Poštnina občana f tolarhi
Leto X9 ii 219
LJubljana, četrtek 19. septembra 1929
Cena 2 Din
40 Ofa
b 1 T«Mm Ste«, 3132. »123. »H »» li 3116.
• MU U. Takta«
k. 440.
Col3w Kocmon	trn.M.
BofcapM M M mBato. ■ MU m
OpnvatttvM Uatflau. Preieraova 4. M. TalefcM it 3132, 3123, 3124, 3125, 312«, •tfdeleki Unbfcaoa, Prežeraov 4. Teldoo fet 2492.
Maribort Aleksandrov« ceat it 13. Tele km it «55. FoMMca Celje! Koceoova oCca lt I.
Telefoa it 190. Kateri pri po it ček. tavc<Ehi Uubljaaa it 11.842; Praha čisto 73.180; Wiea Nr. 106241.
Ljubljana, 18. septembra.
Lateranski sporazum postaja vse bolj ln bolj vir neprestanih sporov med Vatikanom in Kvirinalom. Paradoks teza sporazuma je v tem, da ni odstranil spornih točk med cerkvijo in italijansko državo, marveč je nasprotno postal torišče. kjer se z neizprosno doslednostjo ponavljajo trenja med cerkveno in posvetno oblastjo. Ta trenja odmevajo nekoliko prikrito iz izjav sv. očeta in predsednika italijansek vlade ter se neprikrito javljajo v polemiki glasil ob< strank. Obnavlja se stoletna borba za suprematijo med obema silama in z la-teransko pogodbo je ta borba, ki je « bistvu vedno ista. dobila novo formo.
Nedavno se je v italijanski javnosti razvnel boj glede pisanja papeževega glasila in njegove ostre kritike državne oblasti, ki je plenila izjave italijanskih katoliških listov. Pri tej priliki so fašistični listi brez ovinkov opomnili papeža, da je njegovo glasilo uradni list tuje države in tujega suverena ter v zvezi s tem zagrozili, da bo fašizem v obrambi državnih oblasti omejil čitanje vatikanskega glasila le na ozek prostor med stenami Vatikanskega mesta. Grožnja je bila kruta, toda bila je utemeljena na pogodbi med obema državama.
Nedavno pa se ie vnela nova polemika, ki jo je izzval papež s svojim nagovorom na italijanske visokošolce. člane katoliške akcije. »Duce« mu je takoj odgovoril v svojem velikem eks-pozeju prošle sobote, ko je naznanil dalekosežno preosnovo fašistične državne uredbe. Kakor je znano, je Mussolini z novo preosnovo posebno po-vdaril važnost vzgoje mladine v fašističnem duhu ter podredil vsak interes posameznika popolnoma tn v vsakem oziru interesu države, Naglasil je s tem absolutno suprematijo države nad cerkvijo ter zlasti pridržal vzgojo mladine brezpogojni kompetenci državnih oblasti.
To prizadevanje, pridobiti si mladino, smatra cerkev od nekdaj kot poseganje v njene prerogative. zato je takoj reagirala na Mussolinijev postopek. Papež je izjavil, da ima katoliška mladina Italije nalogo, da budno pazi nad narodom, da ga kdo ne zavede na stranska pota. Katoliški omladinci bodo poslani kot straže in opazovalci v »se narodne vrste in sloje, da čuvajo nad katoliško moralo. Naloga je težka, zahtevala bo samozatajevanja, žrtev in celo mučeništva. »Prišel bo čas. ko bo treba zaupnih ljudi, poštenih nad vsak dvom in tedaj se borno spomnili na vas«, je zaklical sv. oče katoliški mladini.
Slednji pasus je smatrala fašistična italijanska javnost kot vošno napoved in kot žalitev vseh Italijanov, ki niso udruženi v vrstah katoliške akcije. Posebno vehementno je odgovoril na papeževe besede prvak fašističnega tiska »Giornale d' Italia«. S pekočo ironijo piše o novih mučenikih. ki jih čaka palma beatifikacije zavoljo preganjanja s strani države. List naglaša, da obstoji preganjanje doslej le v dovoljenem popustu za vožnjo v Rim. Glede kontrole. ki jo naj izvajajo omladinci kot straže v vrstah italijanskih katolikov, naglaša fašistično službeno glasilo, da so minuli časi, ko je cerkev izvrševala tudi politično kontrolo. Kako jo je izvrševala, se lahko razvidi iz policijskih aktov bivše cerkvene države, zato naj Vatikan v svojem interesu ne izsili objave teh dokumentov.
Še hujšo grožnjo je navezal »Giorna-le d' Italia« na pepeževe besede o bodoči potrebi nesporno poštenih ljudi, ki jih bo najti le v vrstah katoliških organizacij. List imenuje te besede kruto žalitev italijanskega naroda ter ogorčeno zavrača misel, da bi izven katoliških organizacij ne bilo poštenjakov in pravi, da je treba na tako žalitev odgovoriti nemudoma z represali-jami. »Naj sv. oče, za božjo voljo, ne načenja vprašanja morale, kajti morali bi na veselje senzacij lačnim ljudem navesti pikantne podrobnosti iz črne kronike o pregreških duhovnikov in menihov proti elementarnim principom krščanske in občanske morale. Cenzura države prepoveduje objavo te škandal-ne kronike. Spominjamo samo početje mnogih članov katoliške akcije, ki so t zelo nečednimi manipulacijami spravili ob prihranke nešteviino kmetov in obrtnikov. Ali naj damo podrobnosti o polomu katoliških bank v Mantovi in tVeroni?«
»Giornale d'Italia« zaključuje svoja izvajanja z opominom papežu, naj se ne oddvaia od boga in se ne vmešava s tendenco pristranosti v ljudske pošle, ako noče doživeti reakcije 99 odst. Italijanov, ki niso člani katoliške akcije.
Kakor je videti, se torej iz obeh taborov precej ostro strelja. Napačno pa bi bilo, ako bi se iz tega dejstva izvajali da'lekosežnejši zaključki. Lateranska pogodba ni bila sklenjena zato, da jo pogodnika porabita kot bojno polje, temveč je sporazumno odmerila glavne linije njunih moči in sedanji boji imajo le cilj odrediti enemu in drugemu de-finitivne pozicije. Oba pogodnika pa sta K Rimu«
Sporazum glede odplačila srbskih predvojnih ^	dolgov
Za povračilo teh dolgov bo prepustila Jugoslavija francoskim upnikom 60 milijonov zlatih mark iz nemških
reparacij
Beograd, 18. septembra, p. Kakor izve Vaš dopisnik iz zanesljivega vira. je bil končno po dolgotrajnih pogajanjih dosežen sporazum glede plačila srbskih predvojnih dolgov v Franciji. Kakor znano, so se vršila o tem dolgotrajna pogajanja, ki pa niso dovedla do nika-kega rezultata, ker je obstojala načelna diferenca v tem, da so francoski upniki zahtevali povračilo dolga v zlatih frankih, kar pa je naša vlada odklonila. Spor je prišel končno pred mednarodno razsodišče v Haagu, k] je odločilo v korist upnikov, prepustilo pa je
obema strankama, da se o načinu odplačila sporazumeta potom direktnih pogajanj. Ta pogajanja, ki so se vršila v Parizu, so sedai dovedla do defini-tivnega sporazuma. Glasom tega sporazuma bo Jugoslavija odplačala srbske predvojne dolgove na ta način, da bo od reparacij, ki iih mora plačati Nemčija. prepustila Franciji 60 milijonov zlatih mark, plačljivih v 37 letih. Na ta način je končno likvidirano vprašanje, ki je zelo dolgo razburjalo duhove ii ki je zelo škodovalo našemu kreditu v inozemstvu.
Gr?I Piellyk aretiran v Parizu
Tatinskega grofa, ki je izropal zagrebško kaptolsko zakladnico, je včeraj aretirala pariška policija. — Nameraval je odpotoval v Ameriko — Število ukradenih dragocenosti vedno večje
Zagreb, 18. septembra n. Komisija, ki ie pregledovala kaptolsko zakladnico, je dovršila svoje delo. Danes je ugotovila, da ie bil ukraden tudi zlat kelih, obrobljen z dragulji. Vprašanje je, ali je bila komisija, v kateri so bili predvsem funkcijonarji Kapto-la strokovno usposobljena, da temeljito prouči in oceni v zakladnici povzročeno škodo, zaradi česar se je v javnosti pojavilo mnenje, da bi morala posebna komisija iz civilnih strokovnjakov preceniti starine in dragocenosti. Neki draguljar, ki je deloma prisostvoval pregledu zakladnice, je izjavil, da so imeli ukradeni škofovski križci tako velike smaragde, da ie bil vsak posamezni vreden po 300.000 Din. Naravno je, da se celotna škoda doslej še ni mogla točno ugotovili, ker je treba dalje časa za proučitev, kako veliki so bili posamezni dragoceni kamni.
Dopoldne ob 9. je prispela vest. da je bil grof Piellvk v Parizu aretiran. Zagrebška policija ie naprosila jugoslovensko poslaništvo v Parizu, nai izposluje pospešenje preiskave pri pariški policiji ter aretacijo Piellyka. Pariška policija je grofa Piellyka več dni zaman iskala, končno pa ga i e slučajno izsledila v nekem lokalu. Grof Piel-
j lyk je bil zaradi aretacije zelo ogorčen in je izpovedal, da je nameraval odpotovati v Buenos Aires, kjer je hotel ustanoviti veliko trgovino z umetninami in starinami. Podrobnega poročila o ugotovitvi pariške policija prejela brzojavko od našega pariškega je brzojavno zapiosila za nujno obvestilo.
Po prejemu vesti, da je Piellvk aretiran, je šef zagrebške policije dr. Bedekovič obvestil sodišče, da se nujno zahteva izroči-1 tev tatu. Ob 6. popoldne je zagrebška policija preejla brzojavko od našega pariškega lyk aretiran ter začasno zaprt in da se se-poslanika, ki potrjuje, da ie bil grof Piel-daj pričakujejo dokumenti, ki jih ima poslati zagrebška policija.
Zagrebška policija je naročila splitski policiji, naj ugotovi okoliščine, v katerih ie živela Pie!lykova zaročenka Katica Škarlič Gre pred vsem za to, da se ugotovi, ali v resnici ni ničesar vedela o njegovih sleparijah. Gospa Dragoševič, pri kateri ie Škar-ličeva stanovala, je opazila, da nosi Skar-ličeva prstane z izredno velikimi briljanti. Skarličeva je tudi izpovedala tej gospej, da ji bo Pieliyk poslal iz Pariza v par dneh 30.000 Din za pot v Pariz, kjer se bo ž njim poročila.
SejaVZS
Beograd, 18. sept. p. Vrhovni zakonodajni »vet je na svoji današnji seji razpravljal o Zakonu o šumah. Razprava se bo nadaljevala še na prihodnjih sejah. Posebna sekcija zakonodajnega sveta bo jutri pričela proučevati zakon o zadužbinah (prosvetnih fondih).
Revizija dolgoročnih eksploatacijskih pogodb
Beoicrad. 18. septembra. AA. Na današnji seji ekonomsko - finančnega komiteja ministrov je bila odobrena revizija dolgoročnih pogodb z naslednjimi šumskimi podjetji in tvrdkami: Jela, Ustiprača, Turič ln tovariši, Rad. M. Dobričič, Bosna - Boa, Ru-jevac, Samarič in Gišak. O reviziji ostalih dolgoročnih pogodb se bo sklepalo na prihodnjih sejah ekonomsko - finančnega komiteja ministrov.	i ^
Ustoličenje jugoslovenskega evangeljskega škofa
Stara Pazova, 18. sept. č. Danes je bilo na svečan način izvršeno ustoličenje prvega jugoslovenskega evangeljskega škofa Adama Veresa. Pri svečanosti je zastopal kralja polkovnik Klišič. Zastopana je bila tudi češkoslovaška evangeljska cerkev ter evangeljski Nemci iz naše države po škofijskem administratorju dr. Poppu iz Zagreba. Ustoličenje je izvršil škof Feiner ob mnogoštevilni asistenci. S slovesnosti sta bili poslani pozdravni brzojavki kralju in predsedniku češkoslovaške republike Ma-saryku.
Preiskava o nesreči v Žedniku
Subotiea, 18. septembra. č. Po silnem tridnevnem trpljenju je danes podlegel opeklinam, ki jih je dobil pri eksploziji vasona i oljem in bencinom na postaji v Žedniku BOletni železniški delavec Nikolaj Jovanovič. Izmed ostalih ranjencev ee štirje bore s smrtjo. Danes popoldne je sodna komisija zasliševala v bolnici ranjence, ki jih je skupno 19. Ranjenci obremenjujejo po6taje-načelnika v Žedniku Milana Radovanoviča, češ da je po stražnikih odredil, naj se zberejo vse odrasle osebe v okolici h gašenju vagona, ki se je vnel. Oblasti imajo s^daj ugotoviti, ali je poetajenačelnik v resnici kriv, oziroma ali mu je bilo znano, da se je nahajal v gorečem vagonu bencin, pri čigar eksploziji je bilo poškodovanih 30 delavcev.
Bogat plen dalmatinskih ribičev
Sibenik, 18. septembra, č. V morskem predelu od Raba do Rogoznice so vlovili ribiči 210.000 kg rib v vrednosti 1,620.000 Din. Največ rib so nalovili v bližini otokov Raba, Paga in Žirija. Sorazmerno so nalovili največ sardel. Mnogo rib so prodali v Italijo, Mri*!« Jft večinoma po naših lukah,
Buren kongres srbskih poljedelskih zadrug
Beograd. 18. septembra, p. Danes se je vršil v dvorani nove univerze kongres zveze srbskih poljedelskih zadrug. Udeležilo se ga je nad 2500 zadružnikov. Prisostvoval mu je tudi minister za poljedeljstvo dr. Frangeš in več načelnikov poljedeljskega ministrstva. Minister Frangeš je pozdravil zbrane zadružnike. Razpravljal je o pomenu Privilegirane agrarne banke in opozarjal na Potrebo sodelovanja med banko in zadružništvom pri posredovanju poljedeljskih kreditov. V glavnih potezah je orisal zakon o pospeševanju kmetijstva, na katerem bo slonelo vse bodoče delo vlade na tem polju. V skladu s tem zakonom pripravlja ministrstvo za poljedeljstvo tudi nov zadružni zakon, ki bo vseboval podrobne določbe za Posamezne zadružne panoge.
Pri razpravi o poročilu giavne uprave se je razvila zelo živahna in mestoma viharna debata, ker ugotavlja poročilo nadzornega in anketnega odbora, da je bivša uprava oškodovala zadruge za 2.8 milijona Din. Končno pa je bil vendar stari upravi izrečen absolutorij. Na popoldanski seji se je vršila razprava o spremembi pravil, ki je bila odobrena, nakar je bil izvoljen novi odbor.	: i
Povratek ministrskega predsednika v Beograd
Beograd, 18. septembra. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih del general Peter Živkovič se je davi vrnil v Beograd.
Razprava proti Dinicu
Beograd, 18. septembra. AA. Davi c.b S. se je v državnem sodišču za zaščito države nadaljevala razprava proti Dragutinu Dinicu, ki je obtožen za špijonažo. Razprava je bila tajna. Veščaki in obtoženec so dali izjave o posameznih vprašanjih, nakar ie državni tožitelj stavil svoj končni predlog, vztrajajoč v celoti pri obtožnici, češ. da je Dinič kriv zaradi vseh treh dejanj špijona-že, kakor tudi za tri dejanja podkupovanja. Ta tri dejanja pa je sodišče že včeraj izločilo. Branitelji obtoženca so predlagali nove dokaze in nove priče, kar pa je sodišče odklonilo. Razprava je bila zaključena ob 13.20 in se bo nadaljevala jutri dopoldne.
Oddaja veleprodaj tobaka v zakup
Beograd, 18. eeptembra. č. Finančni minister je odobril pogoje, pod katerimi bo mo-nopolska uprava oddala v zakup veleprodaje tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja in vžigalic v vseh prodajnih rajonih države, in 6icer za 3 leta. Veleprodaja ee bo odstopila osebam, ki se bedo obvezale, da bodo ves ta čas vršile prodajo tobačnih izdelkov v dotičnih rajonih z najmanjšo provizijo preko provizije, ki jo daje monopoleka uprava ma-loprodajalcem,	1
Delna rekonstrukcija v čsL vladi
Agrarec dr. Viskovsky imenovan za ministra narodne obrane - Predsednik Udržal se hoče razbremeniti za politično delo predstoječe sezone
Praga, 18. septembra, h. Danes je bil objavljen dekret predsednika republike, s katerim se razreši ministrski predsednik Udržal mesta ministra za narodno obrambo. Z drugim dekretom je bil imenovan za ministra za narodno obrambo dr. Karel Viškov-sky. Oba dekreta sta datirana s 16. septembrom. To imenovanje je iznenadilo tudi v vladnih krogih. Še nocojšnji večerni listi so prinesli vest, da bo v kratkem imenovana uradniška vlada, kateri bi načeloval dr. En-gliš. Jutrišnja »Prager Presse« odločno de-mantira to vest in piše v zvezi z imenovanjem dr. Viškovskega, da za to imenova* nje ni bilo drugega vzroka, nego da je bil ministrski predsednik Udržal preveč zaposlen in da se hoče popolnoma posvetiti političnim nalogam v bodoči jesenski parlamentarni seriji.
Z imenovanjem dr. Viškovskega so doživeli hud udarec klerikalci, ki so se na vso moč protivili, da se ta portfeli zasede z agrarcem. Zahtevali so, da mora to mesto
zasesti pristaš kake druge stranke, da se v vladni koaliciji obdrži dosedanje ravnovesje.
• •
Dr. Viškovsky Je bil rojen leta 1868. Izšel je iz vrst uradništva deželnega kulturnega sveta. Znan je kot pravniški strokovnjak, ki se je udejstvoval tudi na juridič-nem literarnem polju. V dunajskem parlamentu je bil pcslnaec od leta 1912. V vojni je bil predsednik češkega vojnega žitnega zavoda. Po prevratu je bil poslanec revolucionarne narodne skupščine. Obenem je bi! predsednik državnega agrarnega urada, ki je izvedel agrarno reformo. Ta reforma ie predvsem delo dr. Viškovskega. Leta 1925 je odložil to mesto ter je bil imenovan za pravosodnega ministra. Dr. Viškovsky je ena onih osebnosti v češkoslovaški agrarni stranki, ki lojalno sodeluje s predsednikom republike in z zunanjim ministrom dr. Be-nešem.
Heimwehr ponavlja zahtevo po reviziji ustave
Ako vlada ni dovolj močna za izvedbo reforme, naj napravi prostor drugi vladi
Dunaj, 18. septembra, s. Zveze Hei-matschutza so danes poslale listom novo objavo, v kateri opozarjajo na resnost položaja. V poslani objavi pravijo, da se zelo motijo oni, ki mislijo, da se bodo heimwehrovci v vprašanju ustavne reforme zadovoljili s strankarskim mešetarenjem. Heimwehrovci zahtevajo popolno, izpolnitev svojih zahtev glede reforme ustave ter priporočajo vladi, naj odstopi, ako se ne čuti dovolj močna. Sestavi naj se nova močnejša vlada, da izvede te zahteve in da da strankam možnost za rešitev seda-
njega kritičnega položaja. V tej vladi mora tudi Heimatschutz imeti vpliv, primeren razmerju njegove moči. Kljub temu se v parlamentarnih krogih presoja situacija izredno mirno. Vlada dela na to, da da najnujnejšim vnraša-njem ustavne reforme zakonsko obliko. Pri tem upa, da pozitivna rešitev tega vprašanja ne bo naletela na nepremostljive težkoče. Rekonstrukcija vlade bi prišla v poštev le tedaj, ako bi večinske stranke same spoznale potrebo take rekonstrukcije ter storile tozadevne sklepe.
Napetost na Daljnem vzhodu se je poostrila
Sovjeti preklicujejo dosedanje koncesije glede vzhodno-kitajske
železnice
Moskva, 18. septembra, d. Odgovor sovjetske vlade na kitajsko noto z dne 9. t. m. in na nje dopolnilo z dne 13. t. m. ie bil predan nemškemu poslaništvu v Moskvi, ki posreduje izmenjavo not med obema sprtima državama. Sovjeti v novi noti pre-klicujejo koncesijo za imenovanje novega ravnatelja vzhodno-kitajske železnice, češ da je bil predlog stavljen le s pogojem, da ga nankinška vlada takoj sprejme. Ruska vlada je zato pristala na izmeniavo ravnatelja, da Kitajcem omogoči sporazum, ker bi z novim imenovanjem ne trpel njih prestiž.
Ker pa je nankinška vlada odklonila temeljne principe ruskega predloga, se čutijo sovjeti prisiljene, da umakneio to kon-
cesijo, ki je bila žrtev z ruske strani. Zavoljo tega je postal predlog glede določitve kraja in časa ruskokitajske konference brez predmeten in ruska vlada prepušča odgovornost za nadaljnji razvoj konflikta popolnoma nankinški vladi, pridržuje pa si pravo, da energično odbije vse vedno se ponavljajoče napade kitajskih čet na sovjetsko ozemlje in da zlasti ukrene potrebne represalije za vse slabo ravnanje, ki so ga deležni sovjetski državljani v kitajskih koncentracijskih taboriščin.
Ta taborišča je obiskala nedavno komisija ameriških podanikov in ie v polnem obsegu potrdila pritožbe sovjetske /lade zoper upravo kitajskih taborišč.
Nemci o reparacijski banki
Berlin, 18. sept. AA. Po vesteh iz Ženeve se vrše med Francijo in Anglijo pogajanja za sestavo pravil bodoče mednarodne repa-racijske banke. Sedež banke bo po teh pra-j vilih v Švici, a predsedniško mesto banč-! nega direktorja bo zavzel Anglež. ! Z ozirom na to vest povdarjajo nemški listi, da je bila Nemčija izključena iz teh pogajanj, da pa bo morala v bodoče skrbeti, da bo sodelovala pri vseh mednarodnih pogajanjih. Predvsem pa bo treba paziti, da reparacijska banka ne zaplava v politične vode, marveč da bo izvrševala zadačo ki so jo ji določili strokovnjaki haaške konference in ki je predvidena v pravilih. Nova banka bo morala v smislu teh pravil hitro reševati vsa reparacijska vprašanja, ki so v zvezi z nemškimi obvezami.
Hlinka pušča Tuko na cedilu
Praga, 18. septembra, h. Poslanec Hlinka je s svojo včerajšnjo izjavo, dn njegova stranka ne bo izvajala nikakih posledic iz razsodbe v Tukovem procesu ter da bo šele po strankinem kongresu sklepala o nadaljnjih korakih, zelo pomiril politično življenje. Še včeraj je bil povabljen k papeškemu nunciju. Listi javljajo, da je Hlinka z nuncijem razpravljal o tesnejšem sodelovanju češke, slovaške in nemške klerikalne stranke. Dalje doznava vaš poročevalec, da so prominentni slovaški klerikalci pozvali poslanca Tuko. naj še pred razsodbo izstopi iz stranke. S to misijo je bil med drugim poverjen tudi bivši minister Tažik.
Nasprotstva med poljsko vlado m strankami
Varšava, 18. sept. g. Poizkus vlade, sporazumeti se s parlamentarnimi strankami o reformi proračunske debate je doživel popoln neuspeh. Po razgovoru med ministrskim predsednikom S\vitalskim in maršalom Piisudskim je ministrski pred.sednik sporočil se.imskemu maršalu Daszvnskemu, da nadaljnja diskusiia o akciji vlade glede sporazuma ne prihaja več v poštev.
Polemika italijanskih listov s papežem
Rim, 18. sept. s. List »Popolo di Rima« ki je včeraj kakor ostali listi ostro napadel papeža, je bil dve uri po izdaji zaplenjen. »Osservatore Romano« je snoži objavil nov papežev govor, ki je zopet namenjen članom katoliške mladinske zveze in duševnim voditeljem te zveze. Ta govor razpravlja o isti temi kot nedeljski govor papeža.
Monarhistično gibanje
v. ••
v Graji
Atene, 18. sept. AA. V četrtek se po daljšem bivanju v inozemstvu vrne v Atene šef grške opozicijonalne monarhistične stranke Caldaris. List »»Vradini« poroča, da se bo v kratkem vršila konferenca monarhistične stranke, na kateri se bo določila taktika stranke v predstoječem zasedanju parlamenta. Po občinskih volitvah, ki so se vršile nedavno in pri katerih je menarhistična stranka dosegla dokajšnje uspehe, so iz krogov monarhistične stranke razširili verzijo, da bo novoizvoljeni predsednik atenske občine Mercuris vplival na šefa monarhistične stranke, da bi stranka priznala sedanji režim in ž njim sodelovala i v parlamentu i izven njega v splošno dobrobit.
Novi atentati v Mehiki
Mexico, 18. sept. g. Snoči je bil v Tor-reonu izvršen atentat na mehiškega predsedniškega kandidata Josea Vasconeellosa. Vasconcellos ie ostal, kakor po čudežu, nepoškodovan. Dva njegova spremljevalca sta bila ubita, 12 oseb pa je težko ranjenih. Atentat je bil izveden v trenotku, ko je. Vasconcellos raz balkona svoje hiše imel nagovor na množico. Večje število njegovih političnih nasprotnikov se je pomešalo med množico ter so na dano znamenje otvorili nanj brzo paljbo. Med množico je prišlo do velike panike. Takoj je bilo alarmirano vojaštvo, vendar pa je atentatorjem uspelo pobegniti. V Tcrreonu je bilo proglašeno obsedno stanje. Izvršenih je bilo mnogo aretacij. Tolpa napadalcev je baje obstojala iz policistov in mestnih nameščencev,
Definitivni projekt novega avtorskega zakona
Sprejet od Vrhovnega zakonodajnega sveta - Projekt izročen ministru prosvete v odločitev
Beograd, 18. septembra, p. Na sinočnji sejj vrhovnega zakonodajnega sveta je bil definitivno redigiran projekt zakona o zaščiti avtorskih pravic. V zakonu so usvojena načela bernske in rimske konvencije c avtorskem pravu.
Kaj spada pod zaike® o avtorski zaščiti
S tem zakonom se zaščitijo vsa literarna In znanstvena de'a, predavanja, govori in slični predmeti, glasbena dela, pSntomine, v kolikor so pismeno izdelane, skice ln načrti, slike in črteži, vsa dela likovne umetnosti, izdelana v kakršnemkoli materijalu, arhitektonska in inženjerska dela, umetniška de!a, izdelana v industriji, fotografska fn kinematografska dela. Zaščiteni so tudi j prevodi, za katere ie v vss'učyiu potrebno dovoljenje avtorja. Zaščiteni so zakoni, uredbe, uradni podatki spis', obj; ve oblast', predavanja in govori na javnih skupščinah in govori na zborovanjih, sk*i-canih v politične svrhe, kakor tudi govori pri sodiščih, izvzemši v s'učaju, ako Je kdo v Posebni zbirki izdal več govorov od ene-ga avtorja.	\ i f\
Zaščiteni so tudi portreti, ki se sme'o ob-Javljati samo z dovoI:en'em dotične osebe, 10 let po smrti te osebe pa s pristankom njenih sorodn'kov. Izvzeti so portreti la sodobne zgodovine in slike, ki predstavljajo zborovanja ali slične dogodke.
