trgu, so še bili prisiljeni prilagoditi cenam na svetovnem trgu.' Odtod seveda manjša akumulacija, znižani in 80 %'• osebni dohodki in opravičeno vedno večje malodušje, s cer marljivega d.lovnega: kolektiva. V Svetu je : povsod proizvodnja takšnih izdelkov visoko^ serijska, glede na potrebe velikih proizvajalcev tudi specializirana in zaradi vsega togi lahko cenena, ker je ob večjih serijah izdelkov možno' znižati lastno ceno. Tega v. obratu »Feriti« ob sedanjih, največkrat minimalnih serijah, ki sledijo konkretnim naročilom ne zmorejo, da ne bi vzporedno s tem znižali tudi svoj, že tako mi-, nilhaleii dohodek. '"' * * Na tujih, tržiščih bi se s kvaliteto v zadnjem času prav lahko uveljavili, prav tako pa tudi morda s ceno, če ne bi imeli pri. izvozu svojih izdelkov . tolikšnih 'dajatev. Od 2.3 do 30 % cene izdelkov gre namreč za prometni davek, carino in provizijo PŠO, kar je vsekakor izredno breme. Boleč problem obrata je tudi . v tem, ker je praktično brez razvoja že vrsto leti Peščica entuziastov, ki se. v obratu, ukvarja ves ta čas s to pomembni ‘ dejavnostjo, ph ima žal le 'omejene in skromne, možnosti. Zlasti občutno pogreša možnosti za učinkovitejše kontaktiranje z razvijalci v svetu. Nihče izmed teh še. .ni. imel'priložnosti sodelovati na številnih. seminarjih in podobnih strokovnih prireditvah, kjer bi nedvomno lahko najceneje in najhitreje pridobivali izkušnje od drugih, na tem področju bolj razvitih. To je težko popravljiva 'napaka in je res; skrajni čas, da se jim v prihodnje omogočijo sodelovanje na takšnih prireditvah in omogočijo nekoliko boljši delovni pogoji — vsekakor ‘j edvsem v interesu same proizvodnje in nadaljnje rasti obrata in tovarne. Kader, ki v obratu opravlja razvojne dejavnosti res ne bi smel biti tako izoliran pri tako naglem tempu razvoja današnje znanosti in tehnologije! Pri tem pa tudi ni prav : nič nemogočega, če bi se iz poglobi j enega Sodelovanj a; na tem področju sčasomma. razvila. kaka nova, umestna in koristna kooperacija z določenimi ugodnostmi za celotno podjetje, a; Ugodno zazveni v dolgo vrsto problemov, o. katerih so mi govorili v obratu, tudi bolj prijetna -ve'št, da namreč- prav v zadnjem času kaže, da se bodo aktivno vfclju-. Sili v uvoz. in sicer za sedaj z okisidnimi' 'magneti in. feritnimi 'antenami. To srt sicer' šele' začetni izvozni posli,'ka-; tere pa bodo skušali yse/bolj: razširiti; Seveda prodor nar' tuja tržišča nitrni lahek,/niti na more biti-teko hiter. Doslej so poslali v razna' države -že vrsto vzorcev in; glede na njihovo kakovost pričakujejo, 'da bodo 'ponudbam sler di.la tudi konkretna naročila. Menijo pa pri tem, da bi prav v tem pogledu precej/ več lahko Storili tudi- .vsi Iskrini zastopniki, kolikor jih ima v zadnjem 'času ŽP v raznih deželah. . - Prav lepe - pbslc-vhe,'' uspehe pa »Feriti« dosegajo pri proizvodnji pupinskih tuljav in omar za . celotne potrebe jugosl. PTT in drugih koristnikov; Po vseh računih, jim primati jkiije Okrog 'TO /milijonov starih dinarjev za izpcpplni-tev -opreme, zlasti domače, s čimer bi lahko .ustrezno pospešili obvladanje nove tehnologije. in. proizvodnje po njej. j 1 _ = , .. Ker mera težav'in problemov obrata »Feriti« kar ncče in noče biti polna, za ko-nec še to, da jih- -je nemalo prizadela podražitev električne energije in materialov, medtem ko so pa cene izdelkom morale ostati enake, oz. so jih celo morali- zaradi, nižjih cen uvoženih izdelkov na.do-. mačem trgu.celo..še,zniževati Pri .'električni en'ergi.ji' ne samo. da so nastali zaradi podražitve ; večji poslovni stroški, dela jim .pa še druge preglavice. Napetost namreč n-i konstrantna,. pač pa pogostokrat pada s 380 čelo. na. 1 330 ali pa še manj voltov, česar pa. mnoge naprave ne prenesejo in tako na njih nastajajo okvare, povzročajo zastoje proizvodnje in spet podražujejo. Se drug problem je pri tem, vse prepogosto se zgodi, da brez predhodnega obvestila, zmanjika električne energije in posledica — proizvodnja, ki je obtičala tedaj v napravah, je navadno zanič. In tu bodo potrebni posebno energični I ukrepi, saj taki. primeri prinašajo prevelike izgube. Ob tej skoraj nepregledni vrsti težav, je prav čudno, da delovnemu kolektivu še uspeva toliko izdelati in dosegati zadovoljivo kakovost. Želimo mu, da bi kar čim prej prišel do sredstev za po- trebno opremo. -in,U -da- bi uspešno prebrodil tudi j vse’ ostale sedanje težave- ih slednjič začel delati v ugodnejših, normalnejših pogojih,- s tolikšnih dohodkom, da bedo osebni dohodki odstranili malodušje, -ki prav gotovo ne koristi niti njim samim, hiti; obratu, tovarni in združenem podjetju. -J.C.