DELAVSKA POLITIKA IIZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnin* v JugoslevlH tnala mesečno Din 16.—, v inozemstvu mesečno Din IS.—, — Uredništvo in upravat Maribor. Ruika usta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it I433S. — Podružnice: Ljubljana. Do* Iavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi M ne vračaj*. — Netranklrana pisma se ne sprejemajo. — MaU oglasi trgov, značaje, vsaka beseda Din 1.—. msM oglasi, M stuMjo v soeialde namene delavstvu im uameiientem. vsaka beseda Din 04• Ste«. 44 • T Haribor, torek, din 16. aprila 1940 t Leto XV Nejasno ravnanje HSS »Radničke Novine« pišejo: Z aktom z dne 26. avgusta je HSS prevzela odgovornost za državne posle m državno celino. Kot nadomestilo za to je dobila svobodne roke v banovini Hrvatski. Že nad sedem mesecev je minilo od tedaj. Banska oblast je postavljena, posli so se pričeli normalno razvijati. Ali politično življenje še ni normalizirano, politične obljube še niso izpolnjene. Ce človek zasleduje pisanje hrvaškega *metiškega gibanja, obstane pred zares čudnimi pojavi. Ta piše, kadar je govor o Beogradu, kakor da bi 26. avgusta ne “ilo nič storjenega, kakor da ne obstoja dokument, ki je temelj naše službene nptranje politike. Dočim v Beogradu nteni predstavniki-šefi delajo povsem °uratno. Pristali so na to, da so imeno-vam v senat, prevzeli so politično odgovorno^ za današnji režim v tisku, naPrtili so si breme odgovornosti za n°vi proračun. Neuvedba demokracije s® polagoma pripisuje na rovaš HSS v Beogradu, češ, da daje oporo politiki, ki jo v Zagrebu obsojajo! Ta nejasnost ima svoje vzroke. Zatopljeni so v ozko pojmovane nacionalne in strankarske interese. — Ali so v vnebovpijočem nasprotstvu s temeljnimi načeli demokracije, In kadar se vedno glasneje govori o kmetiški demokraciji, kadar se hoče gotove poglede postaviti kot temelj cele organizacije države, tedaj je res nejasno ravnanje HSS uganka, ki daje povsem drugačen karakter vsemu dognanju. 7 Tlcili rušil nemskin rušilcev potopnem topi, ik N arviKii L Boji med izkrcano nemško armado in Norvežani na Norveškem se nadaljujejo »Male države, ki so napot-Je velikim, ne zaslutijo spoštovanja*1 In samoodločba narodov? Moskovska »Izvestija«, glasilo zunanjega komisarijata, objavljajo članek, v katerem pravijo, da male države ni-^jo pravice, zahtevati spoštovanje Sv°je nevtralnosti, če so velikim silam v napotje. O tem stališču se ostro izraža štok-nolmski Tidningen in pravi, da je proti Pravici jačjega treba postaviti pravice malih narodov do življenja in svobode, ker so ti često pokazali prav toliko odpornosti in življenjske sile kakor veliki narodi. Kar se tiče Švedije, želi ta ostati strogo nevtralna. Svedija se ipopolnoma za* veda resnobe položaja, ali je prepričana, da je v interesu vseh vojskujočih strank, da spoštujejo njeno nevtralnost. Pred posredovanjem francoskih socialistov Tudi o vprašanju sodelovanja v vladi. »Mali kongres« francoskih socialistov ie sklenil na intervencijo Žiromskega, da se dne 12. in 13. maja skliče nacionalni svet francoskih socialistov. Razen fazprav o splošnem političnem položaju in sodelovanju, bo strankini kongres sPrejel tudi resolucije z ozirom na sodelovanje v vladi. Angleška admiraliteta je dne 14. aprila pozno ponoči izdala obvestilo o operacijah angleške vojne mornarice pri Narviku in vdoru angleške vojne mornarice v od nemške vojne mornarice zavzeti narviški fjord. Nemci so, kakor znano, v noči od 8. na 9. april zavzeli s pomočjo svoje vojne mornarice tudi narviški fjord in mesto Narvik na severnem delu Norveške, ter tu izkrcali svojo armado. Dne 10. aprila zgodaj zjutraj je, po poročilu angleške admiralitete, vdrlo pet angleških rušilcev starejšega tipa v narviški fjord, kjer so se spopadli s tamkaj