Kdo smatra za avtc-fa
Za avtorja dela se smatra, kdor je delo ustvaril. Ako je avtor anonimen, vrši a v- j torske pravice izdajatelj, dokler se ime avtorja ne ugotovi. Avtor more svoje pravice prenesti tudi na svoje naslednike, kakor vsako drugo imetje. Avtor ima izključno pravo, da objavlja, javno reproducira in spravlja v promet svoja dela. Razume se, da ima tudi pravico, ga ponovno izdati, pustiti
ga prevesti ali predelati. Avtorju pripada tudi pravica do javnega izvajanja dela potom kinematografije ali sličnega. Tako bo n. pr. odslej dolžnost recitatorja, kakor tudi onih. ki izvajajo razna glasbena dela, da si pridobe predhodno dovoljenje avtorja. Isto velja za arhitektonska dela. ki so bila izdelana po gotovih načrtih ali skicah. Vsako reoroduc-ran'e kakega kri;žev-nega ali umetniškega dela razen ako ni namenjeno Javnosti, niti prodaji, je nrco-vedano, izvzemši za uporabo v znanstvene in pedagoške namene.
Izjeme
Dovoljeno je ponatiskavanje iz listov ali perijodičnih časopsov v drugh listih, če se njihova vsebina nanaša na aktuelna vprašanja, religijozne, verske in druge zadeve, ki zanimajo širšo javnost, vendar pa pod
pogojem, da se smisel članka ne izpremeni in da se pod vrsto označi njegovo poreklo odnos no vir. Ponatiskavanje dnevnih vesti, ki imajo značaj obveščanja, je dovoljeno, vendar pa se ne smejo prenašati te vesti z vporabo žičnega in brezžičnega pota (teleion in radio), ako nosijo označbo tujega dopisnika ali agencije. Te vesti se smejo prenašati in ponatisniti v drugem listu šele 24 ur po objavi, vendar pa je treba tudi tedaj označiti izvor vesti.
Trajanje avtorske zaščite
Avtorska pravica traja še 50 let po smrti avtorja, nakar postane delo sološna last. Za anonimna dela traja zaščita 50 let od časa ko je delo izšlo. Avtorska zaščita za fotografije preneha po 20 letih, odkar Je izšlo delo.
Kazni za kršitve
Za kršitev avtorske pravice je določena globa od 1—6000 Din in zaporna kazen od 1—6 mesecev. V težjih primerih se moreta uporabiti obe kazni. Po tem zakonu se smatra kriv kaznjivega prestopka, kdor z namenom varanja označi tuje delo s svojim imenom ali šifro, kdor brez dovoljenja razmnožuje in spravlja v promet tuje proiz vede, kdor brez dovoljenja prenaša novinarske vesti v druge liste in kder splon brez dovoljenja avtorja izkorišča njegovo duševno delo. Ako razmere to dopuščajo se more protipravno izdelani, predstavljeni in v promet izdani predmet uničiti. Avtorju se mere za kršeno pravico prisoditi povračilo za povzročeno škodo.
Zakonska zaščita velja tudi za nazaj
Predhodne odredbe določajo, da se zaščita po tem zakonu nanaša tudi na ona dela, ki so izšla že pred njegovim uveljav-Ijenjem, vendar pa se postopek po tem z» konu more voditi od dne ko stooi zakon v veljavo. Ministrstvo trgovine in industrije bo vodilo register avtorjev in piscev ant>-nimnih del.
Fond za zaščito siromašnih avtorjev
Zakon stopi v veljavo 10 dni po objavi v »Službenih novinah« Globe, ki bodo izrečene za kršitev avtorskih pravic, se bodo plačevale v poseben fond ministrstva pro svete, ki bo služil za podporo siromašnih avtorjev in njihovih družin.
V krogih Vrhovnega zakonodajnega sv&. ta se zatrjuje, da bo Jugoslavija dobila z novim zakonom najmodernejše avtorsko pravo, s tako zaščito avtorskin pravic, k& kršne nima nrbena druga država. Projekt bo sedaj izročen ministru prosvete v odločitev, da ga predloži v sankciio.
Pismo iz Julijske Krajine
Trst, 15. septembra. Glavna proslava deset.etnice d' Annuii-zijevega pohoda na Reko 12. t in. se je vrši,a v Rimu. V Ronkih in na Reki sia biii proslavi krajevnega obsega. V ospredje proslavljanja osvoboditve Reke pa so stopile Benetke s »plebiscitom za osvoboditev ita.i.anskega morja«. V pozivih je bila opisana Dalmacija kot čLto italijanska zemlja. Nabraii so 50 tisoč podpisov. Podpisali so se tudi Giuriati. predsednik poslanike zbornice, Volp bsneški komisar Zarzi in v nedeljo je v gleda.lšču Feniče zapisal svoje ime v nabiralno polo st. 1330 savojski princ Ferdinando, principe de Udine. S plebiscitom je bila združena zahteva, da se proglasi Gabriele D, Annunzio za Častr.ega meščana Benetk, kar se je zgodilo s posebnim proglasom občinskega komisarja.
Koliko je Dalmacija italijanska, o tem pričajo najbolje števi ke ljudskega štetja. Leta 1910. so našteli v Dalmaciji 610.669 Jugoslovenov, to je 96.16%. ^in 18.028 Ita'i-janov, to je 2.84% prebivalstva. Znani tržaški novinar Mario Nordio ie s potovanja po Da'maciji pred dvema letoma povedal v »Piccolu« da je v dež?!i Ita'ijanov menda šet a'i sedem tisoč. Pribežnikov iz Dalmacije v Italiji je tudi le par troč
Mladega fanta, ro domače Tončkovega iz Ljufcina. so obcodi'i v To'minu zaradi scenskih knjig ki so iih r?š;i nri njem. na 35 dn zapora rogejro. Enaka kazen je zadela tudi to'min.-kega kaplana Premrla, ki je pa proti obsodbi vložil pririv.
Oori=ka deželna komrj'3 za žitno bitko je v svo;i zadnji seji do'oči'a nagrade za tekmovalce v letu 1925.-29. in izroči'a med drugimi: v oddp,ku za ve'enosestva nriznal-no drlomo ir kolajno Štefanu pl. Pretner-steinu v Ljubevču pri Idriii, Ivanu Larrretu v Črnem vrhu, Alojziju Novaku v Idriji in Ciri'u Rejcu v Cerknem; v odde'ku za srednja po^ectva osmo nagrado A'nge'u Mlečniku v Bukovic: in v odde'ku za ma'a posestva deveto nagrado Josipu Mozetiču v Pi'iah.
V	Ko~ru se je ustanovila vinarska zadruga. Član postane, kdor vplača delež sto lir in lahko odda zadrugi na leto vsaj 5 kvirta'ov grozd'a. Pod območje zadruge spadajo poleg drugih vasi tudi Marezige in Dekani.
V	Primorje prihaja vedno več vina iz notranjosti države, ker ima domače vino precej isoke cene. V južnih pokrajinah je še nad 20 miliionov lil ncpp-dirtga vna lanske letine. Novi mošt iz Kilabriie ponujajo ze'o poceni, '^ato : i za l-nošnii domači pride'ek položaj Posebni ugoden
V	Julijski krajini otvorijo z nastopajočim šolskim letom 25 novih ljudskih šol. Nove šole bodo tudi v Matenjivasi, Pre-stranku, Zavljah, Poljanah pri Cerknem, Permanih pri Matuljah, Kosezah in Baču pri Knežaku.
Nov zelenjadni trg so otvorili v Gorici ob Verdijevem Korzu. Gradba je moderno delo. Na prostoru prejšnjega tga se zgradi poštna palača.
S:daj, ko bo tržaški vodovod skoro dograjen in ko je gotovo, da se prično vodovodna dela v I~.tri prlhdnjo spmlad, je oživela tudi v Gorici želja po vodovodu. Mesto ga nujno potrebuje. Mali kromberški vodovod že davno ne zadostuje niti za bližnji del mesta, v ostalem pa so uživali vodo iz Soče. Mislilo se je v zadnjih letih na dotok vode iz Hublja, ali stroškov bi bilo okoli 16 milijonov lir. Zato stopa zopet v ospredje cenejši Mrzelk med Solkanom in Plavmi, ki bi dal mestu izvrstno vodo. Goriški magistrat je pred vojno že desetletja proučeval izvirek Mrzleka, komisije so stale ogromnega denarja, do vodovoda pa le ni prišlo.
Za napise in javne oglase v tujem jeziku je bila po odloku 9 mria t. 1. določena petkratna pristojb in. Nekateri občinski načelniki so vporabljali ta odlok tudi za napise v slovenskem jeziku in so predpisovali za n;e petkratno pristojbino. Vaški čevljar v Ko;skem 'e moral plačati za nap;s v slo-venščni 183 lir. K odloku 11 febr. 1923. o določbah pristojbn za napise in rg'ase v tuiem jeziku je nrnistrstvo izrecno razglasilo da se slovenski in nemški jezik ne smeta smatrati za tuja jezika. Tozadevno se z novim odlokom iz letošnjega maja ni nič •nremenilo, zato ie b'l gorski pr efekt s slovenske s+rani nan-ošen za točna navodila ob5inskrm naselnikr,m v tej zadevi.
Na vseh vojašnicah f.nančnlh stražnikov ob meji mora;o biti razrešene italijanske zastave vsak dan od zore do mraka. Tako je ukazal te dni vladni načelnik
Goriški prefekt S. Dompieri obiskuje občine po deželi. Povsod se razgovarja z ob-činsk'-ni načelniki o raznih krajevnih zadevah Ljudstvo ga sprejema dostojno. Prefekt sorejema v Gorici stranke vsrko soboto dopo'dne. Dostop ima vssk italijanski državljan, bivajrč v goriški pokrajini.
V	naš h poročilih opetovano navedena g r-di;"ni Inama na S"eti gori in Valentini na Kostanjevici v Gorici s^a premeščena v samostane v r.o^raniih provincah.
»Ibtituto Ccmrmlc Ahitazicni M'nime« ie zgradil v trž.iškfm mestu že več h'š z malimi sfs>novr-nji. Vodstvo instituta ie te dni sk'en'lo. da '■r>r«di v n-rbolj Ijud:k'h m,f!-;tnrh de''h 65 h "s z P "O stanovanji zi de'avce in ma^e uradnike. R-^sežnih stanovanj je v T*stu dovoR mal h na primanjkuje tako. da peneni £00 nov;h tak h sta-no--?n' le dr'no kritje notrebe.
Na Konršr?ni so imeli l"ni 14 8*3 kvinta-lov	(oliv), ki r ie da'o oHa 1970 kv:n-
ta'r,v. THi pridelek p"e;šnjih let je bil r-ecei e^ak	Ako ra"1-nomo ceno
o!:a k-:ntal 75^ lir, zn-?i ško^a, k' to :ma	r^di noze^^h Tmsl!n. okoli
1 rriil:ir>T| in 4n0 tiso-" lir. En^ko t"di v d-u-,*'b de';h ]Vf-"ke n^krajine ni b:lo masl:n. ^e iz krr.r^k'h n^di^krA- je razv:dno kakšno rg-omno š'kodo trpijo '»trio istrski se-ljaki, ker jim ie zima uničila masline.
Thtmfs J^hi N^Vovo rs**rado za literaturo
18 sertemhra. s 5?T;aldfmo-Vrptpn- iavlia.	d07nava iz krogov, ki
hlizu ?v,-»-iomj-;e. b0 jetos Jjb:l V"b'ovo nagrado za literaturo Thomas Mann.
Porota
Maribor 18. septembra.
Klepfoman zopet pred pravico
AprUa in maja letošnjega leta s-no imeli ponovno priliko pi ati vn tatvnijh. ki jih je izvršil po Mariboru Josip Meixler. doma iz Selnire ob Muri. Obtožnica trdi o njem, da je Meix'er dovršil srednje šole in da je nekaj časa -elo št udu al mediano. Nekaj , časa je bil u i. g-t-ia.iški »gralec. Tatvine je izvrševal že od zgodnje mladosti in je pre ed?! od :. 1912. naprej /e kakih "15 let ječe radi nešteti'" tatvin D-ie 23. januarja t. 1. je i-restal v Avstriji zadr.io kazen 10 let in ie Pil jd tam izgim" v -\u-jo pristojno občino oeurjo. Kmalu ie prišel v Maribor, od tu pa v Budimpešto. 2e 7. M"lila 1 1. se je pojavi, ^pei v ^lariroru m izvršil prvo tatvino pri Karlu Goležu v zaklenjenem stanovanju za okrog 7000 Din, 5. maja drugo v zaklenjenem stanovanju Jakoba Cehtla za o!>og 2000 Din, dne 9. maja tretjo pri Berfi Kothowitz za nad '0 ti oč Din in pri njenem podnajemniku Leop-Erlihu za manjš. znesek, 13. maja pa pri kanoniku Rudo'fu Taricžiču. Vsega skupaj je pokradel za 26.710 Din 50 para. Zagovarja se, da je kradel de'oma v potrebi in strki. de'oma ker je k tatvini nagnjen. Državni pravdnik pa ga obtožuje, da nI kradel iz potrebe, ampak iz nohlepa, zlasti ker je dokazano, da ie kradel tudi v času, ko je še od prejšnjih tatvin imei dovolj sredstev za življenje.
Razprava je končala ob 11. uri. Porotniki so potrdili vprašanje o krivdi hudodelstva tatvine in je bil Meixler obsojen na 3 leta težke ječe.
Tragedija zakona na vasi
Pred porotniki stoji danes kot drugi 26-letni posestnik Franc Pukšič iz Spuhle pri Ptuju, obtožen, da je dne 3. anrila t. 1. v Budini zabodel svojo ženo Marijo z nožem v hrbet in jo umoril. Poročilia sta se po 8mesečnem poznanstvu začetkom 1. 1927. Kmalu pa sta prišla v navzkrižja, ker je bila ona mirna, pridna in varčna, on pa vihrav in za posestvo ni brigal. Prišlo je do prepirov in tudi do dejanskih spopadov. Že koncem I. 1927 je bu Pukšič radi pretepanja žene in tašče ob^o.ien v zapor. Sovraštvo je naraščalo in Pakšič si je pričel domišljati, da mu žena in tašča strežeta po življenju. Ko je aprila 193S zopet prišlo v hi'i do pretepa in je bil Pukšič radi lahke te'esne poškodbe žene in tašče zopet obsojen, se je odselil z doma svoje žene k svojim starišem. Tuintam ie še poskušal spravo 7. ženo, vendar je ona odklanjala ker ga je dobro poznala in je vedela, da ne more več z njirn živeti Marija Vukčič je zahtevah pri codišču ločitev zakona. To je sovraštvo še poglobilo in Franc Pukšič se je izražal napram raznim ijudem, ki nastopajo danes kot priče, da bo zaklal ženo, taščo in sebe. Ko se je vršila 9. marca t. 1. v Mariboru druga razprava radi ločitve zakona, je Pukšič na ulici ženo zasledoval in jo ponovno opsoval Ona je kasneje trdila napram sosedom, da ie videla že takrat pri njem v rokavu dolg kuhinjski nož. Radi žalitev tega dne v Mariboru je Marija Pukšič proti njemu vložila novo tožbo in 3. a^rfa t. I. bi se imela vršiti razprava v Ptuju. Pukšič je bil v Ptuiu, vendar ni šel na razpravo. rač pa ie nazii. kdai se bo žena vračala domov. Ko je videl, da se žena vrača prou Spuhli, ie hitel ven ln čakal pri živinskem sejmišču. Ko je prišla žena mimo v spremstvu Marije Petek, je še malo počakal, nato pa hitel za njima in ju došel pri Zadnikovi pristavi. Pridniži! se jima je in šel poleg Petkove. Njegova žena je šla kake tri korake za njima. Skušal je ženo ogovoriti, ona pa mu ni odgovarja'*. Pri tako zvani Baidenkumrovi kapeli v Budini bi se imel on ločiti if iti proti svo'emu domu po cesti naprej obe ženski pa po stranski poti. Vendar na je dejal, da iu bo še malo spremljal. Skušal je zopet priti z ženo v razgovor in jo je tudi nrijel za roko a ona se mu je izmaknila. Šel je še kake 3 do 4 minute poleg Petkove, nato pa se je hroma okrenii k ženi, jo prijel za obe roki z levico, z desnico Pa segel v notranji žep suknje in potegnil 20 cm dolg kuhi"j-ki nož. Z desnico, v kateri je držal nož, je ženo nrijel za ti'nik in jo potisnil k tlom. Nato io je z levico objel zadai čez tilnik, da je bila n;ena glava pod njegovo levo pazduho, z desnico ra je visoko zamahril z no?em in ga zakadil ženi v hrbet do ročaja. V divji ctra^ti je nož v rani še zavrtel in ga nato izdrl. Žena je samo še krik-ni'a »Jezus« nato pa se zgrudi'a in obležal nepremično. Nož je predrl pljuča in več ži'.
Pukšič pravi, da ni hotel umoriti žene, ampak da ga ie njeno vedenje tako razjezilo. da ji je hotel storiti *amo nekaj ga. Vendar izjave Prič katerim je ponovno izdal svojo namero, težko obremeninieio obtoženca. Tudi je dokazano, da je kuhinjski nož nameroma vzel s seboj. Državni pnvdrik ?a obtožuje premišljenega umora.
Porotrikcm so bi'a stavljena 4 vprašanja zaradi umora, zaradi uboia. ali ie imel Fr^n Pukšič kake dolžnosti nanram ženi in ali je svoje dejanje izvršil v duševni zmedenosti. Porotniki so prvo vprašanje zanikali s 6 glasovi proti 2. vnraJanje na uboj so potrdi i z 10 glasovi proti 2. tretje vrrašanje so Potrdi'i z 12 gla-ovi. četrto na z?nik^'i istotako z 12 g'a<-0vi. Pukšič ie bil obsoien na 6 let težke ječe. pp čemer mu je bil vctet preiskovalni zapor od 3. aprila t I dalje.
Prekinitev grško-turških pogajanj
Atene, 18. septembra. AA. Po inormacijaii ia angleškega vira je turška vlada odločena, da pre-kčne nad a'r na pc.3aja.nja z grško vlado in da od-ktora nadaljme stoke tudi z mešano komisijo. Turška vlada opravičuje to svoje po« to panje s tem, da s?rška vlada ni n:'ko!i odgovorila na turške predloge in da je zavlačevala konkretna pogajanja. Turška vlada je sedaj naziranja, da je treba pretep",ti k odločita:«! korakom in da bo. ako grška vlada ne »premem svojega stališča v poslednjem trenutku, treba pristopiti h konfiskaciji gršikfh posestev v Turčiji.
Incident v komisiji za trgovino z opijem
Ženeva, 18. sept. p. Danes je prišlo na seji opijske komisije do spora med jugo* slovenskim delegatom Fotičem in poljskim delegatom Hotko, ki je na precej oster način napadel Jugoslavijo in ji očital, da je samo zaradi tega ratificirala opijske konvencije. ker ji nudijo koristi. Naš delegat g. Fotič je to trditev takoj zavrnil in po-bll, navajajoč, da značijo opijske konvencije veliko omejitev za naše producen'e. Koristne pa so nam le v toliko, ker preprečujejo nesolidno trgovino in omogočajo producentcm kontrolo nad kupci.
Demantiran sestanek med Marinkovlčem in Burovoni
Beograd, 18. septembra. AA. Z ozirom na vest Telegrafske unije in lista »Vremena« z dne 17. t. m. o ponovnem sestanku med dr. Marinkovičem in Burovom kakor tudi o dozdevnih pogajanjih, ki so se pri tej priliki vodila, smo pooblaščeni izjaviti, da tega ponovnega sestanka med obema ministroma sploh ni bilo.
Banket pri dr. Mar'nko<vi£u
Ženeva, 18. septembra. Ju.gosloveasiki zuJianji ir.M''siter dr. Marktoveč je priredji danes ba»' et na čast člaecm sveta Društva narodov. Udeležili so se ga francoski, angleške, nemški, italijanski, belgijska in grški devegat ter zunanji ministri Male aetante.
Molnarjeva obsojena na 4 mesece zaoora
Subotica. 18. septembra, č. Danes je bila pred tukajšnjim sodiščem izrečena razsodba v procesu proti Ete.ki Molnar, ki je 29. ju.ija t 1. streljala z revolverjem na subo-tiskega zdravnika dr. Adolia Singerja, pri katerem je bila uslužbena kot asi ter tka. V razpravi je izpovedala, da je bila dr. Sin-gerjeva ljubimka in da jo je dvakrat prH'il k odpravi plodu. Razen tega je izpovedala, da je dr. Singer usmrtil njenega otroka, ko je obolel na škrlatinki. Sodišče jo je obso-di'o zaradi poskušenega izsiljevanja in prestopka proti varnosti življenja na 4 mesece zapora ter ji je v kazen vračunalo tudi preiskovalni zapor. Proces in sodba sta vzbudila v Subotici veliko senzacijo.
Smrt zagrebškega rodoljuba
Zizreb, 18. seipfembra. d. Tu je umrl v 51. te-
tv starosti M'JAvo j Marčen, lastmflk kiina »Metropol i« bivši lastmik tiskarne, kii se je kasneje preimenovala v Prčko tiskarno. V Zagretou je bi! splošno znana ose^bnest ter je bi! član pevskega društva »Kolo«. Pred vojno je v svojr tnskarroi tiskal za cipczcriio farme letake, razne titekovrme. zaradi Cesar je imel pogoste neprilike. Ker je med vojno dosledno kazal svoje jugoslovemsiko nršlje-»Je. le imel tod kot vojak marsikatere sitnosti. Zaptsšča že<no in otroka.
Avfovu5ir£ nro^et v KtSovcii
Knrlorne, 18. septembra, č Prrž^a T^nr-^d Je vzpostavila v Karlovcu avtobusne zveze z bližnjo okolico.
Prva Zagrebčanka preplezala severno steno Triglava
Zagreb. 18 sept. n. Listi poročajo, da je prva Zagrebčanka gdč. Nevenka Plečnik preplezala severno triglavsko steno m sicer v spremstvu gdč. Milene Sfiligojeve iz Ljubljane ter dunajskegi turista dr Mayer-ja. Zag ebško planinsko društvo ie svoji članici po povratku v Zagreb priredilo včeraj časten večer.
SairorroT v zagrebški bolnici
Zagreb, 18. septembra, č Danes je izvršil v kirurškem oddelku boln šnice usmilj°nib sester na VinogralnTci cesti samomor Črnogorec Stevo Dubovčanm, 271etni gostilničar iz Cetin:a. Frepeljali so ga v bolnico, ker je zaradi mrtvouda ohromel no celi desni stranič V neopaženem trenutku si je z levo roko naperil revolver na prsa ter se usmrtil. Smrt je nastopila v par sekundah.
350-etn'ca Karlovca
Karlovac, 18. senteinbra. č. Odbor za proslavo 3501etnice Karlovca bo iz^al posebno spomenico z opisom razvoja mesta Karlovca.
Pomanjkanje vode v Šibeniku
Sibcnik, 18. septembra, č. Tukaj vlada že da'je časa. zlasti pa v zadnjih dneh, občutno pomanjkanje vede, ker dela za popolno preosnovo mestnega vodovoda š? niso dovršena. Posamezni kraji mesta že več dni nimajo vode. Kot kurijoznost je omeniti, da si gotove o«ebe pomagajo z mineralno vodo, doč;m v nekaterih delih mesta gotovi lmdje vodo kupujejo in jo prodajajo dalje za relativno visoko ceno.
Zločini in nezgode
Sarajevo, 18. septembra, č. V vagonu III. razreda vlaka, ki je vozil med Pazaričem in Sarajevom, so našli v stranišču 251etnega Antona Putiča iz Travnika z ranami na vratu in levi strani prs. Frepeljali so ga v sarajevsko bokfco. Kako je došlo do njegovih poškodb, še n;so ugotovili.
Karlovac, 18. septembra. 6. Pri selu Vuk-maniču je seljak Ivan Vujič zaklal z nrž^m seljaka Josipa Vučiča, s katerim je že dalje časa živel v preiiru. Pri seilu Lasinju je gozdar Josip Vujič ustrelil z lovsko puško nekega seljaka. Učiteljski pripravnici Adeli Udir, ki je padla pod vlak, so amputirali nogo. V selu Netretiču je seljaku Ivanu Vi-Ijaniču eksplodirala v roki mina ter ga težko poškodovala.
Kongres fotografov
Novi Sad, 18. septembra, p. Danes se je vršil
to ko.11g.res fotografov. Udeležilo se ga je 150 delegatov te vseh krajev naše države. Korgresu predseduje bivši naredmi poslanec Zivo'rinov.'č. Posebno obširna razprava se ie vršila o rekcnce-srljomiramlh fotografih - šuJmarjih. ki izvršujejo obrt kar na debelo in s tem škodujejo pravim fotografom. V sprejeti resoluciji se zatoteiva od vlade, naj s primernima ukrep« to prepreči.
Nemiri na jugu Rudije
Bukarešta. 18. septembra. AA. Noco'šr«i »Ade-veru-1« poroča z rtwf'e m<?i:e. da se v	odr-
«ravak> va.žm'	V Traro^r« 'e teV-.V-n!
močan »ff<ret »r«<?	n /-b- j
seri irrrh".h tega pokreta zaer.krat ni podrobnih poročil.	|
Angleško-ameriška pogajanja
Pogajanja med Veliko Britanijo in Združenimi državami, ki jim je smoter omejitev oboroževanja na morju, se bližajo uspešnemu zaključku. Tako vsaj zatrjujejo vse vesti »iz dobro poučenih virov« in tudi projektirano ameriško potovanje predsednika Macdonalda. ki je določeno za 28. september se smatra kot potrditev ugodnega poteka razgovorov. Zakaj prav gotovo se britanski premier ne bi podajal na pot čez ocean, tako se trdi. če ne bi računal z gotovostjo, da bo njegova pot zaključna z končnim usDehom. Šlo bi pri direktnih razgovorih, ki bi jih imel Macdonald v Ameriki, samo še za ureditev nekaterih manj važnih vprašanj, dočim so poglavitne zadeve že dogovorjene v zadovoljstvo na obeh stranen.
Največje težave britansko-ameriške-mu maritimnemu sporazumu je povzročalo vprašanje tonaže bojn;h ladij. Anglija je bila sicer pripravljena sprejeti načelo paritete, toda vendar stvar ni bila dovolj enostavna s postavitvijo paritetnega principa Anglija in Amerika imata namreč različne potrebe in naloge s svojo bojno mornarico. Velika Britanija ima svojo kolonije raztresene po vsem svetu in dohod do njih ji je mogoč samo po oceanih. Pota do kolonij pa gredo skozi razna morja, bodisi oceane kot več ali manj zaprta stranska morja in skozi mors!;e ožine Ako hoče s svojo mornarico čuvati dohode do kolonij, mora biti ladja zelo gibka, da se more dirigirati po potrebi istočasno na razna področja. Zato potrebuje Anglija večje število manjših bojnih enot. ki jih more razpošiljati š rom oceanov. Nasprotno pa gradi Amerika velike bojne ladje, kakor jih potrebuje za svojo posebno situacijo, kjer računa z možnostjo velikih bitK.