-: GLASBA IN DELO Pod tem naslovom smo v rubriki »Pisma bralcev« objavil; v prejšnji številki vprašanje . o glasbi, v tovarni. Uredništvo je dobilo s strani članov kolektiva več zadevnih vprašanj in "nasvetov,- vsekakor pa je .bil nasvet, naj kot odgovor objavimo povze- Razgovor ob slovesu V kranj ski . tovarni,' ki štej e prek 4.000 zaposlenih, je vedno 'kaj- novega, zato ni čudno, da v glasilu prav s kranjskega področja zasledimo največ prispevkov pa' tudi največ., uopkojancev .. Prejšnji ' teden sva .se srečala z /inž. Gabrpm. »Tovariš Tine Mlakar , gre v pokoj, in prav bi bilo, da se pred odhodom kaj ' pomenita!« je dejal. To sem sporočil tov. Mlakarju. . Razgovor je bil takle: »Večina Iskrašev kranjske tovarne vas dobro pozna, tovariš. Mlakar, kljub, temu menim, da bi bilo prav, če bi mi v siovo zaupali nekaj življenjskih podatkov:« , / .Sproščen; smeh je Bil prvi odgovor, kasneje pa je z njemu lastnim načinom, opisal življenjsko pot, ki jo v kraj. šem zapisu priobčujemo. Tovariš Tine Mlakar spada med pionirje kranjske Iskre. Po demobilizaciji seje v septembru 1946. leta zaposlil v »Iskri« na raznih delovnih mestih. Bil je tudi upravnik in-, ternata in strokovni učitelj na Industrijski šoli, nato ohratovodja splošnotehnične-ga oddelka. Kot je dejal tovariš Mlakar, je.bilo to še v dobi -lcb -je' »iskri« Beograd »krojil hlače«. Po letu 1950 je poleg, rednega dela uspešno sodeloval v samoupravnih organih in sindikatu, deset let pa je bil. namestnik komandanta -tovarniške 'protiletalske zaščife. Kot- šef vzdrževanja naprav je s sodelavci skrbel, da ni bilo nikjer nepotrebnih zastojev, -kot član društva za varilno tehniko pa je posebno skrb posvečal varjeniu. Kot nravi tovariš Mlakar, so varile; v kranjski - tovarni s .(svojimi -predlogi ih delom marsikaj pocenili. . Ob vprašanju, kakšne želje bi:rad povedal kolektivu, je dejal: »Iskrena- hvala vsem sodelavcem za razumevanje, posebno tistim, ki sp se me spomnili tudi v času bolezni. Želim, da bi Iskra imela do- Tov. Tine Mlakar bro strokovno vodstvo/ki. naj doseže, najvišji :-kp§inpš-0,dpr bre proizvajalce, predvsem pa prodajalce, kar:, je, pogoj .za višje OD na .plačilni, letvici!« Takole odhajajo . pionirji »Iskre« v zasluženi J pokoj. Nekateri veseli, . drugi'Spet z grenkobo v srcu, toda ;Vši ž zavestno ..predanostjo,. naši »Iskri«, .kjer so' pustili velik •del svtijega -./". življenja in ustvarjanja. Tako je tudi s tov. Mlakarjem, zato mu želimo v pokoju čimveč zdravja in zadovoljstva. ték iz članka »Uvajanje glasbe- V . industrijo« ; (avtor.. toV. Milán .; Puhan; - psiholog , -;v ZP Iskra), ki ; je bila v .reviji •Iskra« leta 1960 — najboljši, zato ga tudi objavljamo, -. Glasba mora ostati v ozad- ju. Ne. smemo, dovoliti, da bi ji posvetili preveč pozornosti in bi motila zbranost pri delu, zato' je - odveč Vsaka vsiljiva glasba, npr. tista, ki zaradi visokih tonov kar ušesa »trga«-, ali pa zaradi preveč poudarjene ritmike sili k »spremljavi«, k »pritrkavanju« z nogami ali »bobnanju« s prsti, Glasbeni ritem naj ne moti delovnega ritma, eh drug a če rečeno, naj- ne bit motenj med ritmom glasbe in ritmom /dela. Glasbo je treba predvajati po umiku, ki naj bi bil odrejen na osnovi psiholoških vidikov dela, ta-¡ ko da bi upoštevali delovno krivuljo z dviganjem in padanjem storilnosti. Menimo, da bo, čeprav kratek nasvet, koristen za. prilagajanje glasbe v naših .tovarnah, ki zaenkrat še ni taka, kot jo psihologi. predlagajo: ‘ Uredništvi» POZDRAV IZ ŠABCA Minula bosta že skoraj dva meseca odkar sem odšel na odsluženje vojaškega roka in sicer v Šabac, Da ne bi bil popolnoma odrezan od dogodkov v tovarni, bi bil zelo vesel, če bi mi pošiljali glasilo »Iskra«. Življenje pri vp-jakih je zelo -pestro, toda vseeno se rad spominjam svojih, sodelavcev •in jim ob tej priliki pošiljam prisrčne pozdrave, Martin Mubi V. P. 7716/18 Šabac, Erbija ISKRA — glasilo delovne« ga kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik; Igor Slavec izhaja tedensko — Rokopisov na vračamo — Tisk in klišeji: -CP Goreniski lisk« Kran) 30. septembra je odšla v zasluženi pokoj tov. Marija Mežek iz obrata »Keramični kondenzatorji« Žužemberk. Sindikalna podružnica ji je ob odhodu izročila spominsko darilo, sodelavci pa so ji zaželeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let