zasidranimi nemžkimi rušilci najmodernejšega tipa. Nemški rušilci so se v boju izkazali za nadmočne in angleški rušilci so se morali umakniti na odprto morje. Od 5 angleških rušilcev std se 1 potopila dva, dva pa sta bila poškodovana, od teh eden težje. Za nemške rušilce je trdilo poročilo angleške admiralitete, da so ugotovili poškodbe obstreljevanja na treh nemških rušilcih, eden pa da je bil torpediran. Dne 14. aprila so vdrle angleške vojne ladje, na čelu z vojno ladjo »War-spite« ponovno v narviški fjord. Nemške križarke, pa tudi obalne baterije, ki so jih razpostavili Nemci, so se postavile v bran. Angleški rušilec »Cos-sack« — ki je znan vsled svojega napada na nemško ladjo »Altmarck« v norveških vodah, ki je prevažala angleške ujete mornarje — je razbil nemške obalne baterije. Nato so angleške ladje potopile štiri nemške rušilce. 3 rušilci so pobegnili v fjord Hrumba, kamor so jim sledile angleške vojne ladje in jih potopile. Nemška posadka v Narviku se je razbežala po okoliških hribih, kjer pa so na straži Norvežani. Izgleda, da je prišlo v Narviku tudi do izkrcanja angleških čet, ker se operacije še nadaljujejo. Računa se, da se je na 7. nemških rušilcih utopilo okrog 1000 nemških mornarjev. Angleški viceadmiral Charles Forbes, ki je vodil operacije in jih zaključil z malimi izgubami na moštvu, je prejel čestitke admiralitete. Nemško poročilo pravi, da so imeli Angleži pri tem napadu težke izgube, da pa lastnih (nemških) izgub zaenkrat še ni mogoče pregledati. Norveška obramba proti nemškemu vdoru 35.000 nemških vojakov na Norveškem, Po poročilih iz Norveške so Nemci izkrcali na Norveškem okrog 35.000 vojakov najrazličnejših formacij. Glavno svojo silo so osredotočili Nemci proti Oslu in ostali južni norveški obali. Najgloblje so prodrli pri Oslu, zavzeli so oselski fjord, ki se razteza v dolžino 80 km, nato prestolno mesto Oslo in potem napredovali po dolini reke Glom-me, sporedno s švedsko mejo ter ob obeh železniških progah, ki vodita, ena ob reki Glomme, druga zapadno od nje, v smeri proti Trondhjemu. Norvežani so zaustavili nemške čete pri Eiverumu in Hamarju. Nemški poskus, da prekoračijo železniško progo Oslo—Hamar proti zapadu ni uspel. Pri Eisvoldu, kjer so pritisnili z vso silo, da bi prodrli, so bili zavrnjeni. Zato so nemška letala razbila z bombami Eiverum in Eisvold. Na južni obali so Nemci zasedli s pomočjo vojnih ladij Arendal in Kristian-sand. Na zapadni obali pa Egersund, Sta-vanger, Bergen in Trondhjem. Narvik so Angleži med tem zavzeli. Napori Nemcev so osredotočeni iz Osla po železnici proti Bergenu in Trondhjemu in iz teh dveh obalnih mest na zapadni obali v obratni smeri proti Oslu. Ako bi se Nemcem posrečil ta načrt, bi odrezali srednjo in južno Norveško od severne Norveške, in s tem prav za prav zavzeli Norveško ter uredili tamkaj svoje operacijske baze proti Angliji. Kajti Norveška leži tako ugodno, da bi od tam bili možni napadi nemških letal in vojnih ladij v ravni črti proti Angliji. Med tem pa so Norvežani izvedli mobilizacijo. Mogoče ne v vsem obsegu, pa vendar. Posrečilo se jim je zavreti nemško napredovanje pri Oslu, pa tudi iz Bergena in Trondhjema v notranjost države. Kajti teren je gorat, cest ni in po gorah leži sneg, vsled česar so mnogi prehodi čez gorske grebene neprehodni. Kakor trdijo vesti iz Norveške, so organizirali Norvežani takozvano gueril-sko vojno, v kateri nastopajo manjši oddelki in cepijo na to način enotno nastopajoče nemške sile. Med tem so Anglell polotili minska po-lla vzdolt vse nemške obale Nujna konferenca ske zveze balkan- Iz Carigrada poročajo, da je Turčija Zahtevala nujno sejo balkanskega sveta. Oulitsiingova vlada se krha Norveška nacistična vlada polkovnika Vuinslinga te v razpadu. Dva ministra 8ta že odšla na Švedsko. Angleži