Različne potrebe z ozirom na velikost in kvaliteto ladij je bilo treba spraviti v medsebojen sklad. Dosego se je to na ta način, da je Amerika koncedi-rala Angliji večjo tonažo v celoti, zato pa je Amerika dobila prednost, da gradi večje ladje in pa da tudi manjše kri-žarke opremi z večjimi tercovi. nego jih imajo slične angleške ladje.
Dalje je obstojala diferenca glede gradnje novih ladij. Amerika namreč še ni izvedla vsega svojega gradbenem programa in predsednik Hoover je želel. da se nekatere projektirane lad e sploh ne zgrad'io. zato pa predlagal Angliji, ki je gradila hitreje, nai primerno število že zgra'enih ladij izloči iz vojne mornarice Sev°da pa London na ta predlog ni hotel pristati.
Kritiki doslej znan h dogovorov bri-tansko-ameriškega pomorskega sporazuma trdijo, da je princip enakosti za Anglijo neugoden, zakaj Amerika bo na temelju paritete dobila premoč na morju, ker ima svojo mornarico bolj koncentrirano in močnejšo po velikih bojnih enotah.
Kadar se zaključi angleško-ameriški sporazum o omej'tv3 pomorskega oboroževanja. — in da se to zgodi in sicer kmalu, se pač mora označiti skoro kot gotovo. — prid:-jo na vrsto poga-janja. da se sličen socrazum dose'e tudi med osia'imi pomorskimi silami. Že so naoovedana oogjriama za zadnii m°sec leto"n'ega leta. Udehžili se jih bodo zastopniki Anglije in Amerike. Japonske. Francije in Ital je. Tudi tu bo treba spraviti v sklad zelo različne interese. na eni st~ani med Jaoonsko ''11 Ameriko, na drugi med Francjo in Italijo. Na Tihem oceanu je že nekaj desetletij nekoliko naneto stanje m obe državi se bosta trudili, da si ne omeiita oriorav za vsak slučaj, kakor jih smatrata za notrebne V Evropi oa sta Italija in Franci v pomorskem oziru različno orijenfrani Franciji mo-a imeti svoio maritimno silo raztr~seno ln razdeljeno na atlantski ter sredozemski del. dočim io lah^o Italiia koncentrira neonmerno boli Določiti tu primeren kliuč za omejitev gradni° novih enot bo vsekakor nekoliko kočljiva zadeva.
Padec a^strijsku
Dui:s}, 18. sept. AA. Na današnji seji fi-nan n£g; odbora je socijalnodemckraiski poslanec Eisler govoril o politllncm položaju v Avstriji ter trdil, da je padec tečajev avstrijskih vrednostnih papirjev v zvezi s sedanj'm političnim položajem. M'n:-ster financ Mlttelberger je v svojem odgovoru cbrazlcž'1, da je padec tečajev vrednostnih papirjev po njegovem mnenju v zvezi s pomanjkanjem denarja, kar povzroča, da se prcda"'aio vrednostni papirji za znižane cene. M'n:ster fnnnc je končno pristavil, da so bili tečaii avstrijsk h vrednostnih papirjev previsoki in da so se sedaj vrnili v svojo normalno vrednost.
Gozdna rožajr v Ameriki
Los Angfles, 18. septeincra. s. Gozdni p;>-žar, ki je izbruhnil v fcl;ž;ni Venture, se je v teku noči zoret razširil. Odposlane so bile na mesto požara nove rešilne ekspedicije. S'-oda se že sedaj ceni na nekaj milijonov dolarjev.
Ž©!i?zn'ška neteča na Čs škosiovaškem
Praga, 18 septembra, s. Na postaji Pro-tivin sta trčila skuoaj oseben in tovoru' vlak. 19	je bilo ranjenih, med njimi
trije zelo težko.
BrezpnseVo z?v?rovanJe v Neroč'ji
Berl'n. 18. septembra. AA. RndarnVe strr.VM-ne
ivte-cVe so sklenile st?vV prrdlog. nai b; k
7 • ■"	p r rn r-rp d ~ 1 *1'.' ' a
pr:f.levaV" v$r" sViji preb'vals'va ne «-rro de-lavsitvo. ker le brezposeVo^ v NemčiM posledica vo]ne, re.paraciijske politik« in denarne inflacije.
U!'čni na-pis' n« M^Iti razburjajo fašiste
R!m. 18 septembra, s F"?i<stičnf J^sonisi •so	ra^Sprioni. ker ie bi'o 7. d^kr^tom
v'r>He :n z o^o-br;tv'''o T^onHona ?0 v Ta	na^lo-
^	T isti f!Sfro
nn^-^iio rn"14"V-n v'3^0 t°r izrr,unfn svo'o nopo'no soM^arnost s «vo'?mi sonlernenjaki, ki jih preganja guverner Strickland.
Hme!j ski trg
Žatec, 18. septembra, h. Živahno povpraševanje na deželi pri nespremenjenih cenah 303 _ 625 Kč. Plačevalo se je za prima ^melj .TO — 625 Kč, za srednjo kvaliteto 400 _ 500. za slabšo kvaliteto 3r0 — 325 Kč. Povpraševanje prihaia od raznih strani. Cenijo. da ie bilo do danes iz prve roke prodanih 100.000 meterskih stotov, torej polovica letošnje žetve.
Naši kraji in ljudje
Dr, Tone Gosak f
Anton Svetek umrl
Ljubljana, IS. septembra.
Se nedavno je čili starček 82-letnik bil dnevni gost ljubljanskih setališč pod Tivo-lijem in tudi na Gradu, preteklo nedeljo pa so upokojeni javni nameščenci Slovenije na anketi pri Mraku že z obžalovanjem pogrešali svojega predsedirka. Bolehal je zadnje dni in danes v miru za vedno zatis-nil svoje oči.
Blagopokojni Anton Svetek je kot ljubljanski rojak ostal vse življenje zvest svojemu rodnemu mestu in si ie zanj pridobil marsikatero lepo zaslugo. Po gimnazijski maturi 1868. jc bil sprejet v službo pri finančnem ravnateljstvu in je po 40 letih
službe stopil v pokoj kot računski ravnatelj. Od nekdaj se je živo zanimal za vse kulturne, politične in gospodarske zadeve v Ljubljani. Glasbeni Matici je predsedoval od 1898. do 1906. Od 1892. dalje je bil celih 16 let član občin, sveta, kjer se je njegovo finančno in gospodarsko strokov-njaištvo vedno v polni meri upoštevalo. Izvoljen je bil v upravni odbor Mestne hranilnice. pri kateri je bil od 1905. do 1912. pisarniški ravnatelj. Trideset let je vodil posle konzorcija uradniškega društva in zadnja leta je predsedoval organizaciji upokojenih javnih nameščencev.
Mnogo prijateljev je imel pokojnik, saj je bil Ijubeznjiv in koncilijanten mož, dosledno vesten in mnogo izkušen. Petje ie bilo zarvi največje razvedrilo, a v prijateljski družbi je znal prijetno kramljati o nekdanjih dneh, posebno pa še o bojevanjih v Bosni in Hercegovini, kjer se je bil boril kot rezervni poročnik. — Končana je dolga življenska pot uglednega Ljubljančana. V petek ob 14. bomo blagega pokojnika spremili izpred hiše žalosti na Gosposvetski 5, k večnemu počitku pri Sv. Križu.
Časten mu spomin žalujočim iskreno so-žalje!
Priprave za Napoleonov
s
Ljubljana, 19. septembra.
Danes so neprestano prihajali Ljubljančani na Valvazorjev trg ter opazovali, kako so začeli postavljati Napoleonov spomenik. Bilo pa je tudi mnogo mladih, ki sploh niso vedeli, kaj tam postavijo. Iz radovednosti so povpraševali, odkod so pripeljali tako čisto-beli kamen, ki kar zvoni pod kladivom krepkih kamnosekov.
Kamnoseška tvrdka Feliks Toman, kateri je bila po Plečnikovih načrtih poverjena izdelava in postavitev Napoleonovega spomenika, je včeraj popoldne prejela z otoka Hvara od Belgijsko-
dalmatinske industrije marmorja, kratko nazvane »Cobedamare«, prvo po-šiljatev polumarmornatih kvadrov. Okoli 13 kamnosekov neumorno obdelava, seka in meri kvadre. Vedno je mnogo opazovalcev. Železobetonski podstavek za spomenik so napravili deloma že pred tedni. Teren, kjer bo stal spomenik. je zelo mehak in blatnat. Zato so bili primorani napraviti globoko železo-betonsko podlago. V neposredni bližini Napoleoneovega spomenika so namreč stala v srednjem veku »nemška vrata«. Po Vegovi ulici ob zidu knežjega dvorca. mimo vrat dalje po Emonski eesti in Cojzovem grabnu je v nekdanjih časih vodil globok prekop, po katerem je tekla voda. Zato je teren zelo mehak in blaten.
Na podstavku bo v sredi postavljena 13.50 m visoka prizma, ki bo nosila razne napise in reliefe. Na štirih vogalih podstavka pa bodo postavljeni kam-ni-robniki iz istega hvarskega marmorja. Za spomenik porabijo 80 ton hvarskega marmorja, ki stane okoli 60.000 dinarjev. Spomenik odkrijejo na svečan način dne 13. oktobra.
Ljubljančani, ki hodijo mimo, se dalje sprašujejo, kaj napravijo v podaljšku zidu cerkve nemškega vitežkega reda. Tam so napravili že večji zid z »nišo«. Tik starega zidu je vhod, ki bo vodil v javen, skrit pissoir. V »nišo« zasade posebno drevo, ki se bo baje imenovalo »drevo spoznanja«. Od »niše« dalje bo v loku napravljen okoli 15 cm visok zidan rob, ki bo segal do sedanje železne ograje na Emonski cesti. Prazni prostor za robom bo posejan s travo.
Na Valvazorjevem trgu in v Vegovi ulici je drugače od dne do dne živahnejše. Zaposlenih je sedaj okoli 120 delavcev. So na delu monterji in delavci iz mestne plinarne in elektrarne, delavci cestnega nadzorstva, zidarji in kamnoseki. Vse hiti, da bi uredili ulico, do 13. oktobra. Regulačna dela v Vegovi ulici se bližajo koncu. Kmalu se pojavi na njej cestni valjar, ki bo dokončal zadnje delo. Ob obeh straneh Vegove ulice so postavljeni že robniki. Pred gostilno pri »Panju« se lok robnikov iz Rimske ceste močno razširi. Hodnik za pešče bo sicer v Vegovi ulici normalen, toda ostali prostor ob robnikih bo zasajen z drevjem od Kongresnega trga dalje do konca. Nasadi bodo na obeh straneh ulice.
Podatki o pomiloščencih
Ljubljansko deželno sodišče še ni sestavilo končnega pregleda o vseh osebah, ki so bile deležne kraljeve milosti iz amne-stijskega ukaza z dne 15. avgusta, ker so se pojavile mnoge uradnotehnične težkoče. Prvotno bi se moral predložiti seznam po-miloščencev že do 12. septembra višjemu deželnemu sodišču, toda rok je bil podaljšan.
Po dosedanjem seznamu je bilo pomilo-ščenih 77 oseb, ki so bile obsojene, ali proti katerim je tekla kazenska preiskava pri deželnem sodišču. Od teh je bilo pomi-ioščenih 10 oseb, proti katerim je bilo uvedeno kazensko postopanje zaradi tiskovnih kaznivih dejanj, storjenih pred 6. januarjem 1929. Te osebe so popolnoma pomilo-ščene in so vsi procesi ustavljeni. Dalje je popolnoma pomiloščena kazen ali ostanek kazni 37 osebam, ki so bile zaradi raznih deliktov obsojene do 2 meseca ječe ali na 1000 Din denarne kazni. Zanimivo je. da so nekateri že plačali denarne kazni. Pogojno ie bila odpuščena kazen 23 osebam, ki so bile obsojene od 2 mescev do 1 leta ječe. Tem je kazen odpuščena, če ne store v petih letih nikakega delikta. Deloma je bila odpuščena kazen osebam, ki so bile zaradi večjih deliktov obsojene nad 1 leto ječe. Teh je 7. Med njimi je več oseb, ki so bile obsojene pred letošnjo ljubljansko poroto, a so zločine storile pred 6. januarjem. Tem je bila odpuščena četrtina, petina ali ena šestina kazni. Med temi pomiloščenci so osebe, ki so imele prestati 3 letno ječo. Zanimiva je zadeva neke mladenke, ki se ie izdajala za potnico ter je bila pred poroto obsojena na 3 leta ječe. Del svojih kaznivih dejanj je izvršila pred 6. januarjem, a del po 6. januarju. Deležna je bila pomiloščenja samo za dejanja pred 6. januarjem. Zato ji je sodišče odpustilo eno petino kazni samo od polovice pred poroto ji izrečene kazni, ostalo polovico kazni za dejanja po 6. januarju pa bo morala polno presedeti.
Na deželno sodišče dnevno prihajajo ljudje, ki so bili obsojeni pred 6. januarjem
ln še niso prestali kazni, ali pa žele da se jim izbriše. Tako je včeraj prišel na sodišče prileten kmetic ter povprašal: »Gospodje! Poglejte no, če sem tudi jaz pomi-loščen.« Pojasnili so mu njegovo zadevo, nakar se je kmetič hvaležno poslovil.
Koliko oseb je bilo v Sloveniji pomilo-ščenih, še ni mogoče statistično dognati.
Dijaška kuhinja v Kranju
Ta dobrotnica našega iiijaštva praznuje že 35ietnico svojega obstoja. Iz njenega letnega poročila je razvidno, da je bilo jubilejno leto za to ustanovo srečno. Blagajniški primanjkljaji so izginili in pribitek je bil celo tolik, da je pokril lanski primanjkljaj in deloma tudi predlanskega.
Kranjska Dijaška kuhinja ima tudi tako-zvani Petrov sklad, ki ima namen, revnim dijakom pripraviti primerna stanovanja, na katerih je toliko pomanjkanje v Kranju. S tem skladom hočejo vzorni in požrtvovalni voditelji Dijaške kuhinje sezidati vsem modernim zahtevam ustrezajoč dijaški dom, kakor imajo podobne že davno druga in celo manjša srednješolska mesta v Sloveniji. V Kranju se tak dom silno pogreša. Cerkveni krogi so sicer letos z nova otvo-rili dijaški konvikt. ki pa hoče v prvi vrsti naši mladini poglobiti versko konfesijonal-no vzgojo.
V svojem poročilu želi Dijaška kuhinja temu vzgojnemu zavodu vso srečo, da vrši svojo zvišeno nalogo v procvit one mladine, ki želi in čuti potrebo versko konfesijo-nalne vzgoje. Dejstvo pa je, da nima vsak dijak primerne podlage in dovzetnosti za tako vzgojo in da tega nimajo tudi njegovi starši in ker mora biti verska strpljivost osnovna dolžnost vsakega državljana, je potreben na vsak način tudi dijaški dom brez vsake konfesijonalne tendence. Akcija dijaškega doma gre vzporedno z dijaškim konviktom in bosta imela oba zavoda dovolj dela, da pripravita dijakom v Kranju primerno zavetje. Med njima ni nobene konkurence in zato vživa Dijaška kuhinja v vseh slojih brez razlike prepričanja največjo popularnost in priljubljenost kar dokazujejo tudi imena vseh njenih dobrotnikov.
Kakor je razvidno iz poročila, je Petrov sklad v pretečenem letu narastel za 15.370 Din. Vsi dobrotniki so storili svojo dolžnost v dobri zavesti, da se more le na ta način praktično reševati pereče socijalno vprašanje ter odvračati mladino od slabe poti.
Melioracijska dela na Cerkniškem jezeru
Cerknica, 18. septembra.
Med kmetovalci okoli Cerkniškega jezera, ki imajo svoje parcele v jezeru, in tudi drugod po Notranjskem, se vodijo zadnji čas živahni razgovori, če bi bilo mogoče Cerkniško jezero popolnoma posušiti. Večina želi. da bi to presihajoče jezero postalo povsem suho, so pa tudi mnogi, ki žele, da bi voda ostala trajno, ker si obetajo od tujskega nrometa prav lep na2redek.
Cerkniško jezero je že od ma.inika naprej popolnoma suho. Po jezeru je v poletnem času vladalo pravo vrvenje. Povsod so se videli krepki kosci in brhke grabljice. Kmetje so spravljali travo jezerino in trst-je. A niso spravili vsega trstia pod kozolce. Na mnogih krajih je trstje ali kakor tam mnogi pravijo »bičevje« zraslo tako visoko, da se ie lahko jezdec skril v njem. To staro trstje je bilo neporabno. Zato so začeli na mnogih krajih trstje požigati in dostikrat je bilo jezero ovito v gost siv-kast dim. Požgali so trstia na površini več kvadratnih metrov. Pretekli teden je zopet .gorelo trstje v bližini Otoka v gornjem delu jezera. Nekateri so začeli, ko so videli visok plamen obupano klicati: »Otok gori!« Toda gorelo ie trstje. Na Otoku stoii namreč prav prijazna vasica.
Vozniki iz ložke doline, ki morajo drugače voziti v velikem ovinku ob jezeru v Lož in Staritrg, so si napravili kar čez jezero od spodnjega do gornjega dela ravno, široko, a prašno cesto, po kateri vozijo lažje in deloma težje tovore. Celo lahki avtomobili švignejo tupatam po tej provizo-rični cesti.
Letošnje poletje je bilo prav ugodno za razna, v načrtih ljubljanskega hidrotehnič-nega oddelka zasnovana melioracijska in regulačnia dela na ježem. Sicer so za ta dela določeni razmeroma mali krediti, a kljub temu melioracije in regulacije napredujejo. Neprestano vrtajo delavci ob glavnem požiralniku, pri veliki jami Karlovci. Vhod v iamo je že znatno znižan z nivojem potoka Cerknice in tudi precej razširjen, tako da se bo mogla voda naglo odtekati ob nalivih in povodnih. Tudi jama sama je zelo pospravljena od razne navlake in trstja, ki ga ie voda nanesla v jamo.
Ako bo dopuščalo vreme, se bodo izvršila še druga regulačna dela pritokov in
Kulturni pregled
Milan Rakid: Oproštajna pesma. Poslanik naše države v Rimu. Milan Rakic, ni samo dober diplomat, ampak tudi izvrsten pesnik. Kot tak spada v vrsto tistih srbskih lirikov, na katere je gledala domovina vedno s ponosom in občudovanjem. Težko vsakdanje delo in odgovorna služba pa sta pesniku Rakiču zaklenila usta. Že več let ni bilo či-tati nobenega stiha izpod njegovega peresa. Zato so Rakičevi častilci prijetno iznenadeni g prispevkom, ki ga objavlja Milan Rakič v zadnjem »S. K. Glasniku« od 16. septembra. Priobčuje namreč »Oproštajno (za slovo) pe-sem-?. katera priča, da diplomat v Rakiču ni Z3trl poeta, ampak ga samo zadržuje, da se cešče ne javlja.
»Nova literatura«. Izšla je 9. številka tega časopisa za kulturna vprašanja, ki ga f pomočjo P. Bihalvja urejuje dr. Branko Gavella. Poleg umetniške priloge Th. Stein-lena »Fata morgana« prinaša T. Fjodinovo >Pismo iz Afrike«, dva vzorca lirike iz Konga (Pesem karavane pri vhodu v selo in Pes»m o belokožcih) iz peresa mladega Belgijca Avg. Habara, K. Herstena članek «Crn-ci igrajo«, članek o Magnusu Hirschfeldu iz peresa dr. Maksa Hodanna, Hirschfeldov sestavek »Jedan moralni prestup«, Klausa Neukrantza »Izumrli lazaret?, Jos. Rybaka članek »Mlada Slovačka«, Bihalojev očrt pokojnega nemškega grafika H. Zilleja, Freda Steinerja članek o japonskem filmu, članek
Grete Fodorjeve »Ispod Avusa«, dr. Stojičev spis »MuluDga«, Pozdrav Art. Holitscherju od O. Bihe, referate »O jednom almanahu« od V. Dragana, kulturno, književno kroniko in poleg ilustracij reprodukcijo Otona Po-stružnika »Zamišljenost«. Revijo izdaja beograjska založba >Nolit«. Posamezne številke 6 Din.
Ciklus oper J. B. Foersterja pripravlja ob komponistovi sedemdesetletnici češko Narodno divadlo v Pragi. Poleg »Debore« in >Eve< se bodo izvajale e: Jessika, Nepre-magani in Srce. Na posebnem simfoničnem koncertu pa ee bodo izvajala Foersterjeva simfonična dela: Moja mladost, Cyrano de Bergerac in Četrta simfonija.
Smrt slavnega poljskega učenjaka. V Kra-kovu je umrl po dolgotrajnem bolehanju prof. dr. Josef Kallenbaeh, rektor krakovske univerze. Kallenbaeh je spadal med naj-slovitejše zgodovinarje poljske literature in slovanskih slovstev vobče. Posebne zasluge si je stekel kot raziskovalec romantične dobe. Svetovno ime si je pridobil z monografijo o Mickiewiczu, ki obsega dva zvezka. Na univerzo v Krakov je prišel iz Freiburga v Švici, kjer je predaval slavistiko. Nekaj časa je pokojnik predaval tudi v Vilnu, kjer je bil rektor ondotnega vseučilišča.
Goslač Knbelik v južni Afriki. Iz Cape-towna poročajo o velikanskih uspehih češkega goslača Jana Kubelika, ki je pravkar
absoiviral turnejo 30 koncertov v raznih mestih južne Afrike. Kubelika so povsod sprejemali z velikimi častmi, mestne uprave so mu prirejale recepcije in bankete. Prireditve so bile tako številno obiskane, da je povsod zmanjkalo prostora in vstopnic. Na podlagi teh uspehov je podpisal Kubelik pogodbo za novih 30 koncertov, katere bo absoiviral prihodnje leto.
Knjiga o Molieru. Francoski pisatelj Ra-mon Fernandez je izdal Moližrovo biografijo pod naslovom »La vie de Moli&re«, Pariš, Revue Francaise 1929. Biografija obravnava vse dobe Moli^rovega življenja. Prikazuje ga v mladih letih, ko je še iskal oblike in se boril s seboj, dalje po uspehu »Ecole des femmes« in končno kot zmagovalca s >Tar-tuffeom«, »Skopuhom« in drugimi deli. Delo je ena najboljših sintez, kar jih je bilo kdaj napisanih o največjem francoskem komedio-grafu.
Pari« _ literarni Babilon. 2e od nekdaj je bil Pariz cilj hrepenenja velikih pisateljev. Umetniki vseh narodov so hodili tja po impulze. Toda še nikdar ni bil Pariz v tem oziru tako priljubljen in oblegan Kakor dandanes. Po vesteh iz avtentičnih virov si je najel zadnje čase stalno stanovanje v Parizu ameriški dramatik 0'Neill, avtor »Ane Christie«. V Parizu hoče študirati moderno življenje. Nedavno se je nastanil v Parizu tudi znani sodobni angleški pisatelj Somer-set - Maugham, takisto italijanski dramatik Dario Nicodemi. In slednjič se misli naseliti v Parizu izbirčni Bernard Shaw, ki se je baje nasitil Anglije in bi si rad prebral bivališče ter ostal na kontinentu.
glavne struge v jezeru, takozvanega »Obrha«.
Med počitnicami so prav marljivo, proučevali jezero, jame in druge hidrotehnične zanimivosti — ljubljanski jamarji, ki so zbrali precejšen znanstven materijaL
Nesreča v kamnolomu in uboj pri trgatvi
Novo mesto, 18. septembra.
<V samotnem kamnolomu pri Pogancah sta kopala pesek 71 letni upokojeni cestar Jože Šinkovec in 551etni Jože Blatnik, oba iz Gotne vasi. Pri delu se je pokazala potreba, da razstrelita več skal. Pripravila sta orodje za vrtanje in začela vrtati v 16 metrov visoko navpično skalo luknjo za razstrelbo. Nista še končala tega dela. ko se je skala iznenada podrla in oba zasula. Jožeta Šinkovca popolnoma, Blatnika pa le delno. Kljub temu, da je kamenje zdrobilo Blatniku levo nogo pod kolenom in da je trpel grozne bolečine, je pričel — kolikor je pač mogel — grebsti kamenje in skale raz zasutega tovariša Šinkovca in klicati na pomoč. K sreči je v tem trenutku prišel v kamnolom lOletni sinček Šinkovčeva hčere. Blatnik mu ie hitro povedal, kaj se je pripetilo, nakar je fant, kolikor so mu dale noge stekel v Gotno vas k Josipu Matku, ki je takoj sklical svoje ljudi, odhitel v kamnolom in še pravočasno rešil Šinkovca smrti. Oba težko poškodovana delavca je naložil g. Matko v svoj avtomobil in ju prepeljal v kandiisko bolnico. Šinkovec ima poleg drugih težkih poškodb zlomljenih več reber. Njegovo stanje je zelo resno.
V vinogradu posestnika rranca Stareta v Grčevju so te dni obirali portugalko. Med trgači sta bila tudi 63!etni Franc Liubi in 211etni Dosestnikov sin Anton Žagar, znan prijatelj noža. oba doma iz Jagodnika, občina Trebelno. Zvečer, ko so b'Ji delavci gotovi z delom, je začel Anton Žagar pod vinogradom klicati Ljubijevega sina Janeza:
— Janez, bel' dol'. n<~,c.ii bom v»e prklal!
Zaradi teh besed ;e t.apravil stari Franc i.iubi Žagarju malo pridigo. na: re govr.ri tako drzno in izzivajoče. Ra.:;ar.ier. ie skoči' Žagar proti niemu m n;u zasadil z vso tn >t j'o v levo stra i prsi dolt n-* Pi (em divjaškem činu je žsear suežal Stari Ljubi se je tanert zerudil, ollit « krvjo Domači so ga za silo obv,;j.ii n ga pripeljali smrtno ranjenega v tukajšnjo bolnico, kjer se bon s smrtjo.
PM ^Ji-V
11 Zavojček Gillette, prosim 1"
Zakaj te britvice so zanesljivo najboljše na svetu! Britvice Gillette so izdelane iz najfinejšega jekla, kar ga je moči dobiti, in so v vseh pogledih pregledane, preden pridejo na trg. Edino ž njihovo kakovostjo je moči razložiti svetovni uspeh britvic Gillette.
Gillette
Samo še danes
Billie Dove
v filmu
Zivo prodana
Ob 4., pol 6.. pol 8. ta 9. ari.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
Strašna smrt mladega pleskarja
Celie. 18. septembra.
Danes dopoldne se je pripetila v Celju nasproti kolodvora strašna nesreča, ki je zahtevala življenje 16-letnega nadarjenega soboslikarskega učenca Viljema Schunka, sina uglednega slikarja in pleskarja v Aškerčevi ulici 7.
Zaposlen je bil s slikanjem sobe v stanovanju strokov, učitelja na držav, deški šoli v Celju. g. Grašerja, v III. nadstropju palače celjske Mestne hranilnice na Krekovem trgu, na fronti poleg poštnega poslopja. Z mladim Schunkom je delal v sobi tudi soboslikarski pomočnik Rudolf Grud-nik. Viljem je okrog 11. stopil na dvoriščno okno Grašerjevega stanovanja, hoteč od-
preti zgornji oknici, da bi se Sveža slikarija v sobi čimprej posušila. Nenadoma pa je izgubil ravnotežje in je z iztaknjeno oknico vred padel kakih 20 metrov globoko na dvorišče, kjer je obležal v mlaki krvi. Nesrečo sta opazila v nasprotnem traktu iste palače stanujoča zdravnika ar. Rudolf in dr. Bruno Sadnik. Nemudoma sta prihitela k ponesrečencu in odredila spričo težkih poškodb takojšnji prevoz v javno bolnico. Z nekim avtotaksijem je bil Viljem Schunko prepeljan v bolnico, kjer je bila takoj nudena zdravniška oomoč. Zdravniki so ugotovili pri pregledu ponesrečenca, da ima zlomljeno desno roko r.a dveh mestih, desno nogo v stegnu, obenem pa veliko rano na desnem temenu glave in težje notranje poškodbe, kar je pričala kri, ki je tekla mlademu Schunku iz ust in iz nosa.
Na mestu nesreče so ostali večji krvavi sledovi, okrvavljen žepni robec in tisočeri drobci razbitega stekla iz oknics, s katero vred je Schunko strmoglavil v globočino dvorišča. Kljub vsem naporom zdravnikov, da bi ohranili težko poškodovanega ponesrečenca pri življenju, je Viljem Schunko nekaj minut pred 13. umrl. S težko prizadeto rodbino, kateri je bil pokojni mladenič edini sin .sočustvuje vse mesto. Mladenič je bil izredno talentiran, kar je razvidno iz njegovih številnih slik zlasti portretov, ki jih hrani rodbina in ie med njimi posebno posrečen portret pokojnega pisatelja Josipa Stritarja. Mladi žrtvi poklica bodi ohranjen blag spomin, kruto prizadeti rodbini pa iz-rekamo iskreno sožalje!_
britvic a »rebrne-pa j>kla učinkuje s svojim ostrim lom in ne e topo reklamo.
t
Preprodajalci na.j se obrne-io na: Gustav Husser & sin, Wien VII., Richtergassc 16
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, zapeka, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po več. kratni uporabi naravne »Franz Josef-ove grenčice«, s tem da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »FranzJosef-ovo vodo« toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. Franz-Jozeiova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
Deložacija občinske reve na deželi
Deložacije na deželi hvalabsgu niso tako čest pojav kakor v mestih — zato je tale primer, ki ga predočujemo v sliki, tembolj obžalovanja vreden. Pretekli ponedeljek je bila v Godešiču pri Škofji Loki postavljena iz revne hišice pod milo nebo 70 let stara občinska uboga Marija Brešič. Cisto postranski so razlogi, ali so Isstniki potrebovali bajto zase, ali pa je po sredi bilo sovraštvo: — dejstvo samo, da se stara reva s svojo borno lastnino že cele dni in
noči nahaja na prostem, je žalostno. Od občine prejema ženica po 30 Din mesečne podpore in hčerko ima. ki je bila že dvakrat operirana, pa se kljub bolehnosti trudi, da s šivanjem za neko kranjsko tvrd-ko kaj zasluži. Najemnina je baje plačana za dva meseca, v malenkostnem iznosu po 20 Din sicer toda deložacija se je izvršila navzlic temu, da je hčerka pripravljena plačati nekaj večjo najemnino.
idolores
IDEL IRIO
v filmu ciganske ljubavi
ffOsvetti* v^v
SKtni icino •Matica
(Variete Theatrale)
prvovrstno in najmcdernešše podjetje v SHS. Gostuje nekaj dni v Ljubljani na prostoru pod Tivolijem. Prva velika gaJa-predstarva v četrtek 19. septembra 1929 ob 20.30 (S.30 zvečer). Eduni iulkajsnji programi! — Velemestna senzacija. — Predstave se vrše ob vsakem vremenu.
RAVNATELJSTVO. V nedeljo dive predstavi: Prva oh 'Aš. popoldne, druga cb /2 9. zvečer.	1 f2n8
*	Princ Pavle zaščitnik ruskih invalidov.
Vstrezajoč prošnji Osrednjega odbora rti* skih vojnih invalidov v naši državi je princ Pavle blagovolil prevzeti zaščito nad Udruženjem ruskih vojnih invalidov v naši kraljevini.
*	Imenovanje v državni službi. Minister št'm in rudnikov ie dosedanjega Honorarnega profesorja Rudolfa Dušana, diplomiranega rudarskega inženjerja na rudarski visoki šoli v Leobnu, imenoval za pogodbenega profesorja na državni rudarski šoli v Celju.
*	Napredovanje v šolski službi. V osnovnošolski službi so pomaknjeni v 3. skupino II. kategorije naslednji upravitelji, učitelj! in učiteljice: Srečko Majer v Vurbergu, Josip Stancsr v Ljutomeru, Jože Lešnik v Podovi, Friderik Hegler v Mozliu, Viktor Knapič v Žalcu, Josipina Erker v Livoldu, Franc Kašpar v Narapljah, Leopoldina Ju-rančič-Dolenc v Remšniku, Franio Logar v Laporju, Amalija Podgoršek v Konjicah, Slavko Mrovlje v Slovenjgradcu in Alojzija Rus v Stogovcih; v 4. skupino II. kategorije: Hinko Šnuderl v Apačah. Amalija Skok pri Sv. Andražu v Halozah. Andrej Stefancioza v Kuzdoblanu. Vilma Belovič v Mctvarjevcih, Anton Bajde v Mariboru, Olga Dvorski' v Podčetrtku, Ivan Ranil v Št. Vidu pri Planini, Ana Gabrijel v Podčetrtku. Fiiip Babič v Kramarovcih, Filip Slokan v Hrastniku, Janez Perenič v Vodicah in Marija Rabič na Dovjem; v 2. skupino III. kategorije Marta Peček. učiteljica ženskih ročnih del v Ptuju; v 3. skupino IH kategorije pa učiteljici ženskih ročnih del Marija Simonoič v Zavodnjem in Štefanija Cvetko-Vivod v Mariboru.
*	!z zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani so bili vpisani zasebni zdravnik v Celju dr. Fran Sollak, pogodbeni zdravnik 32. artilerijskega polka v Mariboru dr. Aleksander Daražio, vpokojeni mestni zdravnik v Mariboru dr. Julij Deža, vojaški zdravnik v Celju dr. Borivo.ie Pingovič in zdravnik Zdravstvenega doma v Celju dr. Josip Fi-scher.
*	Bolniška blagajna ljubljanskih mestnih nameščencev si je v proslavo 10 letnega obstoja uredila v Kamni gorici na Gorenjskem okrevališče za svoje članstvo. Slavnostna otvoritev tega okrevališča se bo vršila v nedeljo 22. septembra ob 10. dop. z naslednjim sporedom: 1.) Nagovor načelnika. 2.) Pozdravi raznih zastopnikov. ,?.) Blagoslovitev okrevališčnega doma. 4.) Ogled notranjih prostorov in celotnega posestva. 5.) Prosta zabava v vseh spodnjih prostori.! in parku v korist okrevališčnega fonda.
*	Kongres narodnega delavstva v Kranju. Narodna strokovna zveza bo imela svoje letošnje delegatsko zborovanje v soboto, dne 5. oktobra t 1. v Kranju. Naslednji dan, v nedeljo 6. oktobra pa priredi Narodna strokovna zveza kongres narodnega delavstva v veliki dvorani Narodnega ioma v Kranju. Za ta kongres se vrše že velike priprave. Za kongres je določen naslednji spored: Zjutraj sprejem udeležencev na kolodvoru. Po prihodu vseh vlakov se razvije sprevod, ki gre po mestu do mestne n še, kjer bo udeležence kongresa pozdraviš žu pan mesta Kranja. Po pozdravu krene sprevod v Narodni dom, kjer se bo vršil ob 10. dopoldne kongres narodnega delavstva. Za kongres je dovolilo prometno ministrstvo polovično vožnjo za vse vlake, razen orient-ekspresa. Izkaznice za polovično vožnjo 6e iobe pri odbornikih podružnic in tajništvu Narodne strokovne zveze v Ljubljani, palača Delavske zbornice. Narodno zavedno delavstvo pozivamo, da se udeleži tega važne-ga kongresa v čim večjem številu.
*	20. 9. 1903. Te žalostne in pomembne obletnice, ko sta padla po nedolžnem od nemške soldateske ustreljena narodna mu-čenika Lunder in Adamič, se moramo Slovenci vsako leto spominjati. Najlepše jo proslavimo, ako se ta dan spomnimo z malim prispevkom naše šolske obrambne druž be sv. Cirila in Metoda, ki skrbi, da se naši otroci v narodno eksponiranih krajih vzijojujejo in utrjujejo v materinem jeziku.
*	Razpisana zdravniška služba. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na svojem ambulatoriju v Ljubljani službo pogodbenega zdravnika špeci-jalista za dermatologijo z mesečnim honorarjem 2500 Din. Prošnje je treba vložiti do 5. oktobra.
*	Himen. Poročil se bo danes gosp. Josip Mudrovčič, stavb, podjetnik v Liubljani na Trsatu z gospodično Milko Poderžaj, poštno uradnico iz Ljubljane. Bilo srečno!
*	Smrtna kosa. V Mariboru ie umrla 17. t. m. Ana Moschitz, vdova po strojnem ključavničarju, stara 72 let. — V mariborski bolnici je umrla posestnica Neža Valand iz Spod. gorice pri Račah, stara 52 let. — V Ljubljani je umrla gospa Frania Eržen, soproga zvaničnika državnih železnic. Njen pogreb bo jutri ob 16. na pokopališču v Št. Vidu. — V Celju je preminul g. Viljem S c h u n k o in bo njegov pogreb jutri ob 17. na mestnem pokopališču. Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalie.
*	Vojaški koledar za leto 1930. ki ga je uredil književnik Vinko Sirovica v založbi konzorcija Themis v Zagrebu, ie že v tisku. Obsega! bo 350 strani žepnega formata in bo okrašen s slikami. Vsebina bo bogata tiskana pa bo deloma v latinici, deloma v cirilici. Nekaj prispevkov bo tudi v slovenskem jeziku.
*	Letošnji tobačni pridelek. Kakor javljajo iz Beograda, je stanje tobačnih kultur v naši državi prav povolino. V informiranih krogih zatrjujeo, da bo letošnji pridelek znašal dvanajst do trinajst milijonov kilogramov.
*	Angleški turisti v Bosni. Preko Jajca je prispela v Sarajevo skupina angleških turistov, med katerimi se nahajajo profesorji in druge ugledne osebnosti iz Londona med temi tudi večje število dam.
*	Zagrebčanka v Vrbskem iezeru utonila? Iz Celovca poročajo: Že teden dni se pogreša slušateljica filozofije na zagrebški univerzi Izabela Ristič, ki se ie v čolnu vozila po Vrbskem jezeru. Vsa poizvedovanja so ostala doslej brez uspeha.
*	Petnajst oseb izročenih Pasteurjevemu zavodu. Pasteurjevemu zavodu v Osijeku je bilo pretekli ponedeljek izročenih v zdravljenje petnajst oseb, ki so zavžilc meso od steklega psa ogrizene ovce.
*	Opozarjamo na današnji inserat tvrdka Anton Jenko, strojna pletarna Domžale, ki je imela tudi na letošnjem veleseimu razstavljene svoje prvovrstne izdelke ženski.i oblek puloverje ter različno trikotažo. Ddlo ie zelo solidno in po nizkih cenah, tako da se ta domača tvrdka za nadaljna naročila vsakemu lahko priporoča.
[TO — zobna oasta najbolfša !
*	Tovarna Jos. Reich spreiema mehko in škrebljeno perilo v najlepšo izvršitev.
| IS a m o še danes |
E Wo£gaf Uočga • . |
1 Ob 4, '/-8 n l/,l0. Kino Ideal I
* Skrivnostna smrt ilnančnega preglednika. Kakor smo že poročali, .ie v bufeju Olge Maruničeve na Sušaku prošli ponedeljek izvršil baje samomor finančni preglednik Mijo Martinac. Naknadno se doznava, da je policija zahtevala obdukcijo Martin, čevega trupla. Razen tega je bila lastnica bufeja Olga Maruničeva aretirana. Ugotovilo se je da je pokojnik bil ž nio v intimnih odnošajin. Pri njem se je našlo mnogo njenih pisem. Po dosedanjem poteku preiskave je stvar zelo komplicirana in ni izključena še večja senzacija. Važno je. da so na obrazu Maruničeve vidni znaki borbe, ki jih je ona pojasnjevala s tem, da ie pokojniku hotela izviti iz rok vojaško karabinko, s katero se je on baje igral in se sam ustrelil.
\i f.fnMiane
u— Za obe dramski premijeri, Goethe.
jevega »Fausta« in Pagnolove komedije »Velika Abeceda« se dobe vstopnice od petka dalje pri dnevni blagajni Narodnega gledališča v operi, pol ure pred začetkom predstave pa v drami.
u— Abonirajte se! Sprejem abonentov za A, B in E je skorajda zaključen. V te skupine se sprejme le še omeieno število reflektantov. V skupini C in D ie še dokaj prostora. Opozarjamo na izredno nizke cene, ki so jih deležni državni uradniki ter organizacije privatnih nameščencev, ako prijavijo vsaj 50 svojih članov. Od 23 Din mesečnega prispevka dalje dobite sedež za okroglo štiri predstave na mesec. Prijave se sprejemajo v blagajni (dramsko gledališče), odnosno telefonično na telef. štev. 2306 ter štev. 2231.
u— Gojenci dramskega tečaia ZKD letnik (192S—29) se opozarjajo, da se otvori letos drugi letnik, ako se najavi zadostno število gojencev. V drugi letnik imajo do-stop tudi gojenci tečajev Delavske zbornice, Svobode in drugih. Pouk bo vsak torek na Srednji tehnični šoli. V Drvi letnik se sprejemajo začetniki. Vpisovanje v pisarni ZKD (Kazina II. nadstr.). Tečaj bo trajal od oktobra do 1. marca. Šolnina znaša mesečno 30 Din za en tečai. Gojenci drugega letnika, ki žele obiskovati še en. krat prvi tečaj plačajo 50 Din mesečno.
u— Narava in ljubezen. Film z izredno zanimivo vsebino je na sporedu ZKD v tekočem tednu. Ljubezen je ona sila v naravi, ki ustvarja življenje, mu daie vsebino in je obenem vesoljnemu svetu jamstvo za obstoj vsega stvarstva. V tem zanimivem filmu gledamo pojave ljubezni, opazovane pri vseh vrstah živali od najnižjih pa tja do najpopolnejših. Film nam razlaga nastanek sveta, prvih živali, razvoj rastlinstva, postanek človeka — skratka, »Ufa« se je s tem filmom lotila izredno zanimive snovi in je to zelo pereče vprašanje rešila v res prekrasnem filmskem delu. Predstavi, h katerima je vstop dovoljen le odraslim od 16. leta dalje, se bosta vršili v soboto ob 14.30 in zadnjikrat v nedeljo ob 11. dop. Razlago k temu filmu bo podal g. prof. Dolžan.
u— Tombola ljubljanskih poštnih nameščencev. V nedeljo se je vršila na lepem Kongresnem trgu v popoldanskih urahh tom bola, katere čisti dobiček je namenjen zgradbi ljubljanskega Poštnega doma. Na Kongresnem trgu je bilo ibranih na tisoče in tisoče ljudi. Ljubljana še ni videla tombole, ki bi imela toliko in tako lepih dobitkov. 1. tombolo (krasno kompletno spalnico iz češnjevega lesa (10 kosov): je zadela Regina Jezovšek, pletilja. 2. tombolo (šivalni stroj je dobila Elvira Luznar. želez-ničarjeva žena, stanujoča v barakah: 3. tombolo (debelega 100 kg težkega prašiča)
je zadela neka služkinja; 4. tombolo (žen. sko kolo) je odpeljala Silva Babnik, učenka V razreda nunske šole, bivajoča v Trnov, sk: ulici hiš. št. 17; 5. tombolo (porcelanast jedilni servis za 6 oseb) je naklonila sreča Francu Bolrincu, mizarju v Skaručni; 6. tom bolo (stekleno garnituro, 5 servisov) je zadela modistinja Franja Pavlič. stanujoča v Jernejevi ulici niš. štev. 25; 7. tomboio (velik voz bukovih žaganih drv) ie odpeljal Ludovik Rožič, trgovski sotrudnik, bivajoč v hiši št. 30. na Cesti v Mestni log; 8. tombolo (velik voz premoga) so odpeljali na dom Mariji Markelj, gospodinji v Kolizeju stan. št. 56.; 9. tombolo (stensko uro) je dobiia Marija Slakoper, železničarjeva žena v Zeleni jami; 10. tombolo (blago in podlogo za kompletno moško obleko je zadel Ivan Lesjak poštni uradnik v pokoju.
u— V mestni klavnici se bo na prosti stojnici danes v četrtek ob 15. prodajalo prašičje meso.
h— Gozdovnilti, v petek 20. t. m. bo ob 19. uri sestanek v Areni. Pridite vsi in točno. Sestanek je važen zaradi bližnjega ro-dovega zbora.
u— Merkurjevi večerni učni tečaji ter plesna šola. Trg. društvo .Merkur bo otvorilo
ob zadostnem odzivu 1. okt. t. 1. večerne tečaje v šoli na Grabnu za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenosrafiio. Tečaja za
nemščino in italijanščino se bosta letos vodila v dveh oddelkih: a) za začetnike in b) kof višji nadaljevalni tečaj, flani plača jo malenkostno učnino, dočim morajo nečlani, ako se prijavijo, postal' člani. Prijave dnevno v društveni pisarni Gradišče I7/I. med 10. in 12. uro dopoldne in 3. do 5. ure popoldne. V sobotah popoHne se ne ura-duje. Hkrati si usojamo naše članstvo ter prijatelje društva z njihovimi rodbinami najvljudneje vabiti, da se udeleže plesne šole, ki jo priredi društvo, pod vodstvom prvovrstnega plesnega učitelja, vsak torek prieenši dne 1. oktobra t. I. ob 8. uri zveCer v kra«m dvorani Delavske zbornice na Mi klnšičevi cesti Vstopnina 10 Din za osehn in večer. Odbor.	1174
Xa debelo!
Xa drobno!
Anton Jenko
strojna pletarna Domžale
tz-deliuje prvo.vTSt®e ženske obleke i« vseli vrst puloverje, krila ter vso trikotažo. Delo zelo so-Jidno. Cene 'konkurenčne. Prepričajte se. 11217
11— Roditeljem šoloobveznih otrok v vednost. Gremij trgovcev v Ljubljani oj>o-zarja, da je vsako prodajanje šolskih potrebščin in pobiranje denarja do šolah po šolskem osobju v svrho skupne nabave šolskih potrebščin v zmislu odloka g. velikega župana brezpogojno prepovedano. Učencem je na prosto dano, da si za šolo j>otreb-ne predmete nabavljajo poljubno pri posameznih trgovcih. Revnejšim učencem je pri trgovcih olajšano tudi z delnim odplačevanjem nabavljenih šolskih potrebščin.
u— Dovoz sadja v LJubljano. V Ljubljano se je meseca avgusta iz raznih krajev in inozemstva dovozilo 177.601 kg raznovrstnega sadja. Največ sadja ie prišlo nti glavni kolodvor, kjer je bilo pripeljanega 117.402 kg sad.ia. Prišteti pa je treba tudi sadje, ki ie bilo pregledano na mitnici v Metelkovi ulici, ker je ta tudi v zvezi s tovornim kolodvorom. Tam je bilo pripeljanega 22.010 kg. Največ sadja prihaja iz Dolenjske, ljubljanske okolice in Štajerske, kakor tudi iz Banata in Palmaciie. Tudi iz Italije je dovoz sadja še vedno znaten.
u— Afriška vrtnica. V izložbenem oknu g. Ivana Krakerja, zastopnika francoske pa-robrodne družbe »Transatlantiaue« v Kolodvorski ulici lahko mimoidoči opazujejo tako zvano »afriško vrtvnico<. ki »rastes na pesku v Sahari. G. Kraker ie bil nad dva meseca v Alžiru in je potoval tudi v Sa.iaro, kjer je dobil to zanimivo rožo, ki je peščena in ima različne oblike, podobne pravi vrtnici.
u— Ugotovitev. Kakor se je izkazalo, je bil g. France Grabnar pri dogodku, opisanem včeraj v članku »Nevaren sunek«, res nedolžen. Napadeni ga na policiji ni spoznal u— Zastrupljenje. Včeraj okrog 13. je bila rešilna postaja telefonično opozorjena, da se je v Hrenovi ulici št. 17. zastrupila neka 46 letna delavka Reza. Ko so žensko prepeljali v bolnico, so zdravniki ugotovili, da se je Reza preveč napila alkonolnih pijač, nakar je nastopilo zastrupljenje zaradi alkohola.
u— Baraka na Marijinem trgu izginila. Med vojno pred 13 leti zgrajeno barako za trafiko na Marijinem trgu so včeraj ob navzočnosti mnogih radovednežev prav na ameriški način odpeljali s trga v mestno jamo ob Vodovodni cesti, kjer jo bo mestni delavec preuredil v skromno stanovanje s kuhinjo. Nekdo je mestnega delavca Karla Hajneja vprašal: »Slišite! Cemu vam bo ta podrtija?« Odvrnil je šegavo: »Postavil si bom v mestni jami vilo!«.. »Kako jo boste imenovali?«.. »Vila Sruta«. Že dve leti mt je gospodar gonil iz kleti, kjer sem postal že ves plesnjiv. Tam v mestni jami bom vsaj na svežem zraku«. Mestna občina je delavcu preskrbela prostor za postavitev barake. Vse leseno ogrodje barake so naložili kar na širok voz in odpeljali na Vodovodno cesto.
u— Kdo ie bij napaden? Predsnočnjim okrog 20. se je javil na stražnici na Glinca'n čevljarski pomočnik Rudolf Virant. ter prijavil, da sta ga malo preje napadla na cesti krojaški pomočnik France R. in strojnik Ludvik E. ter ga udarila večkrat s kamnom po glavi. Ne dolgo za tem pa sta se zgla-sila istotam zgoraj omenjena, ki sta izpovedala, da se je dogodek odigral precej drugače. France ter Ludvik sta šla po Rožni dolini v družbi nekega dekleta, pa je izza nekega vogala nenadoma stopil Rudolf, ki jim je posveti! z vžigalico v obraz, istočasno pa potegnil nož ter zagrozil, da vse po-kolje. France teT Ludvik sta nrvi hip prestrašena zbežala, nakar ju le Rudolf na povratku ponovno napadel in sta se ga ona-
dva rešila edino le na ta način, da je France pravočasno udaril zasledovalca po roki ter mu izbil nož. Stražniki, ki so bili v zadregi, komu verjeti, so dogodek prijavili
direkciji, kjer bodo vsi trije junaki zaslišani.
u— Čigav je lornjon? Včeraj je pri sta-rinarjih na Galusovem nabrežju ponujal 2-8 letni delavec Tone Štefin težak zlat lornjon za prav bagatelno ceno. Na vprašanje, kje je dobil lornjon, Štefin ni dal točnega odgovora in je šele pozneje, ko ga je na podlagi prijave starinarja prijel stražnik, izpovedal, da ga je našel na Sv. Petra cesti okrog pol 8. ure. Stražnik je lornion zaplenil, Štefina pa so na policiji po zaslišanju izpustili. Lornjon predstavlja večjo vrednost in naj se lastnik zglasi pri nadzorniku g Žajdeli.
u— Zopet tatvine. Trgovec Joško Šturm, stanujoč v Cernetovi ulici 34 je prijavil, da mu je 17. t. m. popoldne nekdo odpeljal 1500 Din vredno kolo iz odprte veže hiše št. 34. na Celovški cesti. Kolo je znamke Puch in črno pleskano. — Enake se je neznan kolesarski tat polastil 1000 Din vrednega kolesa inkasanta Josipa Jazbeca, stanujočega na Rebri št. 13. — Gospa Amalija Herc, branjevka, stanuioča v Mali Čolnarski ulici 13, prosi vse osebe, katerim bi drugače poznan tat eventualno ponujal hranilno knjižico ali jo mogoče pri njih skušal zastaviti, da to prijavijo policiji ali njej osebno. Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani z vlogo 5000 Din ji je bila ukradena preteklo soboto.
u— Utopijenček v potoku Mirni. Te dni so našli ljudje v potoku Mirni blizu Reden-škovega mlina pri Zapužah utopljenčka ženskega spola v starosti kakih 2 mesecev. Trupelce, ki je ležalo v vodi dobra dva tedna, so prinesli na tamošnje pokopališče in ga pokopali. Ker je brez dvoma postal otrok žrtev zločinske matere, so uvedli orožniki iz Radnje strogo preiskavo.
u— Žalne ob'eke za dame, plašči in črne suknje za gospode najceneje v veliki izberi pri tvrdki Fr. Lukič v Stritarjevi ulici.
u— Gospodinje, ki imajo prosta stanovanja za akademike, naj javijo to na naslov: Akademski urad dela — Univerza, Ljubi j a. na.
Kino LJUBLJANSKI DVOR CHAPL.IN V KOVU
Majvečji komik sveta!
Iz Maribora
a— Desetletnica mariborskega gledališča
se bo vršila prve tri dni meseca oktobra. Prvi večer bo nekaka dramska revija, ki bo prinesla po eno dejanje iz »Tugomerja«, »Smrti majke Jugoviča« in »Veronike De-seniške« z gostoma Podgorsko in Nučičem. Drugi večer bo premijera »Poaujšanja v dolini šentflorjanski« v novi inscenaciji, 3. oktobra pa bo večer opernih arij s sodelovanjem Šimenca in Zamejičeve. Oni, ki bodo vzeli v predprodaji vstopnice za vse tri večere bodo imeli 20% popusta za vse tri predstave.
a— Revije in tedniki v »Liudski knjižnici«. Ljudska knjižnica v Narodnem domu dobiva razen važnejših jugoslovenskin in nemških novosti na književnem trgu redoma tudi naslednje revije in tednike, ki jih lahko čitatelji med uradnimi urami vpogle. dajo: Ljubljansk Zvon, Dom in svet, Življenje in svet, Koprive, Časopis za zgodovino in narodopisje, Sokolič. Jadranska stra ža. Planinski vestnik, zagrebška Nova Evropa, Literarische Welt, Kosmos. Die Welt-stimmen. Uradne ure Ljudske knjižnice so sedaj v torek, četrtek in soboto zvečer ter v nedeljo dopoldne in se vsakokrat sprejemajo tudi novi člani. Vsakdo pa se mora primerno legitimirati. V predsobi so izve-šene ilustrirane platnice najnoveiših romanov.
a— Župno starešinstvo Sokolske župe Maribor poziva tem potom vsa društva, da se v čim večjem številu udeleže pogreba preminulega brata dr. Toneta Gosaka, dolgoletnega podstaroste Sokola v Ptuju itd., ki bo danes v četrtek dne 19. t. m. ob 16. uri pop. v Ptuju.
a— Naval na mariborske srednje šole. Pcset mariborskih srednjih šol ie v letošnjem letu rekorden. Doslej se ie na vseh srednjih šolah vpisalo 2825 učencev. Najmočnejši zavod ie humanistična gimnazija s 687 učenci, realka 611, žensko učiteljišče 277, moško učiteljišče 180, trgovska akademija 173, deška meščanska šola v Krekovi ulici 372, deška mešč. šola v Miklošičevi ulici 318, dekliška mešč. šola v Cankarjevi ulici 207 učencev in učenk. Na nekaterih zavodih je pomanjkanje učilnic prav občutno. Tako so morali na gimnaziji uporabiti za šolski sobi fizikalni kabinet in risal-nico, na žensko učiteljišče in trgovsko akademijo pa jih mnogo niso mogli sprejeti.
a— Imenovanje. Načelnik mestnega zdravstvenega urada mestni fizik dr. Ludovik Novak je imenovan za sanitetnega nad-svetnika.
a— Smrtna kosa. Včeraj je v Rušah pri Mariboru umrl. Roman Beigott. tamkajšnji pek in posestnik. Pogreb pokojnika bo jutri 20. t. m. ob 16. iz hiše žalosti na pokopališče v Rušah.
a— Avtobusni promet, ki ga je mestno avtobusno podjetje vzdrževalo ob nedeljah zaradi obiskovalcev Pohorja med Glavnim trgom in Rušami, bo v prihodnje omejen v toliko, da nedeljski avtcjbus ne bo več vozil do Starmanove gostilne v Rušah, temveč do tehtnice, kamor vrši avtobusno podjetje reden promet.
a— Na mariborskem mestnem fizikatu se v soboto 21. t. m. zaradi snaženja urad-nin prostorov stranke ne bodo sprejemale.
a— Dravska brv se popravila. Veliko se je tekom zadnjega časa zopet pisalo o nedo statkih in potrebi popravil stare dravske brvi. Pred tedni so se popravila začela, pa zaradi pomanjkanja impregniranih hrastovih nlodov zopet prekinila. Te dni so zopet pričeli z nadaljevanjem del, ki kaže, kako nujno so bila potrebna.
a— Nezgoda na državnem mostu. Včeraj zjutTaj je neki izvošček podrl 87 letnega Matijo Kirbiša. ki je prišel pod \oz vsled lastne neprevidnosti. Izvošček ie še pra-vočasno moge] zadržati konja, da, se je starček poškodoval le vsled padca. Prepe-
ljali so ga z rešilnim avtom v bolnico in mu nudili prvo pomoč.
Iz Celja
e— Potreba posebnega izhoda na celjskem kolodvoru. Ličnemu in zelo snažnemu celjskemu kolodvoru, čigar peron je tekom leta okusno okrašen z raznobarvnimi cvetlicami manjka poseben izhod za številne potnike, ki prispejo od vseh strani v Celje. V vestibulu nastane pri prihodu in odhodu vsakega vlaka silna gneča. Blagajne so razdeljene na obe strani vestibula. gotovi potniki prispejo na kolodvor šele nekaj minut pred odhodom vlaka in zaradi gneče ne morejo pravočasno priti do blagajne. Nujno potrebno bi bilo, da bi železniška uprava napravila na peronu poseben stranski izhod ki bi se iztekal na eni in drugi strani poslopja direktno na cesto. Potem bi bil do-hod odpotujočin potnikov k blagajnam in na peron veliko lažji in ugodnejši, predvsem pa hitrejši.
e— Iz celjske bolnice. V celjski bolnici je umrl v torek 51 letni Štefan Hrabovšek, vi-ničar in vojni invalid iz Ponikve ob južni železnici.
e— Dražba zaplenjenega orožia se bo
vršila pri okrožnem sodišču v Celju dne 6. novembra ob 9. dopoldne. Izklicne cene se naznanijo o priliki dražbe, skupilo se mora takoj plačati.
e— Tatvina perila. Posestnica in gostilni-čarka Doroteja Ne-radova v Gaberiu je pred nekaj dnevi ugotovila, da so ii zmanjkali iz omare za perilo 3 pari moških spodnjih hlač, 3 ženske nočne srajce in 3 pari ženskih svilenih nogavic v skupni vrednosti 580 Din. Tatvine je bi! osumlien mizarski pomočnik H. zlasti še, ker je neka ženska izjavila, da ji je pomočnik H. ponujal par svilenih ženskih nogavic, češ da iih je vzel Neradovi, ki tatvine pač ne bo opazila, ker ima toliko nogavic. Pomočnik ie bil od-dna sodišču vendar pa tatvino dosledno zanika in trdi, da ga ženske obdolžujejo samo zaradi maščevanja.
e— Nesreča pri delu. V ponedeljek opoldne sta bila zaposlena na dvorišču lesnega podjetja »Silva« v Gaberju 31 letni dela-vec Maks Kranjc iz Gaberja in njegov tovariš Obreza z nakladanjem nlodov na voz, Nenadoma pa je delavcema zdrknil debel in težak .llod iz rok in zmečkal Kranjcu nogo. Ponesrečenca so prepeljali v javne bolnico.
e— Konj ga ie brcnil. Konj je brcnil 17 letnega mizarskega učenca Rudolfa Imperla v Čretah z zadnjima negama v glavo. Razbil mu je z enim kopitom spodnjo čeljust in mu izbil tudi 3 zobe. z drugim kopitom pa ga ie zadel z vso silo na levo sence. Fant se je na mestu zgrudil, oblit s krvjo. Nemudoma so ga domači prepeljali v Celje, kjer ga je sprejela javna bolnica v oskrbo. Imperlova poškodba ie zelo huda.
e— Pes se je zatekel. K neki družini v Gaberju se je zatekel pred dnevi velik lovski pes beie barve z rjavimi progami po telesu. Pes nima niti ovratnika, niti znamke. Lastnik naj se zglasi na policijski stražnici v Gaberiu.
Iz Krania
r— Priprave za kongres narodnega delavstva. V ponedeljek 16. t. m. se je vršila v društvenem lokalu na Podrtim seja odbora podružnice NSZ v Kranju, katere sn se udeležili trije člani izvršnega clbora NSZ iz Ljubljane, med njimi predsednik tov. Rudolf Juvan. Na seji se je razpravljalo o pripravah za kongres narodnega delavstva, ki se bo vršil v nedeljo 6. oktobra. Napredna javnost simpatično pozdravlja prihod naro.ino zavednega delavstva na svoje zborovanje v Kranj in mu pripravlja dostojen in veličasten sprejem.
Iz Tržiča
č— Tržiški kegljaški klub »Ruši« je napravil v nedeljo zelo posrečen izlet v Bohinj pod vodstvom g. Vidmarja. Izletniki so si ogledali slap Savico, ki je letos skoro popolnoma suh. Malo vode teče samo iz spodnjega slapu, zgornji pa je čisto prenehal.
o— Ura na zvoniku sv. Andreja se ne premakne z mesta. Merodajni činitelji naj poskrbe, da se ta nedostatek vendar že odstrani.
č— Vpisovanje v obrtno-nadaljevalno šolo bo v nedeljo 29.' t. m. v ravnateljevi pisarni meščanske šole in sicer od 8. do 12. Na novo vstopajoči vajenci in vajenke prinesite s seboj delavsko knjižico in učno pogodbo. Vpisnina znaša kakor lani 30 Din in se mora pri vpisu plačati. Pouk bo pričel v nedeljo, 6. oktobra ob 9. v prostorih meščanske šole.
č— Izprememba posesti. Šramekovo kuhinjo na drugi vodi je kupil tovarnar čevljev g. Pavle Bohinc, kjer si uredi ročno delavnico. Luka Zupan v Retnjah je prodal svojo stanovanjsko hišo g. Avgustu Stranskemu v Tržiču.
č— Poroke. V cerkvi pri sv. Jurju se je preteklo soboto poročil g. dr. Furlan, zdravnik iz Ljubljane, z gdč. Silvo Štrumbl-novo iz Bistrice nad Tržičem. V Tržiču pa sta stopila pred oltar sodni uradnik g. D. Baumgartner in gdč. Marica Stenovčeva iz Tržiča. Mladima paroma želimo obilo sreče!
OTROŠKE NOGAVICE
'llGOM
Najboljše, najtrafnejse, zato 13	najcenejše!
Iz Litije
i— Ustanovitev gasilskega društva v Ho-tiču. V Hotiču »o že do.go pogrešali pre-potrebne ^gasilske organizacije, končno se je pa tajniku litijske gasiiske župe g. Pe-terci posrečilo, da je zbral letos lepo četo prijateljev gasilstva. V nedeljo so priredili hotiški gasilci že prvo veselico v korist gasilskega inventarja. Svoje nove tovariše so obiskali gasilci iz vsega Zgornjega Zasavja- župo pa je zastopal g. Hočevar iz Zagorja, ki je bodril v pt?zdravnem govoru Hotičane. Za pozdrav se mu je zahvalil v imenu domačinov g. Pavliha. Po slavnostnem obhodu se je razvila animirana zabava ob zvokih zidanmoške godbe. Nedeljska prireditev, pri kateri je bil posebno počaščen ustanovitelj g. Peterca iz Litije, je pokazala, da ima novo gasilno društvo, kjer sodelujejo fantje rn mladeniči iz Gornjega in Spodnjega Hotiča, Je-senja in Konja, najlepše izglede za razvoj.
iz Nov**"« mesta
n— Podružnica Rdečega križa je priskočila na pomoč posestnikom-pogorelcem pri zadnjem velikem požaru na Malem Cerov-cu: Francu Kresslu, Umku in Turku, vsakemu s po 1000 Din.
n— K požaru pod Gorjanci sporočamo dodatno, da je dala znak alarma rotovška sirena in da so dospeli novomeški gasilci v 3 ure oddaljeni kraj z gasilskim avtomobilom v teku pol ure
n— Novoustanovljeno Gasilsko društvo v Šmihelu je v nedeljo 15. t. m blagoslovilo svoj dom. Slavnost je združilo z veliko ljudsko prireditvijo pri Burgarju, katere so se udeležili Novomeščani kakor tudi vsa okoliška sorodna društva.
n— Jubilejna železničarska knjižnica je priredila minulo nedeljo tombolo s krasnimi dobitki. Glavne dobitke, kakor spalnico. vagon premoga, 4 vozove lepih drv in radio aparat, so prejeli okoliški kmetje, ki so bili z izidom tomboie zelo zadovoljni
f«? t
Ij— Avtcprometna družba je priredila v nedelio, 15. t. m. s svojim avtobusom izjet v Rogaško Slatino. Udeležilo se ga je 15 oseb. Izlet je uspel v splošno zadovoljstvo.
Ij— Sokolski telovadni nastop je bil v nedeljo, dne 15. t. m., v Veržeju. Udeležilo se ga je precej članov sosedn'h sokol-skih društev in številno domače občinstvo.
Ij— Recitacij&ki večer prirede nekateri književniki iz mariborske oblasti v soboto. dne 21. t. m. v telovadnici meščanske šole. Začetek ob 8. uri zvečer. Izmed so-delujočih omenjamo Cvetka Golarja, Dani la Gorinška in Radivoja Reharja, ki bodo čitali proizvode svoje muze. pesmi in tudi prozo. Ker je ta večer za Ljutomer novost, je želeti številnega poseta vseh, ki se zanimajo za razvoj književnosti.
Zobozdravniki in deniisti, pozor!
Ljubljana, septembra.
Po naši državi potuje neki inozemec, baje Madžar ter se izdaja za potnika neke inozemske tvrdke z zobozdravniškimi potrebščinami. Cene ima baje tako ugodne, da mu marsikdo nasede ter mu da večje naročilo, to je za večje tisočake. Goljuf za hteva tudi naročilu primerna delna pred plačila, približno 10 cdjtotkov od cele vsote, ki bi jo bilo plačati za naročeno blago. Seveda po prijazni poslovitvi naročnik ne vidi več niti potnika, niti blaga, niti denarja. Tvrdk3, katero ta mož nepooblaščeno zastopa, tudi noče :n ne more dobaviti blaga po obečanih ugjdnih pogojih, odnosno noče povrniti škode, ker to ni njena dolžnost. Premeteni goljuf je imel tudi v Ljubljani (najbrže tudi drugod po Sloveniji) precej uspeha. Kolikor sevc, jo je iz Ljubljane mahnil v Zagreb, iz Zagreba pa bo domnevno šel na »turnejo« po Bosni itd. V Ljtrbij 2ni je nastopal zelo gosposki in j spal v najboljših hotelih.
Kakor poročajo dunajski izvestitelji, je podjetni Madžar napravil prav dobre kupčije tudi že v Grčiji. Vsa škoda, ki jo utrpe oškodovanci, bo že dosegala aH pa celo pre segala 100000 Din.
Stvar je prijavljena tukajšnjim policijskim oblastvom in se je nadejati, da bo goljuf kmalu sedel na varnem, to toliko bolj, ker je dcbro znan njegov popis in pa ker potuje z madžarskim potnim listom.
Lahkoverne žrtve pa bo ta šola morda izučila, da bodo v bodoče svoie potrebščine naročali 'n kupovali pri tukajšnjih den-talnih depojih naših ljudi in davkoplačevalcev.
Iskanje naroči! po trgovskih potnikih
■rrejeH smo: GJede iskanja naročal po tr«w-sfe'h potnikih vlada med našim trgovsivom št vedno velika nejasnost, ki vod: mnogokrat do raznih pritožb, o-vadb in nesporazumov. Zveza tfrgovsiki'ih gremBev za Slovenijo v Ljubijami smatra zato za potrebno pono-vno pojasniti, kako in Maj sme nabirati trgovski potnik naročila pri «ase!bn:'ifc;h.
Trgovci, odnosno njih pooblaščenci (fcrsovs&i potniki), smejo iskati naročja v splošnem samo pri trgovcih. cbntnikiih. tovarnarjih in sploh pri taik.-'n ose.ba!t. ki uporabljajo ponujeno blago v svojih obrafh. Nositi pa smejo s seboj vedno le samo vzorce.
Trgovcem i.n trgovskim potnikom je iskamje naroči za kolonija-lmo. speceriisko in materialno bfogo taiko v občini staiaHča. kakor tod i izven obč:me staiaFšča brez^r-5™ r, - pno-• »damo. Za vse druigo blago smejo nabirati trgovci in tr ski potolči naročila v kraju staiafšča trigovine, vendar pa smego nositi pri obisku strank s se-br-; le vzorce.
Ma-nie naročil pri zasebnikih »ven stališča trgovine, na vse blago ra,zen kolonijalneiga, špecerijskega ki m arterija:!« ega ie dovoljeno pr! zasebnikih le na :zrecen pismen in na določeno blago glaseč se pozi.v ki ga je posla! zasebnik trgovcu. N: torej dovoljeno. da tolsta' potniki obiskujejo zasebnike, ne da tr dobi! trgovec od zasebnika pismen poziv, naj ga njegov potnik obišče.
Brez povaibčla od strani prva.toe stramiVe smejo zasebrrfce obrikovaiti le potnik* s stroji motorji in n.i-% deH: stavbn-m maifervaforo. nrnietnta kamenem vseh vrst: Drčami iz probk^vme. strešno lepenko in vmeihnm m atec Haloni za tla-Kovamje cest: tebnroni predmeti za kurilne. raiz-svetUpivaVe in vodovodne naprave: lesenimi roloji in Satartamri; šivalnimi % obalnim.' sV/ij' bfo;M" motorrrm' vrv»'#. Hamrthmi Mr^fni peT.^m f,i\er>im za '!Sn) W !e ns>'e!«ro fe in fWb tkanim, v ve Ur- meri	z
vatoimi šivi, oleipsevalmima trakovi, robova, veze-
nravaimii, čipkami in podobnim. Brez povabila n,. sme torej obiskovati privatnih strarJc potivk z aavadr-rim belim perilom, ovratniki, manšetamri i. t. d
Izdelovalci ur, zlaitih iai srebrnih predmetov,
veletTigovci s temi predmeti in trgovci z Jnjveli -in dragulji in nšib potniki smejo toda izven staja-i-šča nositi s seboj ne samo vzorce, marveč tudi blaigo, verdar pa le, če je stajaC-i-šče v naši državi. Prodajati smejo ta-ko b!a©o samo upravičenim preprodajalcem, ne pa tudi zasebnikom.
Samostojne trgovski potniki ne smejo sklepati aigentur&ih poslov s privatnimi sbrairtkaimi tudi; ne na podlagi izrecnega pismenega pczva.
Inozemiikm trgovcem jn poto-Scom je pcwujan}« ■blaga pri privatnih strankah sipkih prepovedano in sicer z vsaikim kakršnimkoli blaigom.
Vsak trgovski pota/k mora imeti legitimacijo, izdamo od Zbornice za TOI v Ljubljani, ki Jo oda slednja na podlagi čl. 11, naredbe ministra trgovine 'n inutastrtje z dne 27. Junij a 1^2-S. št. 14.4(2-III Ker se oujejo pogoste pritožbe zlasti od podežeJskega trgovstva, da tudi potniki obi-skuieijo provato:ke, podaja Zveza še naslednja ■nai^diHa:
Če trgovec najde potoika, ki v njegovem kraj« obiskuje privatne stranke, naj ga leg^imira in Je potaiik ne more dokaiza-ti, da ie ob"skal siran.ko po naroč:lu strarake same. naj ga takoj naznani oblasti, obenem pa sporoči Zvezi trgovsk'.h gre-mrrev in prfeto:.-neimu gremiju njeig^vo ime in tvrdlko, za ka.fero potnie ter natam^ne podatke, kdai je potoik nr:d:l b'.ago pri provat".:h strankah ter imena in naslove dot:čn-'h strank. Zborn:ca za TOI bo na ponovne pritožbe, podkreolfene z dokazi. gotovo odvzela takemu potriikn. ki k-ši za.k-nnite določbe, 'egitifaciio — Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani.
ČRNOMELJ. V spomin vojnih žrtev so že skoro vsi večji kraji v Sloveniji postavili spomenike ali pa vz dali plošče Turli pri nas. ki imamo toliko društev, bi bilo umestno. če bi se to storilo. Društva naj bi «e složno lotila tega dela. da se oddolž;mo spominu dragih rojakov, ki nam jih je vzela svetovna vojna
STOB - DOMŽALE. Naše prostovoljno gasilno društvo bi si rado nabavilo motorno brzealno, ki bi bMa iako potrebna ob požarni nevarnosti. Društvo se obrača -io prebivalstva s prošnjo za prispevke in bo te dni razposlalo in razdelilo nabiralne pole.
ZALOG. Zloeeste govrice o železniškem uradniku I. kat. gosp. Rudolfu Fištar-ju. ki so se širile pri nas in v Ljubljani, so <>d konra do kraja izmišliene in zlagane. Kakor doznavamo. se nočuti gosp. Fistar nrav dobro pri subotiški železniški direkciji in je s polno paro pri delu, kakor le on /na. No. mi. ki poznamo njegovo iskreno mišljenje, možatost in neseb;eno ljubezen do naše zemlje, mu želimo obilo adravja in pa, da nas poseti kaj kmalu v Sloveniji.
Sokol
Gradnja sokolskega doma v Beogradu. Poro-ali smo že, da namerava beograjski Sokol »Matica« pričeti z gradbo lastnega doma na zemljišču pri Zvezdami. V ta namen ima zbranega že nekaj denarja, vendar pa je odbor za zgradbo sklenil, da se priredi tudi velika efektna loterija, katere čisti dobiček je določen za fond za zgradbo. Izdalo se bo 100 000 srečk, dobitkov pa je določenih nad 1000. Žrebanje se vrši 7. februarja 1930 v Beogradu. S'avba sama je projektirana v večjem slogu, ki naj dostojno reprezentira sokolsko organizacijo v prestolnici, ob enem pa naj nudi vse potrebne prostore lastnemu društvu, beograjski župi in tudi Jug.>slovenskemu sokolskemu savezu, ako se bo preselil v Beograd.
Sokolsko društvo Celje priredi letos še en javni nastop in sicer v Gaberju pri Celju. kjer se nahaja jako krepak oddelek celjskega društva, ki vežba v S>koiskem domu Pričakovati je, da bo tudi ta nastop tako lepo izpadel kakovostno in številčno knkor oni pred dvema mesecema v Celju. S tem bo razmahu sokolskega dela v neposredni celjski okolici zelo pomagano.
Godbeni zbor Sokola l. na Taboru poziva vse člane pihalne godbe na zapetno točno obiskovanje vaj, ki se pričnejo po letnem odmoru v ponedeljek 23. t. m Do nadaljnega bodo vaje vsak ponedeljek in : petek Zdravo! — Kapelnik.	|
Izkoristimo še zadnje lepe dneve in pohitimo v naravo! _ Bratska sokolska društva imajo letos redko priliko, da prirede ob zaključku zelo zadovoljivo potekle etne sezone še nekoI:ko nedeljskih pešiz- j letov m tako vredno končajo svoje z-una- j nje delovanje. Zato ne odlašajte in izletite! '
Prošnja naših Prekmurcev
Murska Sobota, 18. septembra.
Kdo ni upaz i -i nega uaprtMua. m ga je doživela Murska Sobota v zadnjih dese tih letih? Poprej si<-er sedež nekaterih uradov je ostala vendarle vasica ker je bila konkurenca drugih mest prevelika! S«,laj je Sobota tudi to dosegla, kajti poslala je kulturno in gospodarsko središče iugoslo-venskega Prekniurja!
Prepričani smo. da se z nami vesulite tega napredka tudi vi, dragi Prekmurrj, ki ste sicer rojeni tu. a vas je življenje prnsa dilo tjakaj preko Mure. Gotovo se pa v^s« lite tega tudi vi, ki niste sic-r rojeni tu. a ste bivali v teh desetih letih kdajkoli v Prekmurju	'	j
Naše društvo se je odločilo letos h kora- < ku. ki bo kronal dosedanji napredek ^ol.o te! Prijelo je graditi svoj Sokolski lom. S tn stavbo dobi naša občina to. kar nujno rabi: prostore, kjer sp bodo mogle dostojno vršiti vse prireditve, kulturne. huin«n;tar ne. družabne! Sokolski dom ho polea tega stavba, ki bo v okras Soboti že po svoji zu nanjosti.
Ogromne so žrtve, ki si jih je naše flan sfvo nadelo Obremenilo se jp z njimi v svojem «ve»pm iokolsl-pni Henlfemn	^
dom tudi ono ogmišče ki bo služilo narodovi duševni in telesni kulturi.
Ponosni smo. da so nas Sobočani pri tem delu s prispevki podprli! S fem so .loku mentirali, da uvažujejo naše naoorp pri delu. ki je namenjen v kor st Soboti »n Prekmurju.
Ali v<«ga ne zmoremo sami' Trebn pomoči tudi od drugod. Pros!iri!. jo pr) v<t» I vseh ki nas poznate Podpri'" na« «e.laj s j prispevki I Vsak dar nam je dobrodošel, '
vsak dar bo b hvaležnostjo našo Jn tukajšnjega ljudstva vpisan v knjigo »Graditelji Sokolskega doma v Murski Soboti«.
Pošljite svoj dar naravnost nam. Spo minjajte se pri vsaki priliki, v V6aki družbi dejstva, da gradimo v Soboti Sokolski dom, ki potrebuje sedaj vaše pomoči. Spodbujaj te drug drugega k prispevkom, prosite z* nje svoje znance in prijatelje! PrireJite zb;rke! Pndnr te nas z darovi čimpreje in čim izdatneje.
Šport
Športni drobiž
Naša lahkoatletska reprezentanca je včeraj odpotovala v Atene, kjer bo poleg Albanije. Bolgarije, Grčije in Rumunije sodelovala pri Balkanskih igrah, ki se bodo vršile od 22. do 29 septembra. Odhod naše reprezentance je bil zaradi finančnega vprašmja do zadnjega dvomljiv. Vendar je JLASu uspelo, da je od vlade dobil 15-OCO Din pedpore ter prosto vožnjo za naše atlete v II. razredu brzovlaka do grške meje. Grški lahkoatletski savez je polagal veliko važnost na naše sodelovanje ter prevzel nase vse stroške za 22 naših atletov na grškem ozemlju. Postavo naše reprezentance smo pred kratkTm objavili. Od slovenskih atletov so odpotovali Primorjaši Skok, Medica in Korče ter Ili-rijani Režek, Sporn in Stepišnik. Zadnji ie o lootoval mesto Pavšiča, kateremu šolske oblasti niso dovolile potrebnega dopusta Ta postopek lokalnih oblasti gotovo ni v skladu z intencijami naše centralne vlade, ki je spoznala važnost našega nastopa v Atenah za naš prestiž v inozemstvu ter s pr:merno pndnoro om»-g'>či!a odhod naš:h ishkoatletov Odsotnost Pavšiča. enega na-š h nniboljš:h sprnterjev. se bo v naši reprezentanci g >rovo precej občutila. Vendar upamo, da bodo ostali delegati našefa lahkoatletskega športa častno zastopali ju-gooloven^ke barve.
Prihodnjo nedeljo se bo vršila v Beogradu revanžna tekma med beotjraisko in za-grebsKo nogometno reprezentanco. Prvo tekmo v Zagrebu o'-> priliki nroslave JNS je Beograd izgubil. Sedaj se hoče revanži-rati. Zagreb še ni postavil svojegi moštva, ker je podsavezni kapetan Petrovič odstopil ter nikakor noče več prevzeti tega mesta. Zagrebško reprezentanco bo najbrže moral sestaviti upravni odbor ZNP sam.
Bazenska družina ljubljanske Atene igra v nedeljo v Zagrebu proti družini Concor-dije.
V	nedeljo se vrši v Gradcu reprezentančna tekma amaterjev Poljske in Avstrije, ki šteje k tekmovanju za mednarodni amaterski pokal. S rnje v tem tekmovanhi je sedaj naslednje: Avstrija 4 točke, Poljska 3. Češkoslovaška 1 in Madžarska 0. Nedeljsko tekmo v Gradcu bo sodil zagrebški sodnik g. Fabris.
Na Jesen'o"h je prošlo nedelio končala tekma med SK Bratstvo in SK Bled s 4 : 4 (1 : 0) neod!oč:no. Domačrni so bili kljub neM'o"nemu rezultatu v premoči.
SK Škofia L"k-i ie v lepi igri pnr?>zil na do-načih tleh SK Medvode z 12 : 0 Domačini so pokazali len napredek ter stisnili goste docela v obrambo.
Te kroven je v plavanju la skok h za prvenstvo srednjih šol
V	svrho propagande plavalnega športa, ki je v poslednjem času zavzel ogromen razmah ter obeta positat; v kratkem pravii slovenski nacionalni spore, razpisuje SK Ilirija v Ljubljani za nedeljo, 29. t. m. tekmovanje v plavanju in vtd-nih sikf<l;'b za »prverjstvo srednjih šo-U in prehodno darilo SK Ilirije, in to po sledečih pro-ipozicojah:
1.	Tekme vanje se vrši po pravidb Jugoslcven-skega Plivačkeiga Saveza. Program obsega proge. predvidene v Tchnčnem pravilniku JPSa kot jBn.orsžce konkurence, in to v naslednjem vrstnem red:i: df.r,.-oIdne: 50 m prosto, gospodje, predtek-movanjt; 100 m hrbtno, dame, preditekmov.; 100 100 m prosto. gospodje, predtek-movanje. dame, precVefcnr-vaivie; s-kol-i. d211:t: -fX5fi m prosto, dame, predtek.mova4i.je; skoki, gosipodje; 100 m prosto, dame, predtekmovaiije; 100 m hrbtno, gospodje, prediteikmovanje: 100 m prsno, ndame, pre.ditck.movan:e; skoki, dame: 4X50 m prosto, gospodje, predi'ekmovar;e: 50 m prosto, dame, predieikmovanje: 100 m prsno, gospodje, finale: 100 m prosto, dame. Tnale. Pop^Mme: 50 m prosto, gospod''e. finale; 100 m h"b'.no. dame. finale; 100 m prsno, dame. finale: 4X50 m prosto, dame f:?iale; 100 m prosto, gosp^die. fi-nail,;; 50 m prosto, dame finale; 100 m h-btno. gospodje, finale; 4X50 m prosio. gos*vd.!e. finale.
2.	Pravico udeležbe imajo vsi oni g^:cnci iiub-Ijansk.ih sredoVh šol. ki so bili v šolskem letu 1928/20 pravilno vpisa r. i kot redni učenci.
3	Trk mari e se v bfczmu kopa:l'5ča IHriJe. Ura priieMka se objavi pravočasno.
4	Vsa:k zavod more prijaviti na ediiro disciplino po dva tekmovalca :in eno rezervo Isto velja z?, štafete.
5.	Pri!ave. ki naj obsegajo ime. priimek, zavod tekmovalca in d'scipl'no. je poslati na naslov Rožo Kramaršič. konaMšče SK H"rija naj-kasne!e d" 26. t. m. Prijavrine ni.
6.	PrvoptesiT?mi v vsaW d'scii>Vn' predme na-z:v »Prvak sred"i:h 5o.I. in kolaino. ostalih pet j)r:zran;ce. zavod pa. k' d-"?eže nalveč;e število točV, prehodno darilo liri-e, kii preide v tramo last p«	zaporedni ali pe?k-a.tn; osvojkvi i v presle<"f:h j
1 m ali 3 m. »n sicer pn štirie no.I'"lhn.; stoV>i.
8. Tekmovanj se bo do d^ftvtivne ^svo^itve nf.K-.Vp^a darih vrš'V ••<a,Vo ie»/> zi/phkom šolskega leta po istem programu in po isfh pro-Oo«icV?h :n se tyx'i i>9%ol]gi rezraftati beležU 'kot srednješolski rekord-'.
Gonp« ifl arst vo
= Delovanje Obrtne banke SHS. Ravnateljstvo Obrtne banke SHS je izdelalo za plenarno sejo uprave, ki se bo vršila 19. t. m., daljše poročilo o svojem delovanju, iz katerega posnemamo, da težke razmere v našem gospodarstvu, zlasti v Srbiji, kjer se je letos število konkurzov ponovno dv gnilo, niso vplivale na delovanje Obrtne banke SHS Med dolžniki, ki jih je 12 000, je le malo takih, katerih menice mora banka iztožiti. Nasprotno je že danes sigurno, da bodo delničarji ca tekrže leto dobili 7 d« 8% diriden do (za 1. 1928. je znašala dividenda 5 %)■ Do 14. t. m. je bilo na delniško glavnico vpbfpnih 47.4 milijona Din, od tega odpade na državo 15.5 milijona Din ( z nedavno plačanim obrokom od 35 milijona Din), tako da se je delež držnve na vplačano glavnico dvignil od 29 na 32.5 %. Zadnje tri mesece je bilo pri centrali v Beogradu zaprošenih 1517 kreditov, odobrenih ra je bilo 1/U4 v višini 12 8 milijona Din; skupno število posojil pa znaša se<*a? pri centrali 3229 v višini 36 milijonov Din. Pri plovni podružnici v Zagrebu ie bilo v zadnjih treh me=»eih zaprošenih 346. odobrenih ra ?82 kreditov v višini 31 miliiona Din. tako da znn^a sedai 'kupno število posojil pri zagrebški 00-driižn-ri P6fl v višini 9.6 miliiona Din. Hri-ni^e vloge so se dvignile od 6 na 226 milijona Din. od tega odn?.de 183 miliiona Din na centralo in 4 3 mil\iona Din na zagrebško n«dru7n;co Skupni p1?sman Obrtne banke SFS znaša sedaj 84 milijonov D;n napram 69R miliiona Din '■nnrem nret. teta.
= OlaiSavp za prevajanje v prometu Češkoslovaške. Ve?nč;je in Avstrije 7. n!*šo državo. Po vesti z Dunaia. se ie vršila te dni v Beljaku medn"rodna konfer°"ca. katere so se udeleževali zastopniki viš.iib ž?lezni-štih nadzornih oblastev Jugoslavije. Čoiko-slovašVe. N°mči;e in Av«triie. Po.<raiania so se vr5'la okrog la?i'h pogojev za prevažanje eksplozivnih. la^ko vnetljiv;h. ietikih strunenih in hitro ookvarljivih pr<'dmetov med omenjenimi državami. Posvetovanja so dovedla popolnega sporazuma v vseh točkab.	nogoji bodo stopili najbrže Je
letos v veliavo.
= Ronknrz ie razg'ašen o imovini Henrika Wo1fa, ne^rotokoliranega trgovca v Kočevju (prv: zbor upnikov pri okrMnem sodišču v Kočevju 5. oktobra, ogl^sitveni rok do 22 oktobra. u?otov;,veni narok 5. novembra Nada^e je razglašen konkurz o tvrdki: Tiskarna »Pan<"niia< v Mursk1' Soboti, reg. zadruge z o. z. (prvi zbor urn;kov pri okrajnem sodišču v Murski Soboti 24. t. m., ogla-sitveni rok do 15 oktobra, ugotovitveni narok ?6 oktobra).
= N.adalčnie nazHovanie brezposelnosti na Duniiu. Stanje podniranih brezoose^i-kov na Dunaju ie v prvi polovici septembra ponovno nazadovalo, in sicer za 1055 na 51.741. Padec ie bil tokrat nekoliko manjši kaVor v lanskem letu, vendar ie št°v;lo podpirani1" brez"oselnikov za ka'-"šnib 6000 man ;še kakor 15 septembra lanskega leta. Srrva so računali na močnejši padec, toda nastopil je nepričakovano v skupini kmečkih delavcev prirastek
= Nanredovan;e češkoslovaškega izvoza v Avstrali'0. Direktna trgovinrka pogodba med Č^koslov^ško in Avstralijo zelo pospešuje razvoj češkoslovaškega izvoza v Avstra li;o. Iz ltrabvh avstralskih statistik je razvidno, da šteie Av«traliia Češkoslovaško med večje uvozne države. Tzvoz iz Češkoslovaške v Avstralijo je znašal (v milijonih Kč>: I. 1924 61, 1. 1925. 71. 1. 1926 75. 1. 1927. 80 5 in 1. 1928. 97.5. Največ se je izvoz!lo v Avstralijo steklpnme in porcelana. Izvoz tega b'a.ga iz Češkoslovaške v Avstralijo se je tekom teh pet;h let podvoiil. Izvažajo se tja tudi klobrki, čepice, gumbi, svileno blago, tkanine. Po mnenju češkoslovaških listov ra omenjene statisf;ke še n;so natančne, češ, da se mnogo češkoslovaškega blaga izvozi tudi preko Hamburga in Londona v Avstralijo.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 den.. Ljub. krejitna 123 d. Praštediona S60 d. Kreditni 170 d. Vevčt 130 d. Ruše 250- 260. Stavbna 50 d. Sešir 105 d. Kr. ind. dr 275 d.
Zagreb Državne vrednote Vojna škoda aranžma 405 5 — 406.5. kasa 405 5 — 406 5, za december 415 — 416.5, investicijsko SI do 88, za december 85.5 — 88. agrarne 52 do 535; bančne vrednote: Praštediona 860 do 870. Union 202 — 204. Srps^a 155 den., Jugo 81 — 83, Narodna banka 8150 — 83!iG, Zemaljska 130 _ 135, Ljubljanska kreditna 123 den.. Pol jo 15.75 - 16. Katolička 32 dr 33: industrijske vrednote: Narodna šuinsks 40 - 41. Gutmann 185 — 192.5, Slaveks 96 do 100, Slavoni a 120 — 130, Danica 120 do 127. Drava 430 den.. Sečerana 430 — 435. Ljevaonica 210 — 220. Brod vagon 140 do 150 Union mlin 160 blago, Vevče 132 - 145, Isis 16 den , Dubrovačka 430 blago. Trbovlje 482 — 487. za december 505 blago. Jadranska plovidba 560 blago.
Beograd. Vojna škoda 404.5 — 405. Narodna banka 8180 — 8200.
18. septembra.
Na ljubljanski borz' ie bil po včerajšnjem minimalnem prometu danes zonet zelo velik promet. Največ so se trgovale dev;ze na Curih. Berlin. Dunai. London in Prago. Razen nekai Perlina in Pariza ie krila vso potrebo Narodna banka. Tečaji brez posebnih sprememb.
Na zagrebškem efektnem tržsču je Vojna škoda za malenkost popustila. Prometa ni b lo. Prav tako so bile brez prometa inve-st'e?jsVo in agrarne. Bančne vrednote so br°z te^aini^ snrememb 7aključki so na-sWnii: Pra3ted:ona no 860. Union po 202, Peiio po 15.75. Katolička po 32. Od industrij-si.-i'- vrednot ie Gutmann nekoliko popustil. Tu^i Sl^voni^a ie slabša Zaključki so bili: v Slavoniji po 120. v Sečerani no 427.5 430 in 432.5 ter v Trbovljah po 485.
Devize m «-!>ln»»
Liiibliana. Amsterd. 22 80. Berlin 13525— 13.555 (13 54). Rrusell 7 9014 Budimpešta 9 9244. Cu-rih 1094 4- 1097.4 (1095.9). Dunaj 7 995-8 025 (8.01), London 275 27 -276 07 (275 67) Newyork 56 67 56 87 (56.77). Parz 221 55 223 55 (222.55) PrTga 167.93-168 73 (168 33). Trst 297.48.
Zaereb. London 275 3" — 27617. Newvork 5^6- _ 56 87. Pariz 221 55 — 223 55, M:lan 29^ 45 — °?>8-i5. Curih 1094 4 - 10974 Amsterdam 22 80 N-go, BerPn 1353.5—1356 5. Dunaj 799 5 — 8(V> 5, Pr-fa 168.03 _ 16883. Budimpešta 990 94 — 9^94.
r«r'h. BenrrraH 9.12875 London 25.15375, Ne\vvork 519 Pariz 20 31. Milan 27.14625. Madrid 76 54 Berlin 1°3fi6. Dunai 73.03, Praga 15.">6?5 RnVarešt' 307875 Budimpešta 90 53. Sofija 3 76. Varšava 58 175.
Dimni. "ReograH 12 48125 - 12.52125. Berlin 168 89 169 39 Milan 371275 - 37.2275. London 3J 39 in nef nsnvnk do 34 49 in pet o=:mink, N°wi-ork 709''o — 711.85. Pariz 27 755 - 28%5. Praga 20.99 _ 21.07, Curih 136B9 - 13719.
s:
sgcvRs tržišča
Hmeli
-f Savinjsko U i>10 poročilo (18. t. m.) Kljub skraino nizkim cenam doslej ni mogla kupčija oživeti, ker ni bilo večjih naročil Ta teden pa je opažati v toliko preokr^t, da je pričela znana londonska veletvrdka Petit, ki je pokupila lani znaten del pridelka, z živahnim nakupovanjem po 5—6 Din za kg. Kupuje le lepo blago samo iz ožje Savinjske doline in zahteva za vsako balo signi-ranje. Prvič pride tako naša znamka v večjih količinah na svetovni trg. Letošnja iz-borna kakovost nam jamči za popoln uspeh na londonskem trgu. zlasti še. ker je naš gold''ng požlahtniena angleška sorta. Kljub nizkim cenam očedite skrbno svoje blago preraščencev. vejic in slabobarvnih kobul, saj gre za sloves našega pridelka in oodoč-nost našega hmelja sploh. Zaradi nesoglasij se je razpustila letos Zveza angleških hmeljarjev, ki le izposlovala in krčevito čuvala visoko zaščitno carino 24 Din na kg. Var nam je onemogočalo prodajo na Angleško po znosnih cenah. Na merodajnih faktorjih je, da :zdatno podprejo to stremljenje in uvedejo za kvalitetno savinjsko blago obvezno znamko.
Žito
+ Liubljnnska blagovna borza (18. !. m.) Žito: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 50 q turščice in 50 q pšenice. — Nudi se pšenica: (slov. post., mlev. tar.. plač. 30 dni) baška stara. 80 kg. 2 % po 252.5 do >55 nova 80 81 kg. 1 % po 252 5 - 255; 79/80 kg 2 % po 2475 - 250; sremska, 80 kg. 1 % po 242.5 _ 245: 77 kg. 2 % po 2375 - 240. slavonska. 77 kg 2 %. po 2::5.5 io 237-5; rž: 72'73 kg po 222 5 - 225: moka »0«. fco Ljubljana, plač po prejemu po 865 — 370; koruza: baška. slov postaja, mlevska tarifa po 237.5 — 240. navadna tarifa po 240 — 242.5: oves: baški. slov. postaja 215 - 217
-f Novosad=ka blagovni borza (18 t. m.) Tendenca nespremenjene. Promet: 22 vagonov koruze, 3 vag )ne • Dke in 1 vagon fižola. Pšenica: baška 190 — 195; ladja lisa 205 — 207.5: lad^a Dunav 200 — 205: sremska 187.5 _ 190. Jremen: baški 125 — 130. Oves: lr>2.5 — 157 5 Turščica: baška 155 do 160. Moka: baška ?.0gg« 290 — 300; >2« 270 do 280: >5« 245 _ 255: ^6r 22|) — 230: >7« 180 — 190: »8< 120 - 130. Otrobi: baški in banaški 110 - 11*. Fi*oI: beli 2% 435 do 445. Cene nespremenjene.
+ Dunaiska horr-a za kmetijske proizvode (17. t. m.) Razpoloženje inozemskih lermin-skih borz je bilo v splošnem zopet maio nrrnejše. S prekomorskib tržišč so bili jav-Ijeni nižji terminski tečaji. Rezervirano je bilo tudi budimpeštansko trž;šee. V Jugosla-viji se je začelo trganie koruze in ker so poljska dela v polnem teku. so manjši dovozi. Dunajska borza je obdržala mirno ibzpo-loženje prejšnjega dneva. Bilo ni večjih kupčij in tudi ne večiih sprememb v cenah. Za jugoslovensko potisko pšenico se je zahtevalo 165 sh Braila. Uradne notice brez večjih sprememb. Notirajo uradno vključno blagovnoprometni davek in carina z Dunaja: ošenica: domača 32.5 — 33.5. madžarska potiska 36 — 36 75: rž: marchfeldska 26.25 do 27: iečmen: izbrani 37 — 38. prvovrstni
34 — 36; turščica: jugos!ovenska 28.5__29,
bolgarska in rumunska 29 — 29.5; 9ves: domači 24 — 25.
Živina
-f Živinski sejem r Ljubljani (18. t. m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 130 koni. 11 žrebet, 58 volov 43 krav. 20 telet in 147 prašičkov za reio; prodanih pa je Ivlo 23 koni. 4 žrebeta, 28 volov, 22 krav, 15 telet in 90 prašičkov. Sejem je bil srednje dcbro ob:skan in ne posebno živahen. Cene prvovrstnim volom so popustile za 50 Dar. druge cene pa so ostale še nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: voli I. 10.5 Din, II. 10 Din, III. 9 Din, krave debele 5.5 do 7 5 Din. krave klobasarice 4—5 Din, teleta 14—15 Din.
+ Diit»»;ski svinj ki sejem (I7. t. m.) Do-gon: 13.749 svinj, od teh 2464 iz Jugoslavije. Največ jih je bilo iz Poljske, in sicer 7787. Ob mirnem prometu so se trgovale mesne svinje po nesprempnjenih cenah, a debele so se pocen;Ie za 15 grošev in kmelske za 5 grošev pri kg. NotiraJe so za k<r žive teže-debele svinje I. 2 _ 2 lo (2.15). angleške križane 2.35 — 2.60 (2.65). kmefske 2.10 do 25 (2 30). stare 1.80 — 1.90 in mesne 2.20 do 2.85 šilinga.
f,es
+ Ljubljanska blagovna borza (18. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena Brez zaključkov. Iščeio se med drugim večje količine hrastovih friz in hrastovih douelles. re-melini in letve, madrierji, lipovi plohi, bu-kov:na in drugo.
VREMENSKO POROČILO
Kraj
čas
Baron Temper
Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo ' Dubrnvn!li j SkoplJe
Solit
8.
/f5 9 (57
41
61
c2 1 ' 13
14
19

s3 90 70
Sl<i«heno Iz inp. Seja m ravnega />dibora se ! Meteorološki zavod v IriihPani 18. septembra 1929.
bo VT«/.'a v petek dre 20. t m. ob 20. uri v mafc De-fai^ke zWnfce	*e vsi od-
b"rn:r-fi! in pr/fsav<>7.n' ka^efin g. TVtVar, da se iste «r',r"-ntw« =jt t-"čnn ndeWe TV.nik I.
sv livit-i fno-wv-,e'ni s->k"'1->)	v če-
trtek rh 17. »rellVig	J p0 fTprr-p^ii, rfo
19 va-žen sestanek skurme 1 v vrtnem saknm .• -•>«>•</. .,pr: T.pvit-.	;esta:
tideV*!"«' Vvgo rhv;--»'ia! _ N^r.ic-vn
SK pirlt^ Onhlfiv.llo.^lt,	s«
Vt5: za vse a»'e»e od 17. dat> redm	_
lTdpie?b-> vcph -ad-' T?ds-v!efegn ii'!ernici'^n^Vie.ga m:ti".ga	obvezna. Prl-
npsi'<>	cp.boi. — Np^oVHk
<5V V,f-tfTr	T**.,.], nnrirfSrt. O-VT-ptco
tren'.«? v v*«	:f~vP j n-r."^? ^ re-
r—vp TT?	Po
51»arellf	10. v ve^rbfljn D«-
«<>wiiUf T. Wj.i _ Tajnik II.
ViSina barometra 308 8 m
IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
9
Smer vetra in brz na v m m sek
SSW 2 \VNW 6 SSE 2
S 1
■5 2 - I
j=> J,
O®
10
Padavin«
Vr«a
Dež
t mm do 7. are
6
40 NE 6
Najvišja temperatura danes v L!'.i*>lirn:- 18.2 C, najn<-*ia 8 2 C. So.nce vzhaja ob 5 42, zahaja ob 18.7, luna vzhaja ob 18.36, zahaja ob 5.52. Dunajska vremenska na»oved za četrtek: ^ ibrže prehodno motenje sedanjega lepega
vremena.
Iz življenja in
V Novi Zelandiji se pozdravljajo z dotikom nosov
francoska križarka »Tourville« se Je na svojem potovanju po svetu dotaknila Nove Zelandije, kjr sta se njen poveljnik, kapetan Abrial in domači tolmač, ženska Bella, pozdravila z dotik-
IJajem nosov.
Rotschildi in postanek njihovega bogastva
Sin revnega židovskega trgovci prodajalec starega denarja — D skega — Ustanovitelj angleške poraz pri Waterlooju —
Postanek vsake dinastije je zavit v kopreno legcndarnosti, čeprav marši* kdaj brez pravega povoda. Toda svet ljubi bajke okoli ljudi, ki se mu zdijo iz kakršnegakoli vzroka vzvišeni nad drugimi ljudmi, in tako si je postregel z bajkami tudi okrog družine Rotschil* dov, te finančne dinastije evropskega dela sveta par exellence. V resnici so prišli Rotschildi do svoje prevladajo* če pozicije v finančnem področju nn prav preprost, skoraj banalen način Utemeljitelj njihove moči,
Maje r Amšel Rotschild, se je rodil 1. 1744. kot sin revnega z\ dovskega trgovčiča v Frankfurtu ob Meni in je nasledil očeta v tem pos'u. Bolj nego trgovina pa mu je šlo po glavi zbiranje in prodajanje starega denarja, s čimer je prišel nekoč v sti= ke s svojim vladarjem, Viljemom He* senskim, ki je bil strasten numizmatik. Te zveze so mu pripomogle do števil* ne, odlične klijentele in kmalu tu ii do naslova dvornega dobavitelja, kar je spet vplivalo na porast njegovega podjetja. L. 1770. se je poročil in sčasoma svojo družino povečal za 12 otrok, pet moških in sedem ženskih. Do 1. 1794. mu baš zaradi številne družine ni šio bogve kako dobro, toda imel je srečo, da si je pridobil mogočnega zaščitnika v osebi hesenskega finančnega uprav* nika Budegussa in ta ga je pri knezu tako rinil naprej in mu je dajal, tako bolj na skritem, takšne prilike za za* služek, da se je začelo njegovo imetje hitro večati. Budeguss je postal tihi družabnik njegovih bančnih in trgov* skih poslov. V tistem času so Francozi zavzeli Amsterdam, najbogatejše me* sto na evropski celini in gospodarsko središče Evrope je postal Frankfurt. S kneževo pomočjo je bilo Rotschildu kaj lahko zasesti v tem središču naj* vplivnejše mesto.
Takrat je postavil tudi temelje za gospodarsko ekspanzijo in hegemoni* jo svoje rodbine nad vso Evropo. Knez je bil v dobrih odnošajih z Angleško, kateri je prodajal svoje podanike kot vojake in njegove finančne zveze s to deželo so zahtevale spretnega zastop* nika njegovih koristi v centru angle*
ča v Frankfurtu — Zbiralec in vorni dobavitelj Viljema Hesen-veje Rotschildov — Napoleonov Rotschildi v novejšem času.
| škega življenja, v Londonu. Tega za« stopnika mu je preskrbel stari Amšel Rotschild, ki je poslal nekega dne svo« jega naiinteligentnejšega sina s kapi* talom 20.000 angleških funtov v Lon* don. To je bil
Natan Rotschild, ustanovitelj angleške veje Rotschildov. Ta čas je šel hudournik Napoleonovih vojsk preko kontinenta in kar je po* menilo za druge večinoma propast in obubožanje, je pomenilo za nekdanjo revno židovsko družino uspeh in bla* gostanje. Hesenska kneževina je pro* padla in knez je moral uteči, toda prej je izročil staremu Amšelu svoje dra* gocenosti in svoj denar v varstvo. Ta je poverjeno mu bogastvo tako dobro skrival, da ga je lahko po 12 letih, ko se je knez spet vrnil, izročil do zad* njega novčiča — dobičke, ki si jih je pridobil s kneževim zakladom, pa je seveda obdržal zase. Še bolje je poznal svoje posle Natan Rotschild. Ta je na* šel pot, da je zalaga! angleško armado, ki se je borila v Španiji proti Franco* zom, naravnost skozi Francosko z zla* tom, pri čemer je utegnil seveda ogromne vsofe spraviti v svoj žep. Znana je tudi zgodba, kako spretno je znal izkoristiti Napoleonov poraz pri Waterlooju, ki mu ga je poseben sel sporočil 24 ur prej, nego so zvedeli o njem vsi drugi Londončani z uradnimi krogi vred. Natan je razglasil, da je Napoleon zmagal, povzročil je s to krivo vestjo strašno paniko in na ra* čun te panike je pomnožil svoje imetje za milijone. Sploh so pazili vsi Rot* schildi vedno na to, da so bili obve* ščeni o vseh važnih dogodkih prej ne* po vsa ostala javnost in to je šlo tako daleč, da so celo državna in druga službena obvestila šla preko njihovih kurirjev — in gotovo ne Rotschildom v škodo.
Tretjo važno pozicijo so zavzeli ti 1. 1811., ko je odšel Natanov sin
James Rotschild v Pariz, osnoval svojo banko in se tam za stalno naselil. Najtežjo borbo so imeli z Avstrijo, kajti šele po dunaj* skem kongresu, se jim je posrečilo s posojili in drugimi triki prodreti na
r

»Leteči Danec«
J2. dec. lanskega leta Je odplula iz kodanjske Inke največja jadrnica na svetu petjambornlk »Kjo-beohavn« s 60 možmi posadke proti Avstraliji. Od takrat se je Izgubila. Šele pred kratkim Je pre-Jela danska vlada z otoka Tristan d' Acunha v Južnem Atlantiku sporočilo, da so ga videli, ko Je plirl z razpetimi Jadri, toda brez vsakega znaka življenja na krovu, tik mimo obale in izginil v megli kakor pošasten stvor. Vlada Je poslala takoj posebno ekspedicijo, da poišče izgubljeno ladjo, a vse iskanje je bilo zaman. Kakor domnevajo, je vso posadko pobrala kakšna kužna bolezen in tako bi ne bilo čudno, cia se ne oglasi.
Dunaj, kjer je postala njihova avstrlj« ska linija v kratkem najsilnejši financ* ni faktor. L. 1825. si je osvojil Karel Rotschild Napoli in od tedaj ni bilo v Evropi dolgo časa nobene sile. ki bi se po denarju lahko merila z Rotschil* di. S svojo žilavostjo, sposobnostjo in neskrupoloznostjo so si bili pridobili odločilni vpliv na Nemškem in na An* gleškem, na Francoskem, Španskem, v Avstriji in v Italiji. Njihovo imetje je neprestano rastlo in evropsko gospo* darstvo je plesalo tako, kakor so oni žvižgali. Sele v drugi polovici 19. sto* letja, ko so se pojavile delniške druž* be, so izgubili nekaj na svojem pome* nu. Kot posamezniki niso mogli imeti tistega vpliva, kakršnega so lahko ime* le strnjene falange združenega kapita* la. Da pa jim vsaj v Evropi med po* samezniki po bogastvu še dandanes ni dosti enakih, to vemo vsi.
Nov spomenik Krištofu Kolumbu
V Genovi, rojstnem mestu odkritelja Amerike, so odkrili velikemu mornarju spomenik. Italijanska vlada je hotela ž njim v prvi vrsti demonstrirati to, da smatra Kolumba za sinu ligurske metropole |n ne za Španca ali pripadnika druge narodnosti, kar so skušali v zadnjih letih dokazati mnogi raziskovalci.
svobode in šele v tem hipu je spoznal vse muke, ki jih je bil prebil Dostojev* ski pred pretečo izvršitvijo smrtne ob* sodbe.
Neznani mecen
Iz nemškega kopališča Bad Neuheim poročajo, da je neka Američanka, ki noče biti imenovana z imenom, ostavi* la kopališču milijon dolarjev z določ* bo, da se mora vsota 56 milijonov Din našega denarja porabiti za ustanovitev kakšnega zavoda za lečenje srčnih bo* lezni. Milijon dolarjev baje predstavlja volilo njenega moža, ki je še za svoje* ga življenja želel darovati to vsoto za človekoljubno napravo v obliki bolni* ce. Ker pa je umrl nepričakovane smr* ti in ni bilo najti tozadevne zapuščine v oporoki, je darovala milijon dolar* jev Neuheimu v počastitev moževega spomina sama žena. Seveda je upravi kopališča ime dobrotnice znano, na njeno izrecno željo pa bo ostalo pri* krito za javnost.
Akrobat - žrtev ljubosumnosti
V nemškem cirkusu Gleich, ki go* stuje trenutno v Toulonu na Franco* skem, se je pred nekaj dnevi odigrala strašna drama. 401etnemu artistu Jo* vanoviču, rodom Čehoslovaku, se je pri neki plezalni produkciji utrgala vrv in mož je z višine 12 m treščil na tla in seveda obležal na mestu mrtev. Ko je po predstavi komisija pregledala plezalno vrv, je ugotovila, da je bila ta na dveh mestih narezana, tako da bi bil pravi čudež, če se ne bi pretrgala na dvoje. Čigava roka je storila deja* nje, niso mogli ugotoviti, domnevajo pa. da je postal akrobat žrtev ženske ljubosumnosti in osvete.
Izvleček iz programov
Četrtek, 19. septembra.
LJUBLJANA lidC: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, bvrza, rep rod. glasSa. — 17: Koncert radio-orkestra — 19: Predi/anj-; a mravljah. — 20: Xacctr.t godbe Drav-ii^ d:vizije. — 22: Napodi časa in poročila.
Petek, 20. septembra.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reprod. glasba. — 13.30: Poro&ila iz dnevnikov. — 17: Končen ra-tfio-orkestra. — 19: Predavanje o mravfch. — 20: Koncert sodbe Dravske divizije. — 22: Na-oovtd časa in poročila.
ZAGREB 11.30: Reprod. glasba. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20.30: Lahka večerna godba. — BEOGRAD 12.45: Reprod. glasba. — 18: Prenos koncema iz »Moskve«. — 20.30: Komorna glasba. — 21.30: Poročila. — 21.45: Lahka glasba. — PRAGA' 16.30:' Komorna glasba. — 19.05: Koncert orkestra. —. 20: Predvečer proslave sv Vaclavd. —22.25: Koncert iz Brna. — BRNO 16.30: Koncert iz PT'agd. — 20: Prenos programa iz Prage. —^22.25: Vojaška godba. — VARŠAVA IS: Popoldanski koncert. — 20.30: Simfoničen koncert. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 18: Komorna glasba. — 20.05: Napuliske in italijanske pesmi, — komorne skladbe, — ruska glasba. — 22: Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 17.30: Lahka glasba. — 20: Literaren večer. — 21: Rossinijeva opera »Teli«. — FRANKFURT 16.15: Popoldanski koncert. — 20: Program iz SuK.tgaria. — 21: Veseloigra. — 22.30: Prenos iz Stuitogarta. — 0.30: Nočni koncert. — LANGENBERO 17.35: Godba na pihala. — 20: Orkestralen koncert lahke godbe. — 21: Program iz Franikfurta. — 22.30: Pesmi. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 12: Salonski orkester. — 17.50: Orkestralen koncert. — 20.20: Koncert solistov. — Lahka godba. — LONDON 20: Promenad«! koncert Beethovnovih in Mozartovšh Skladb. — 22.15: Koncert kvinteta. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Italijanska glasba. — STOCKHOLM 20: Poljuden koncert orkestra. — 22.10: Komorna glasba.
Opczorilc /
V sled slabo ponarejenih kemikalij Vai razmnoževalec Opalograph maže in daje umazane in nejasne odtise. Prinesite aparat k meni, da ga Vam zopet uredim, in to brezplačno. Za dobro delovanje aparata jamčim, ako boste kupovali Preservat in Fixat z varstveno
znamko Globus pri
Gud. 'Baraga, Cfublfana, Setenburgcva uttca «*«w. č
Glavna zaloga in samoprodaja original Opalographa.
^reneftcoat in delne pialeQf p e Celine
VI
krasne, iz črnega tirolskega lodna, za č. gg. duhovnike, boste najugodneje kupili pri
DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Ubežni zaročenec
Tragikomična zgodba se je pripetila te dni v Kasselu na Nemškem. Hči ne* kega krojaškega mojstra bi se morala poročiti z uglednim kasselskim mešča* nom in je prišla s pričami pred ma* gistratnega uradnika, ki sklepa zako* ne. Toda ženina ni bilo od nikoder in zaman so ga skušali najti. To je na ne* srečnico tako učinkovalo, da so jo po* padli krči in da je pričela trgati vse akte, ki so ji prišli pod roko. Čez ne* kaj časa je prinesel nekdo pismo ube* glega ženina, s katerim se je ta odpo* vedal poroki. Pisal je, da se je v zad* njem hipu ustrašil in se mu je zazde* lo, kakor da stoji pred črnimi vrati kakšne ječe. Še nikoli ni bil začutil ta* ko natančno svojega nagnjenja do ' B^MfinHBHMBI
V najem dam takoj v Marini v sredini mesta
dve do trisobno stanovanje
onemu, ki m: posodi proti jamstvu in dobrem oforesto-vanuu 60.000 do 80.000 Din za dobo enega leta. Ponudbe pod »Stan-Kaipital« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	_11232
Kupujte šolske knjige v Tiskovni zadrugi!
fTlestna hranilnica ljubljanska
naznanja pretužno uest, ča je preminul njen biuši dolgoletni član upraue in pisorniški ravnatelj, gospod
Rnton Suetek
računski raunatelj u p.
Uelezaslužnega moža ohrani zauoč u častnem spominu.
CJUBCJFJHR, čne 18. sept. 1929.
Raunateljstuo
Izvežlmne pletllke
I In iiavffalke
kakor tudi pomožne delavke sprejme Prva mariborska Tovarna U23i pletenin, Maribor, Klavniška u.5
t
Piotrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijaiteljeim iin znancem pretwžno vest, da nas ie danes za vedmo zapustil naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod
Roman Beigott
posestnik ln pek v Rušah pri Mariboru.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 20. sept. ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Rušah. Ruše pri Mariboru, dne 18. septembra 1929.
ALOJZIJA BEIGOTT, soproga, ANICA PREBIL roj. BEIGOTT, MARICA PIŠČANEC roj. BEIGOTT, hčeri. LOJZE, TONE, FRANJO, IVAN in JULIJ, sinovi in vsi ostal! sorodniki.
Občina Ljubljana flteatai .»ugrriui /.uvori
V	globoka žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena, nepozabna soproga, mati, hčerka in teta, gospa
Franfa Eržen
soproga zvaničnika drž. železnice
v sredo., dne 18. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokaj niče bo v petek, dne 20. t. m. ob 4. uri pop. iz hiše žal-osti. Medvedova c. 8, na pokopališče v Št. Vid nad Lj-ubljano.
V	Ljubljani, dne 19. septembra 1929.
ZORKA. MIROSLAV, GABRIJELA, ALBIN ERŽEN, obroči	soprog
1*
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da nam ie danes nenadoma na tragičen način preminili naš nad vse ljubljeni sin in brat
Oiliem SchunKo
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, 20. septembra ob 5. popoldne jz mrtvašnice mestne'.ra pokopališča.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, 21. septembra ob pol 7. zrotraj v župni cetfkvi sv. Danijela.
Celje. 18. septembra 1929.
VALENTIN in ROZA SCHUNKO, starši ROZI, FLORA, ADA in MAJDA, sestre.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrat. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
&Cdor hoče £ ".Z" ZZlll
afi GaGo drugo informacijo šicoco mc matih egtamov naj priloži o mnamGah
nt ho prmjet odgovora t ^ L^mmM
oicer
CENE MAUM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
'ir LuidL - A me
Blagajničarko
sačetnico. pošteno Ln
dobro račnnarieo sprejmem. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Blagainičarka«.	32657
Kotlar. pomočnika
sprejme takoj Jce. Otere-nec. Ljub.jana, Za Gra lom 9.	32643
2 sobosiikarja-
pleskarja
fes dobro izurjena pomočnika sprejme takoj Roman Prattes, Tržič.	32635
Ekonom
ia izključne vinogradniško posestvo. t stroki _ dobro izurien. samec, dobi mesto takoj Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Vino grad 500«.	32292
Dečka
poltenega ln krepke?* sprejme takoj kot vajenca parna pekarna Jos. Lav ? tiar t Kranjski geri.
82144
Samostojno
voditeljico
* starosti 3J—45 let. z dobrimi spričevali in prima referencami sprejmem za dobro idoči botel-peasion (15 sob) v večjem mestu v solnčni Dalmaciji Ponudbe 8 sliko in prepisi spričeval poslati na go. V., hotel Triglav, Boh. Bistrica.
32317
Vzgojiteljico
• znanjem nemščine in klavirja sprejmem — Samo strokovno naobražene ose-be, kate»e «o v tej lastnosti že služile, naj »e ponudijo pod Šifro »Vestna in pridna 100« na oglasni eddelek »Jutra«. 32703
Trgovski pomočnik
vojaščine prost — zmožen slov. io nemške.<»» jezika, dober in spreten proda Ta-lec ter izložbeni aranžer. dobi metto v manufakturni fe modni trgovini. — Ponudbe na poštni preda1 81. Celje.	38701
Več pletiljk
dobro izurjenih ' akor tudi
nekaj učenk
sprejme za staln, Romilda Hribar, strojno pletenje — Ljubljana. Hradeekega va= St. 64.	32675
Fotograf, pomočnika
dobr«ga retušerja in kopi-sta sprejme D. Rovšek v Ljubljani.	32671
Mlajša natakarica
čedne zunanjosti, dobro izurjena v gostilniški obrti, dobi službo. Ponudbe s sliko. katera se vrne. na ogl. oddeek »Jntra« pod šifro »Natakarica«.	32658
Pletilje
dobro izurjene sprejme »Ika«, mehanična tovarna pletenin v Kranju. S2630
Rudarje
kopače — tesarje sprejme rudnik na Gorenjskem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	S2603
Trgovski pomočnik
mlad dobi takoj službo v manufakturni trgovini 1. CviU. Ptuj	32538
' Točilca
Sankbnrša) dobro iinrje-jega sprejmem. Na=^v v oglasnem oddelka »Jutra«.
82S12
Varuhinjo
k poldrugoletni deklici, ki bi pomaga.a tudi pri gospodinjstvu, iščem. Naslov v ogia&ntra oddelku Jutra 32810
Vzgojiteljica
z znanjem nemščine, srbohrvaščine in event. francoščine ter klavirja, dobi s 15. oktobrom t. i. mest«, proti dobri plači in oskrbi. Ponudbe pod »Vzgojiteljica« na podružnico »Jut-ra« v Mariboru.	32820
2 slikarska in piesk. pomočnika
sprejme takoj Ljuderit Fain, Zagorje ob Savi 28.
32734
Učenca
pridnega, požtenih staršev, z dvema meščanskima Solarna, sprejmem v trgovino mešanega blaga. Hrana in stanovanje v hi£i. Učna doba po dogovor«. Vstop takoj. Ivan Traun, Ptujska gara.	32824
Nadmihtarja
sprejme takoi valjčni mlin v Sloveniji (ljnbljansfta oblast). a 14 vagoni mesečne kapacitete. Popolna oskrba hiši. Ponudbe z navedbo p'ače io dosedanjega služ-bovnaja do 1. oktobra. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.	S2732
Dekle
zdravo, zanesljivo te resno. ki zna dobro kuhati, kakor tudi vsa ostala hišna opravila, išče mlad par z otrokom, starim 9 mesecev. Dobro postopanje, stalno mesto, mesečna plača 500 Din. Samo dekleta z dobrimi priporočili naj pošljejo obširne ponudbe e fotografijo na naslov: Sto jadinovič, Beograd, Čara Uroša ulica 12.	32523
Urarski pomočnik
ne izpod 26 let star, samostojen delavec — vešč vseh zlatarskih poslov in popravil, dobi takoj tra;Do nameščenje. Pismene ponudbe na naslov: Janko Hoffmanna Nasljednici — Karlova«.	32791
Dve natakarici
dobro izurjeni, u prvovrstno restavracijo sprejmem. Pismene ponudbe na naslov: Milutin Pevčevi, restavrater, Osijek, gornji grad.	S2783
Strojnika
veščega žagnih poslov — sprejme inž. Ignacij Pelhan — Žiri.	82743
Kovaškega
pomočnika
dobro isurjenega sprejmem — event. oddam kovačnico v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32775
Klepar, pomočnika
in mlajšega delavca sprejme takoj Sat. Otor egec. Za Gradom 9.
Šoferja
TeSčega vseh popravil, zanesljivega in treznega — samskega, vojaščine prostega. iščem za stalno službo k tovornemu avto-mobilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jut-ra« pod šifre »Pošten šofeir«.	32533
Pisarniško moč
(začetnico) ki bi pomagala tudi pri hišnih opravilih, sprejmem ta'":oj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tovarna pohištva«.
62740
Pošteno dekle
staro okrog 23 let, zdravo. ta. vse hišne posle, veščo likanja perila, sprejmem takoj proti mesečni plači 300 Din. Naslov v oglas, od-dftlkn »Jut'a«.	335G4
Sobarico
perfektno in pošteno ifcčem za takoj. Oglasijo naj ee samo tako, ki :ma!o večletna smič«vala "kot sobarice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32785
G- Th Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
140.
Gospod Kozamurnik je sklenil, da se pokaže moža. Z mladostno prožnostjo j« skočil zadaj na avtomobil in se sklonil venkaj, da bi odveial vrv. Ko je i sprevidel, da n?
pride do nje, je potegnil iz žepa samokres-in trikrat ustrelil nanjo. Tretji etrel jo j« pogodil.
Orodničar
mlajši, samski, pošten, se išče za samostojno vodstvo manjše delavnice. Ponudbe z navedbo prakse in zahtevkov na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Gorenjsko«.	32865
Spretno pletiljo
sprejmem takoj s brano in stanovanjem v hiši. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«.	32772
Služkinjo
ki zna Unhati ir opravljati droga hišna dela, išč*m. Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32771
Dobrega čevljarja
z orodjem, ki zna dobro popravljati gumi-crepe čev-ije, e.prejme trgovina »Bata«, Prešernova ulica 7.
32763
Natakarico
(plačilno) sprejmem e 1. oktobrom. Le Izvežbane rn poštene s spričevalom naj se javijo pimeno ali osebno v restavraciji pri kolodvoru r Kranja. 32741
Prodajalka
dobro izurjena mannfaktn-
rlstinja dobi takoj mesto v trgovini A. Radanovič. Cerklje pri Kranju. 32728
Kuharico
starejšo, perfektno, zmožno voditi gospodinjstvo samostojnega zosnoda. sprejmem takoj. Pismene ponudbe z navedbo plače pod Šifro »Kranj* na o«rf. oddelek »Jntra«. 32720
Trg. pomočnika
mešane «tr<y'?«. verziraneea v v«eh panogah, dobrega aranžera izložbenih okeni sprejmem takoj a'i pozneje Ponudbe na oglas, eddelek »Jutra« pod »Veletrgovina na deželi«.	32730
Potnika
za prodajo brezkonkurenč nega uglednega predmeta
po Sloveniji, z lahko do eegijivim dnevnim zasluž 'som po 500 Din. ozir me sečno 10—12.000 Din sprejmemo. Prednost imajo inteligentni mlajai trgovski po močniki mešane stroke. — Ponudbe f popolnim opisom dosedanjega potovanja in sliko na ogiasni oddelek »Jutra« pod značko »Mar Ijiv 500«	32482
Potnika
poltenega in agilnega, ki bi obiskova' privatne in ostale stranke, sprejmem proti visoki proviziji in mesečni nagrabi. Naslov v oglasnem oddeliu »Jutra« 32TO5
Potnike
za prodajo neobhodno potrebnega predmeta, ki ga vsak človek rabi. sprejmem Minimalni za«luiek 800 Din dnevno. 5000 Din Vavci e potrebno. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Sia'.en promet«.
Sedmošolec
fci se vzdržuje sam, prosi za instrukcije, da more nadaljevati študij. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Reven«.
32825
Francoščino
Pouk. konverzacijo. korespondenco in prestavljanje po umerjeni ceni Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šiko »Paraiin«. 82647
! Blaga jničarka [
z večletno prakso, sedaj uslužbena t veletrgovini, zmožna tudi pisarniškega I de.;., želi premeniti službo K°mP!etnO SPalniCO takoj a'.i pozneje. Cenjea« m Teliko
Parcela
sredi Mirji naprodaj. Pismene ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod iiiro »Mirje 4«.	82G51
Gosli poučuje
hivji učitelj kon<>-rv»turtja Studentovska ul 1M 3917«
Nemščino
poučujem hitro. temeljito in poceni. Vprašati od 9 do 11 in od 8 do 5 ure. Kriišnik. realka. 32349
Profesor
prevzame instrukcije za vse srednješolske predmete — Privatno poučuje tudi nemščino. slovenščino, srbohrv. češčino in ruščino. V vsa kem sluča,u jamči za uspeh. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32634
Gospodične
bi si hočejo šivati perilo.
sprejme v oouk M Alešo ■ec. Ljubljana. Cankarje vo nabrežje l/I. 32553
Za srbohrvaščino
iščem učitelja. — Ponudbe pod »Perfekten« na oglas. oddel«k »Jutra«. 33724
Moderna šola
mnogih jezikov
Fra-nceščino. n»mfčino, angleščino, italijanščino in ruščino poučujejo samo
akadem. naobraženl predavatelji
vsat v svojem maternem jeziku, po različnih modernih metodah (Rerlitz in dr.) Istotam
nemški otroški vrtec
Vpisovanie vsak dan med 11. in 12. ter 18. in 20. uro na Gospo«veteki cesti št. 13 — nasproti Kolizeju Začetek tečajev 1. oktobra.
Ortchaber, Lepodvor-'' a St. 23.	32700
ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »V ne-odpovedani službi«. 82754
Šofer
stroj«: ključavničar, zmožen samostojnih popravil, išče primerno mesto — ev. gre tudi kot sluga. Nar>o-pi 1. ali 10. oktobra. Cenj. ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv in uporabljiv«.	32749
Mesar, pomočnik
mlad, išče mojstra, pri katerem bi se še izvežbal v prekajevalski stroki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	82731

Puhasto perje
kf DO 38 Din razjiošiHam do -»vzetjo najmsnj 8 kg iot»m 6irti i»e!i suh do Din 300 kz L Brozovič ke mička čistim* oerja Za greb Ilira 82	183
Čebelarji, pozor!
Poceni prodam leto- nov čebelnjak s kompletnim orodjem, S Žnidenšičevih, 5 polnih in 9 praznih kra-njičev. Pojasnila daje Ana Zorinc, Trbovlje. 32787
Otroški voziček
Skoraj nov po ugodni eeni prodam na Kette Murnovi cesti 6/1. — Ogledati med 2. in 3. uro popoldne.
82801
Sadno stiskalnico
skoro novo, s prostornino 170 litrov, proda S. Rihar. St. Vid-Viimarje. 32770
Prva oblast konces<|o«traaa
šoferska šola
Camernlk <.tobl)ana ijaco avtot. Danaisk* cesta 16 Telefon Ž236 Strokovnjaški teoretični jook in nraktičnf vožnje n» r*zl'čnib mtvler nib avtomobilih s oričet kom v . a k e e » ptrm 854
Šoferska šola
oblastveno konce-ionirana I Gaberščik. bivši komi sar za šoferske isoite Ljutr jiana. Bleiweisova c št 52 Praktični in teoretični oouk oa poHlarji na.;mo'le».neiš> pripomočkov. — Prihodnji redni tečaj prične 1. oktobra. Poučujem tudi privatno.	32744


Zastopnike (ce)
za poset or'vitnib odjemal cev za prodajo (late in srebrne robe na od p ačilo išče »Alem« k d. Zagreb Nikoiičeva al 71 Potreb .ia ie kavciia ali gsranera 15.0X» Din	27148
Fiksum in provizijo
n n d i potnikom za obisk privatnih strank t vzorci manufa':turnega blaga za LJuhljano in okolico, v tej stroki vodeča	Na
slov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Pravnika - akadem.
iščem radi pismenih informacij proti denarni nagradi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32792
Agente (inje)
v vsakem me- tu spreim«m za dobre rredmete. Z*°'u-žek 3—1000 Din. Trgovko no-ijetje v Beogradu. K'-. Milana 96.	82798
SHaina eksistenca
se nudi vakomur. ki prevzame zastopstvo v veliki množini uporabljivih š'a-eer-'ev 20.000 Din zaslužka dosežete v enem kr»'u no-t.om za«ton«tva. Nobenega rizika. »Omnia«, Mik'o»i. čeva 14.	32TC7
Lm^UL*i
Stroj, ključavničar
zmožen popravila raznih stroje* in vešč izdelovanja »šuitO"* za stiskalnice — želi zapoflitv v kakem podjetju. Ponudbf na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vešč strokovnjak«. 82685
Gospod
vojaičir.« prost, i znanjem srbohrv, italijanskega in
-jlov. iezika. išče primerne zaposlitve. — Ponudbe na 0?'»«. oddelek »Jntra« pod »Vesten 1200«.	82662
Slnžbo poslovodje
pisarniškega ali gospodarskega uradnika išče 38 let star gospod, s trinajstletno trgovko-gospodarsko in 4-letno bančno prafco Naslov pove oglasni odde ek »Jutra«.	32663
Prodajalka
stara 20 let. izučena v mešani stroki, marljiva poštena io zanesljiva, teli mesta t trgovini. Nastopi
lahko takoj. Cenjene po nndbe na ogla=ni oddelek »Jutra« pod »Vsestransko zanesljiva«. Gre tudi v ni-sarno.	82523
Mesto vratarja
v hotelu ali tovarni želim. Star sem 42 let ter zmožen 6 jezikov. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
32782
Absolvent
trg. akademije, ki je dovršil kaderski rok in prvo orožno va:o, išče rHmer-neea mesta v indtrtri'skem aH trg. podjetju. Na«lovv oglasnem oddelku »Jutra«.
32773
Šivilfo
išč^m za na tlom. — Ponudbe: Ilirska 25, pri»'i*!"
82723
PnatreM^O
eruS^n 'n nrMn« tako*
Perfektna kuharica
stara JO let. ki zna tu*i šivati, išče primerne služb« Ponudbe na otr'a=. oddelek Jutra pod šifro »Petdesetletna«.	82751
Mocflstinja
f?č» »Inžbo — tnJi izven Linb':ane. — Pnnudbe na snrelme •» iwr>o'd*-	'	»Mrt^ »Jutra« m«
Ce«ta r Rožno dolino »Dobra samostojna m«*..
S2314 i	82758
Steklene stene
dobro ohran jene na oropaj. Cena in ogted pri Vokačn. Krekov trfj 10.	32764
Sejmsko stojnico
komp'etno, « p'ahto in pu-del za manufaktumo trso-vino poceni n r o d a Ara Zorinc, Trbovlje. 35786
Trapistovski sir
popo'noma vležan, nudim po 21 Din. Naslov v otrl. oddelku »Jutra«. 3273."
Otroški voziček
dobro ohranjen prodam aH zamenjam za moško kolo. Poizve se v Hradcck*ea vasd 28.	S2755
Fetonskih plošč
približno 30 m* prodam. — Nx=lov v oglasnem odde'ku »Jutra«.	ur.
in tdiko gostilniško kredenco proda Bernik, Rimska cesta 24.	92006
4 fotelje
zofo ter kuhinjsko krede: co prodam. Na og.ed vsak dan med 10. in 11. uro. Naslov v oglasn»m od de" u »Jutra«.	82779
Kuhinjska oprava
in sobna omara naprodaj v Rožni dolini, cesta H/lo.
32800
Poste! ."o in zavese
poceni prodam na Poljanskem nasipu 15, stop. X. stanovanje 14.	82739
Spalnica
kompVina. iz češnjevega lesa. skoro nova. in drugo pohištvo naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jnt-a.
32816
Lokal
v centru mesta iščem. Ponudbe na oglasni eddelek »Juira« pod »Lokal za trafiko«.	32653
Lokal v Kranju
obstoječ is dveh poslovnih prostorov, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	82517
Brivnica
brez konkurence, naprodaj Eksistenca z»fguir»na. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Brivnica — majhen kapital«. 32798
Sostanovalca
sprejmem v veliko »račno sobo na Starem trgu 22.3.
32669
Sobo
poleg univerz« oddam S boljšima gospodoma. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.	82796
Pisalne mize
kuriim. Ponudbe na o trla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Pisarna«.	32826
Smrekove
rezane robe
5000 m' letne produkcije prodam seri.iozni tvrdki. — Ponudbe pod »Br«z nanla-či'a« na podružnico Jnt-a v Celju.	32535
PrUitfte
Krompirja
več vagonov prodam. Cenj. ponudbe na oglas. odde'ek »Jutra« ped »Export 1929« 32644
Kislo zelje
prvovrstno rezano in v glavicah razpošilja po niz''i ceni Gustav Erklavec, Ko-deljevo št. 313, Moste nri Ljub'jani.	32491
Gobe
▼ vsaki množini kupujemo Ponu'be z večjim vzorcem na »Ekeport gob«, Vitanje 32806
Šolske in pisarn, potrebščine
kupite najceneje pri Ivan Bahovec. Stari trg 20.
325»!
rš n
Radio
»NetMLnscMussgertt« ceoo prodam. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra«. 82725
Motorno kolo
500 cci3, samo novejše tipe, brez ali s Športno prikolico kupim proti takojšnjemu plačilu. N&icv t' ogl. oddelku »Jutra«. 32780
Zapravljlvček
dobro ohranjen, ter močan navaden samec kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32627
Vsakovrstno zlato
kapo)* oe najvišji* -»naB
Čeme — juvelir
LJubljana. Wolfov» allea 1
«8
20odstotne kronske bone
'kupuje Pučka itedionica, založni zavod d. d„ Osijek. Desatičina ul. 27. 32766

Zimsko suknjo
dobro ohranjeno prodam. Na»lov v oglasnem odde'fcu »Jutra«.	32780
Žaket
skorai nov in modne hlače prodam. Naslov v o?las. oddelku »Jutra«. 32T26
Jabolka za mošt
v vagonskih množinah kupim. Muškanci imajo prednost, 3.ar pa ni pogoj. Ponudbe, postavno nakladalna postala, na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Jabolka 800«.	32811
%ufdm
Frikcijsko prešo
(vreteno 140/150 mm) rabljeno, dobro ohranjeno, ku oimo. — Ponudbe e točnim popisom in ceno na naslov: Zasreb, Poštanski pretinac 208.	32396
Kupujem slike
-tare in nove ter stare antične stvari. Pismene ponudbe na naslov: Antikvar, Bled. hotel »Park«. 32633
Pozor, opekarnarji!
Ustnik (Mundstilck mit Vor-setzplatte) in mizo za od-rezoranje (Abschneideti.'ch) oboje za zarezni strešnik k stroju sistema Steinbrflck Graz. kupi opekarna Feliks Tavčar, Vodice nad Ljubljano.	32632
Polhove kožice
»imske, strojene ali ne-ustro ene, 100 ikotnalov — event. tudi star, dobro ohran-en kožuh kupim. — Ponudbe pod »M M « na poVužnico »Jutra« v Mariboru.	82821
Mlada gospodična
zmožna kavcije, želi kavarno ali restavracijo na račun r Ljub'jani. Naslov v oglasnem oddelku Jntra S2765
Posestvo
erednjeveliko — v bližnji orolici Maribor« vzamem takoj v naiem. Ponudbe na na»lov: Možič, Hoče pri Mariboru.	82S*
Lepo sobo
eeparirauo, v centru oddam 1 ali 2 boljšima gospodoma, »li zakonsf; emu paru brez otrok. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 82790
Preprosto sobico
v Rožni dolini ali na Viču iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Zračno«.	82804
Opremljeno sobo
t vhodom iz stopnic oddam za 250 Din. Naslov pove •jglasni oddelek »Jutra«
82803
Sostanovalko
sprejmem po nizki ceni. — Naslov v oglasnem oddel' u »Jutra«.	32778

Stanovanje
mimo. v sredin: mesta iščem proti primerni najemnini za november. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Duševni delavec«.	33690
Samsko stanovanje
2 ali 3 sob s pritikiinami, kompletno, iščem za takoj ali november Ponudbe r navedbo ulice, nadstropja
in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sam«ki dom«	323Sr7
Stanovanje
sobe ia kuhinje iščem. Plačam 400 Din mesečno. Ponudbe na o?las. oddelek »Jutra« pod »400 Din«.
82673
Stanovanje
išče po .'■pa v sredini mesta Ponudbe na og'as. 0'delek »Jutra« pod šifro »Gosr-a«.
32737
Sobo s kuhinjo
s souporabo kopalnice — eloktr razsvetljava, parket in separiran vhod — takoj 0''Ham Ponudbe na o<rla*. oddelek »Jutra« pod šifro »Vila«.	82695
Stanovanje
sobe in kuhinje, suho ter zračno iščem s 1. oktobrom. Ponudbe pod značko »Dve mirni osebi 86« na oglasni oddelek »Jutra«.
32788
Stanovanje
v »redini mesta išče uma rosna. — Posredovalnica Mrak, Sv. Petra cesta 8.
32736
Stanovanje
2 »b in kuhinie oddam za 550 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« nod šifro »Oktober 1929«. ' 82756
Komfort. stanovanje
z vrtom, v vili sredi mesta, 5 sob in kopalnice oddam e 1. oktobrom Prikladno za zobozdravnika!— Ponudbe na oglas. odde'ek »Jutra« pod »Stanovanie«.
32759
Stanovanje
2 sob in pritiklin, po možnosti v centru mesta v novi zgradnji iščem za takoj •'i s 1. oktobrom. — Sem brez otrok. — Ponudbe na tt. »Bata«. Prešernova 7.
92763
JE
ni * >
Hišo na Ozlju
visokopritlično — masivno zgrajeno, na glavni cesti tj.i župnišča, prikladno za gostilno a.!i trgovino, ob-sega.očo 5 sob, kuhinjo in gospodarska pos opja, z elektr. razsvetljavo, dam v najem ali prodani. Poblizja po.asr.ila daje lastnik Fra-njo Kuievič, Karlovac.
32784
Enodružinska hiša
novozidana, e kletjo — zraven njiva in sadonos-nik, v Ra.di«elu št. 44, ob drž. cesti. 15 minut od postaje Orehova vae-Slivnica pri Mariboru, naprodaj.
32819
Gostilno
z lepim vrtom in vsem inventarjem prodam. Imam nad 30 abonentov. Leži na dobrem prostoru, blizu neke tovarne. Reflektanti izvedo ni.-menim potom za ceno. Vprašanja na naslov Jutromosse, Zagreb. Zrinie. vac 30 — pod Sifrc »377«.
82797
3 dijake (-inje)
sprejmem v popolno oskrbo v sredin! mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	82617
Dva dijaka
sprejme boljša rodbina v v^tno oskrbo. Nas'ov ▼
oirlasnem oddelku »Jutra«.
82753

sobo
parketirano. z elektr. razsvetljavo in strogo separi-ranim vhodom oddam solidnemu stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddeliu »Jutra«.	82652
Preprosto sobo
v pritličju, strogo separi-rano. v centru mesta želim s 1. oktobrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cel dan odsotna«. 32681
Preprosto sobo
s štedilnikom, za eno a'i dve starejši osebi, event. z drvarnico iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jetra« pod »Miren kot«.
82745
Majhno sobico
snažno, v centru ali bli-: lini mest* iščt, t 1. okto j brom mirna in solidna po spojena - Gr» tudi kot
'sostanovalka k boljši ose bi. Soba mora Imeti peč Porrl«e na oglasni oddele1 »Jutra« pod »Vestna plač 'niča 68«.	82568
'Moderna lota mttogtfi jep&cv
Francoščina, nemščina, angleščina, itali-JanSčaa, rušilna. Poučujejo samo akademsko izobraženi predavatelji, vsak v svoje-m materinem jeziku po različnih moderngi metodah ('Beriaz at dr.).
Ostotam
nomiki ctrei&i vrtec
V p sevanje vsak dan od 11.—»2. in od 18.—20. nre
na fio&po&vet&di c. 16
(proti Kolizeju)	11302
Začete/! tečajev t, oGtohra
Prazno sobo
ali majhno stanov a-n j e iščeta 2 dami. — Ponudbe na oglsfti oddelek »Jutra« pod »Dobro 81«.
827S1
Preprosto sobo
s 2 posteljama iščeta dva gospoda Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Preprosta«.	S2794
Opremljeno sobo
( električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam eolidnemu gospodu. Na-lov v oglasnem oddelku Jutra 32761
Sostanovalca
sprejmem takoj na Foljan-ski oesti št. 54, vrata 34.
32721
Šiviljo
sprejmem na stanovanje. — Stroj na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
32722
Sobo
s separatnim vhodom, v centru mesta oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32742
Opremljeno sobo
svetlo, z elektriko in posebnim vhodom oddam gospodu s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32768
Sostanovalko
sprejmem na Mestnem trga št. 13/H.	S2747
Veliko sobo
oprem'jeno ali prazno, s elektrfko in parketom, se-parirano, oddam v Jenkovi ulici 12.	32748
Opremljeno sobo
čisto, s elektriko oddam eolidnemu gospodu M Taboru 5/II, desno. 32818
Opremljeno sobo
lepo, e posebnim vhodom in elektriko. parketirano, z 2 posteljama oddam s 1. oktobrom v Rožni dolini, cesta X,8.	S2S08
Čedno sobo
oddam bo'jšemu gospodu v Ilirski ulici 7 — parter.
SS807
M. R. O.
Dvignite pisiao z izročilnim listkom za Lnser.it 287)9 ali 32682. — A. T.
S2767
2 mladi gospodični
naobraženi, želita dopisovati z isto naobraienima gospodoma. Prednost imajo veliki. Le resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Blondinka« in »Crnolas-ka«.	S3642
Distingvirana vdova
srednje starosti, prosi osebo dobrega sTca in plemenitega značaja, za pomoč v trenotni zadregi. Neano-nimne ponudbe pod značJto »Olajšam gorje« na oglas, oddelek »Jutra«. 32S09
Simpatična gdč.
nad petdeset let stara — samostojna, dobro ohranjena, hišna pocestnica in lastnica večjega posestva
na deželi, e popolno opremo, išče v svrho zafcon* znanja e 70 let starim gospodom, živečim v Sloveniji ali Ameriki. Biti mora simpatičen ter imeti vrč.e premoŽenje. Jugoslovan, ki želi preživeti zadnje dneve svojega življenja r domovini, ima prednost. Neanonimne dopis« pod »Gut situiert« na ogl. oddelek »Jutra«. 32905
»Sprva«
20/7li- 32815 I i < I II ■ llf I*---
Gosli
cele, dobro ohranjene, po ugodni ceni naprodaj v Vrhcvčevi ul. 12. dvorišče 32S17
cu*
Petelini
beli amerik. L^ghorn in rdeči Rhode Island red — najboljše pasme naprodaj. Gallus Farm, Bsčka. Ta pola.	81995
Fox-terrierja
mladiča sedem tednov, rodovnik. krssni živalci, oče in mati odlikovana, prodam. Ponudbe na Hrovat. Stan in Dom. Tržaška c.
52589
Pes
vwik. črn, kosmat, ki sli-Si na ime Karo. se je izgubil v ponedeljek v Kranju. Najditelj naj ga proti nagradi odda na »Gašte-iu« pri Kranju. — Mlaka-. Gorenja vas.	32799
Žaganje drv •
najceneje pri Cran Franc, Viiharjeva c., telefon 2820.
180
Izurjena šivilja
se priporoča damam aa -lom — tudi izven Ljubljane. 11,2 mestna hiša za Bežigradom.	S2902
trt
Več mlinske oprave
cilindre, luščilni siroj »H..-pid«, jerraeniee, vodno tri-iio in drugo proda Fran Juvan, valjčni mlin. Srednje Gameline, p. St. Vi* nad Ljubljano.	32733
mmm
V robcu zavit znesek od 248.50 Din
ee je izgubil dne 30. avg. t. 1. ra progi od Gornjega Doliča do Mis'inj. Pošten najditelj naj ga odda Antoniji Mežnarc, Mislinje — proti nagradi.	3264S
Pisalni stroj
»Royal«. skoro nov, zelo ugodno proda A. Franke, Gradišče S-b JU. 32661
Parni kotel
s kompletno armaturo — kurilnooevni ali stoječ, od 4—10 m1 kurilne ploskve, v dobrem stanju, v avrho impregnacije kupim Dopise « navedbo cene, teže itd. poslati na na--lov: Tomo Rakočevič, pilana. KoJašin. Orna gjra. 32529
Stroje
za ikompletno mehan. delavnico, s priborom in številnim orodjem takoj oddam ▼ Ljubljani. Ponudbe pod »Izvanredno ugodno« na oglas, oddelek »Jutra« :<2776
Parni stroj
z eispanzijskira deliteljem, 20 HP in pripravo za čiščenje olja, vse v dobrem stanju, radi olektrificiranja obrata prodam za 6000 Din Kemična tvornica Ph. Mr. J. Kolar, Ljubljana VII.
32752
Izjava
Podpisana Sterle Elizabeto preklicujem in obžalujem, kar sem žaljivega govurila o gdč. Pepci Japljevi in ji zahvaljujem, da je od-topila od kazenskih korakov. Ljubljana, 14. sept. 1529. — Sterle Eliiabeia.
Izjava!
Podpisani Slavko Tomaži?, pošta LcčaTas 51 naznanjam, da nisem plačnik zs mojo žr-r.o Pep:c^> Tomažič katera je odšla 12. avgust« t. 1. od doma. — Slavko Tomažič.	32823
»Opel«
štirisedežen, zaprt, dobro ohranjen, majhen, prodani. Zamenjam pa tudi zaprt šestsodcžen voz. Kupim ]>a
psa-čuvaja
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zamenjam*.
326S4
instrument,!
ftSP^.-; harmonik*}
direktno iz
Tovarne
oz. tov skladišča
JieineCčJ(eroCd\
Jlarioor št^d-B}
Izčrpanlm
fizično ali živčno j^šljemo hrezplačno pojasnjujočo literaturo »Nov način obnavljanja moči. zdravja in delovne spodobnosti«. Naslovite na: Miloš, Markovič Beograd, Molerova ul 27.
10970
Rudarje-kopače
sprejmemo za rudirik l/gmiita. — Stan«c>-vaTtjske prHi!k>e ugodine. Pomidibe na upravo rudnika lignita Djordia Vajferta A. D. Ko&tolac, železniška postaja Po-žarevac.	11314
■: ' ' ; c . - .»-'.J ,
■ ■••■ t.	l -T..
Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo javlja tfužno vest, da je "preminul njega predsednik m ustanovitelj, gespod
Anton Svetek
računski ravnatelj v pokoju
Ntegov pogreb bo v petek oh 14. uri izpred b:5e št. 5 na Gosiposveitski cesti k sv. Krtžu.
LjtibCajja. dne 18. septembra 1929. 11230
»JLTRO- s?, 219
: 'Cetrtdk, 19. IX. 1929=
Arkad« Averčenko: "
Moj nečak in puran
Žena je pogledala v kabinet svojega moža in rekla:
»Vasilij Nikajevič. tvoj nečak ie prišel.«
»Kaj pa hoče?« ^ ?
»Čestitati!-
»Vrag naj ga vzame!«
»A vendar, sorodnik je in uboga para. pridi ven in daruj mu kaj!«
»Ali ne moreš tega sama storiti?«
Za Boga. sai se vendar ne morem raztrgati, vendar ne morem biti povsod sama! Biti moram v kuhinji in peči purana!«
>Da, purana, kaj naj tu naredimo?«
»Imamo samo enega purana, ti pa si povabil goste za danes in jutri. Z enim puranom ni moči pogostiti toliko ljudi. Vsa sem obupana.«
»Ali ne moreš dati na mizo danes ene in iutri .druge polovice purana?«
»To ni mogoče. Ljudje bi se nam smejali in jutri 5i vedelo vse mesto.«
»To je res kočljiva stvar. Kje je ta bedak. Stepa?«
»Stepa? V predsobi sedi.«
»Naj stopi noter. Odpravim ga. še preden pridejo gostje.«
Nečak Stepa je stopil v kabinet. Bil je velik, mišičast dečko s širokimi usti, motnimi, prestrašenimi očmi in vpadli-ini prsi. Roke je imel zelo dolge rn molele so m« za četrt metra iz rokavov, hlače že dolgo niso imele robov. Lasje so mu padali globoko na čelo. da sa ni bilo videti. Med desno nosnico in de-
belim vratom Je Imel velfko bradavico. Skratka — Stepa ni bilo nikakšen Ado-tiis.
»Dober dan, Stepa!« ga je pozdravil stric. »Kako ti je?«
».Hvala, dobro. Čestitam za praznike in želim vse najboljše!«
»Hvala! Da, hm, kaj sem že hotel reči? Stepa, ali mi lahko priskrbiš purana?«
»Danes?«
»Da, danes!«
»Kje naj dobim danes purana. Praznik je in vse je zaprto!«
»Veš, Stepa, samo enega purana imamo, goste pa smo povabili za danes in za jutri. Položaj je zelo mučen!«
;>Za Boga, ko pridejo gostje,recite, da ste bolni.«
»Videli so me že danes na cesti.«
»Recite, da je kuharica purana pri-smodila.«
»Če pa gostje pogledajo v kuhinjo? Kaj tedaj? Videli bodo purana, ki pa ni njim namenjen. Jutri pogrejemo purana in ga predložimo drugim gostom —«
»Stric! Nekdo izmed gostov bi moral reči, da ie škoda načeti purana.«
Stric se je nervozno ugriznil v ustnice in zamišljeno rekel:
»Stepa, ostani pri obedu in govori zoper razrezanje purana.«
»Stric, ljudje se bodo zgražali.«
»To ni važno. Zabavljali bodo v srcih. Morebiti celo poreko: to je originalen šaljivec. Jaz bom zaradi lepšega nasprotoval, ti moraš vztrajati pri svoji zahtevi! Stepa, zakaj stojiš, sedi
vendar!«
»Stric,« je rekel Stepa in ogledoval svoje raztrgane čevlje, »kupiti mi morate nove čevlje!«
»Rad; najmodernejše šimi-čevlje dobiš. Glavno je, da se stvar s puranom dobro konča.«
»Stric, zanesite se name!«
Ko so sedeli gostje za mizo, je rekel gospodar, kazoč na Stepo:
»Gospoda moja, to je moj nečak, originalen šaljivec. Stepa Fedorovič. sedite vendar! Ali želite kozarček vodke?«
Stepa se je smehljal, pomencal si je roke in izpraznil kozarec v dušku.
»Neki moj sorodnik, general, pije vodko kar iz steklenice,« je rekel nato.
»Ali je to oni general, pri katerem si bil za krstnega botra?« je vprašal stric.
»Ne, to je drugi. Ko sem bil nedavno tega v inozemstvu, sem videl nekaj generalov.«
»V inozemstvu ste bili?«
»Da, vsako leto potujem v inozemstvo. Rad posečam opero. Da. gospoda moja,« je rekel in krepko ugriznil v kruhek z ikro »živeti je treba znati.«
»Stepa Fedorovič. jejte vendar. Ali želite k juhi pašteto?«
»Angleži sploh ne uživajo juhe. Čemu juha? Da, na Angleškem!«
Stepa je kmalu vodil pogovor. Pripovedoval je najneverjetnejše dogodivščine. Ko je ravno začel pripovedovati o aretaciji nekega mednarodnega plezalca po pročeljih, so se odprla vrata in služkinja Daša je prinesla krhko zapečenega purana v sobo. Vsi so poželjivo gledali pečenko.
Stepa je tresnil z rokami ln vzkliknil:
»Zdaj pa še puran! To je strašno! Znorel bi! Gospoda moja, toliko smo že jedli, ali je sploh še potrebno, da načnemo purana?«
Gostje so nekaj mrmrali v brk.
»Tudi jaz tako mislim!« je vzkliknil Stepa. »Prosim, nesite purana zopet ven.«
Gospodar je nalahno ugovarjal:
»Škoda, če gospoda nočejo, tedaj, Daša, nesite purana spet v kuhinjo. Tako lep puran in nadevan s konstanjem!«
»S kostanjem?« je mrmral Stepa. »Če je nadevan s kostanjem, tedaj je stvar drugačna, moramo ga košček po-kusiti.«
Nož v gospodarjevih rokah se je tresel: samo še nekaj je upal, da poreče Stepa:
»Samo šalil sem se! Nesite purana spet ven!«
Toda Stepa je rekel določno:
»Stric, odrežite mi tale kos.«
»Prosim!« je rekel stric in glas se mu je tresel.
»Če že načnete purana, smem menda tudi prositi za košček« je smeje se pripomnila Stepova soseda, očarljiva plavolaska.
In po petih minutah purana ni bilo več.
Gospodar je vstal, pogledal Stepo in rekel:
»Ah, pozabil sem vam povedati, da je bil poprej general pri telefonu in želel govoriti z vami. Pojdiva, pokažem vam. kje je telefon!«
Stepa je vstal hi šel za stricem, kakor bi bil na smrt obsojen. Zapustila sta obednico in ko sta stopila v stričevo delavnico, je ta trdno zaprl vrata in rekel:
»Lopov! Obljubil si mi, da izzoveš škandal in urediš vse tako, da bodo purana celega odnesli z mize. Zdaj si pa sam prvi zahteval košček purana. Kaj naj bo to? Ribo si skoro sam pojedel, pogoltnil si tri zrezke. Mislil sem, da si sit, in vendar sem ti polagal najboljše kose na krožnik. Ko so se kasneje gostje, čeprav s težkim srcem, odpovedali purana, si bil ti prvi, ki je zahteval košček. Kaj naj to pomeni?«
Stepa je položil roko na vpadle prsi in z obžalovanjem rekel:
»Stric, zakaj mi niste poprej povedali, da je puran napolnjen s kostanjem? Jaz jem kostanj neizrekljivo rad in še nikoli nisem jedel purana s kostanjem, to me je zapeljalo.«
»Poberi se. da te več ne vidim!«
Stric je prijel Stepo za roko. prisolil mu zaušnico, ga pograbil za ovratnik in ga vrgel skozi vrata.
»Stric, kaj pa čevlji?« je Stepa obupno klical s hodnika.
Stric je pohitel za njim. mu ugrabil kost, ki jo je Stepa še držal v rokah, ga bil z njo in kričal:
»Čakaj, to so tvoji čevlji!«
Takoj nato so zleteli tudi klobuk, palica in plašč za Stepo na hodnik.
Tako je Stepa zaradi kostanja, ki je bil purasn z njim napolnjen, za vedno zapravil obljubljene čevlje in stričevo naklonjenost.	(Prev. Fr. B.).
Sprejmem u&Cu§6enea
kateri le vesten, fobe.r prodajalec ia izučeai v rr-gorvmi. Zmožen mora biti tndi nemškega jezika. Prendost ima športno izobražen. Ponudbe z natančnim popisom dosedanjega stezbovania ie nosfaiti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pritod-niosf«.	"229
Halo!	Pogori
Najboljša brezalkoholna pijača je
ČrtginaC Sanitas
Dobi se v vseh gostilnah In restavracijah. Izdeluje: L slovenska tovarna mineralnih voda, Slomškova u'. 27.
Trgovski lokal
lep, velik, v novozgrajeni hiši tik farne cerkve v večjem prometn-etrn kraju na Dolenjskem, kjer je obstojala že nad 60 let dobroidoča trgovina, se odda s stanovanjem in Skladiščem v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11278
Hrastova
suha drva
za kurjavo kupim vsako množino, Ponudbe na: Franc Oset, Sv.Peter' Sav. dol.	jiso7
VATA
bombaževa, za odeje n krojače v balah po 50 kg bruto za neto
prodaja
po najnižjih cenah
A. ROMANO, Zagreb
Boškovičeva 15
Telegram DIANA >07 Tekfon 5193
Sivi lasje
so •» resnici nijveSj! sovražnik mladosti, a gotovo kvarijo lepoto vsake dame
«EXCELSIOR • HENNB* ».i dr. Doraise & Cie., Pariz, barva la«« perfektno in enako v vseh clansab Samo barvanje je iako !»hko ln enostavno Za vsa-tega posameznega. Ne maZ^ roke, glave niti perila Popolnoma neškodljivo M lase in za uspeh vsakem*
jamčimo Garnitura 36 Din CEMTIFOLIA, kormetiStl uvod. Zajreb. Jurišičava S — Zahtevajte brezplačne Ilustrirane pr»»xiktM £26»
NEČISTO KRI
katar v želodcu iu nervoznost
letijt „Sigmargyi" pastujc
Najnovejša in najboljša iznajdba francoskega učenjaka DR. POMARET-a — Pariz. Po četrti škattji (180 pastil) postane kri čista; želodec je gotovo izle-čen, a nervoznost se zelo zmanjša. Kdor dosedaj ni poskusil, naj poskusi, pa se bo po prvi škatlji uveril o vrednosti tega leka.
Posamezna Skatljica 130 Din
Dobi se v vseli lekarnah kraljevine SHS
Odobreno z rešeniem Ministrstva Narodnog Zdravlja Nr. 43367. Navodila pošlje proti vpošiljatvi 2-din. znamke:
JOSIP PANTIČ, BEOGRAD Kraljice Natalije 5 (v dvorišču)
V O Z« L E P
En gros SpeCljallia En detail
trgovina vozičkov in koles
Pleskanje koles »DOKO«, ponikljanje novih prečk (gprikljev) za 250 Din. Ceniki franko.
ZEMEL.ROK OTON
Tržaška cesta — Gllnce M arfiln trg i
PREIZKUSITE
UDOBEN IN NEVADNO LAHEK ZA UPRAVLJANJE
Tu imate voz, ki drči absolutno tiho v direktnem spoju i pri nizki brzini 6 ali 7 kilometrov na uro. Tu imate voz z motorjem, ki je i pri najmanjši brzini toliko močan, da mu je potrebna samo pri polazku promena transmisije. Vrh (glava) cilindra z vrtinčastim tokom, bati so iz Invar Strut jekla; ventili so nameščeni poševno. Ročična gred z 7 ležaji in z podmazivanjem s pomočjo visokega pritiska. Zračenje skrinje za ro-čično gred (karter) zmanjšuje obrabo motorja. Vzmeti so tako nameščene da izjednačujejo vsaki sunek ali udarec. Kolesa so majhna, obroči (pneu-matike) so veliki, in nadkriljujoča karoserija, ki se sestoji iz enega dela.
DODCE BROTHERS
SIX
Generalno zastopstvo zet Jugoslavijo: Automobilska radnja VELAUTO
Fitijala	Sekule Zecevifa	Filijala
ZAGREB, Gunduliceval \ BEOGRAD, Decanska 23; SKOPLJE, Rej 13. Oktobra5
Vse rezervne dele za Dodge ima zastopništvo vedno na stovarvtu DODGE BROTHERS' MOTOR CARS, DIVISION OF CHRYSLER MOTORS, DBTB.OIT. MICHIGAN
POZOR TRGOVCI!
POZOR AMERIKANCI!
Na najprometnejšem mestu v Murski Soboti se proda iz proste roke lepa velika 16 let stara enonadstropna
trgovska hiša
V hiši sta dva lepa trgovska lokala z dobro vpeljanima trgovinama (trgovina mešanega blaga in manufakture. trgovina čevljev, zastopstvo Singer šivalnih strojev), eno veliko in eno manjše stanovanje, odvetniška pisarna in lepe kleti. Zraven hiše je veliko dvorišče, lep obsežen vrt, ki pride lahko kot stavbne parcele v poštev. — Pojasnila se daje v trgovini Brata Brumen v Murski Soboti	11219
Š et m o t;
najboljše kvalitete za vse vrste obratov dobavlja »MATERIJA!/' dr. % o. *., Dunajska c. 36
Dvokolesa najboljlih »vetovnih znamk w veliki izbiri, zelo poceni SajnovejSi modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički » zalogi. Več znamk Šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevma tika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. •TRIBUNAc F. B. L. tovarna dvekoles in otroških roiifkov, Ljubljana, K&rlovgka cesta 4
Razpis.
Občina trg Šmarje pri Jelšah
raepisuje izvršitev zšdarskih, ttfcaSdJt in j^ofesjlonistevslkih de! prt zgradi« nove dvonadstropne sianovanjsike hiše v Šmarja pri Jelšah.
Načrte in dopise dobe interesenti pri cbčiai Šmarje pri Jelšah vsak das med 9. in 12. uro proti odškodnini Din 150.—.
Gradbens pogoji so feti ko«, pri Mariborski oblasti. Ponudbe je predložiti na od odseka izdanih popisih, sicer jih odsek ae bo upošteva?. Popravljanje aH pripisovanje k tekst« popisa ari pogojev je nedopustno. Pri vsaki postavki je navesti enotno ceno za deto ta doiovo vsega materijama z orodjem, odiranjem in nadzorstvom, t. j. kompletno iz-izvršeno. Na podla® enotnih oziroma pavšalnih cen je izračunati končno vsoto.
Pravilno sesta/vljeno, od ponudnika podpisano ponmdho k vložiti v zapečatenem ovoju pri občim .sStem uirad« do 29. septembra 1929 do 12. uire.
Občina Šmarje pri Jelšah si pridržuje pravico-, datj deio v izvršitev kctirurkoffi, ne glede na višino ponudbe, skupno ali posamezno vsakemti obrtniku posebej.
Zakasnelih, nepravilnih aH nepopolnih ponudb občina v nobenem slučaja ne bo upoštevala.	11300
Šmarje pri Jelšah, din« 17. septembra 1929.
Občina Trg Šmarje pr! Jelšah.
+
11311
Moška in ženska podružnica Ciril Metodove družbe v Ptuju
n-a-zna-ma pretužno ves,t, da je neumorni, delavni, nad! vse zaslužni predsednik moške podružnice
Dr. Tone Gosak
dne 17. sept. t. I. za vedno preminul in da bodo njega telesni ostanka podloženi k večnemu n.očidcu dne 19. sept. ob pol 16. u>ri na mestno pokopališče v Pfcuiju. Ptui, dne 18. sept. 1929.
ODBOR.
+

Umrl je naš gospod
dragi oče, brat, stric, start oče, svak in tast,
Anton Svetek
računski ravnatelj v p.
v 83. letu starosti.
Pogreb bo v petek, dne 20. t m. ob 2. uri popoJdne od doma žalosti, Go&posvetska c. 5, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja.
V UutHjani, dne 18. septembra 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
ObClna Ljubljana llestni pogrebni uvod
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja
za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.