so s pomočjo svojega brodov-ja ne samo izvedli direktne napade na nemške transporte in mnogo nemških ladij potopili, ampak so tudi blokirali vso nemško mornarico, v kolikor se še nahaja v Trondhjemu in Bergenu ter Egersundu na zapadni obali. Obenem pa so izvedli širokopotezno akcijo in zaprli nemško obalo z minami. Mine so položili tudi vzdolž obale v Baltiškem morju. Kar predstavlja skoro neverjeten podvig angleških pomorskih sil. Ladje polagalke min so morale priti v velikem številu skozi Skagerak in Kategat ter skozi Veliki in Mali Belt v Baltiško morje, kar je spričo dejstva, da so Nemci zasedli dansko obalo izredno težavo. Ako .se je Angležem to posrečilo, potem samo radi tega, ker je Nemčija pri napadu na Norveško zastavila domala vso svojo vojno morna- rico, tako da preostanek ni dovolj močan niti za akcije v zaprtem Baltiškem morju. Angleži trdijo, da je nemogoč vsak napad Nemcev z morja na Švedsko. Mine pa so položene tudi vzdolž južne norveške obale in pa od danske za-padne obale ob vsej nemški obali do Nizozemske. Nemške vojne in transportne ladje, ki so izven teh minskih polj, se ne morejo več vrniti. Ali morejo Nemci dovaiatl rezerve na Norveiko? Ves uspeh nemške akcije zavisi od tega, ali bodo Nemci mogli dovažati rezerve na Norveško. Ne gre se samo za rezerve moštva, ampak tudi vojnega materijala, pogonskih sredstev za motorizirane oddelke in hrane. Angleži trdijo, da Nemci niso v stanju dovažati rezerv po drugi poti kot z letali. To pa je seveda mnogo premalo. Nemci sami so računali na uspešno sodelovanje letal pri njih operacijah na Norveškem, zato so zasedli Dansko, od koder imajo letala najkrajši vzlet na Norveško. Toda ta letalska akcija je bila mišljena predvsem kot obramba pomorskih transportov skozi Kategat in Skagerak. Letalski boji nad norvelko obalo so precej pogosti. Sestreljenimi je bilo več nemških in angleških letal. Letala so napadala ladje in suhozemna oporišča. Zgube nemlke In angleike vojne mornarice Po poročilih angleške admiralitete je stanje nemških in angleških pomorskih sil naslednje: Nemci so zgubili od 2 bojnih križark 1 (»Gneisenau«, »Schamhorst« pa je bila težko zadeta), od 3 oklopnic je bil potopljen »Admiral Graf Spee«, od 8 križark so uničene 4 (med njimi »Blii-cher« in »Karlsruhe«), od 24 nemških rušilcev je bilo potopljenih 12, od 65 podmornic najmanj 40. Angleške zgube znašajo: od 15 velikih bojnih ladij je 1 potopljena, 2 poškodovani, od 58 težjih in lažjih križark ni Anglija zgubila nobene, od 179 rušilcev je potopljenih 9, od 57 podmornic pa 3. V teh rkčunih pri Nemcih niso upoštevane zgube, ki niso točno potrjene. Boji na zapadu Na bojišču je postalo živahno. Na vsej zapadni fronti od luksemburške pa do švicarske meje prihaja zadnje dni do vedno čestih spopadov med obema frontama. Izgube so na obeh straneh« Boji se vodijo za posamezne prednje postojanke. Angleike trgovske Jadie . na Donavi so o vesteh iz Bukarešte ‘nalog iz tottctoi po vesten iz Bukarešte 'halog iz fcbttcfona, da se umaknejo v Galac, Ju ie 150 km oddalje-n od ustja, Donave. Ta ukrep je bil Udan radi tega, da bi oborožene nemške ladje ne mogle napasti teh angleških trgovskih parnikov. ftajnovejše vesti AngleSke žete so se izkrcale na Norve- škem London, 15. aprila. Angleška admira-liteta in poveljstvo kopne vojske je objavilo ob 1. uri popoldne: Angleške in francoske čete so se izkrcale na norveških tleh in so že po- segle v boj proti nemškim kopnim silam. Na Norveško so prispeli švedski in finski prostovoljci. V- 45 nemSklh ladij potopljenih London, 15. aprila. Angleška admira-1 Oklopnica »Admiral Scherr« potopljena liteta javlja, da je bilo v bojih za Nor-1 London, 15. aprila. Nemška oklopni-veško v minulem tednu potopljenih 45. ca »Admiral Scherr« je bila potopljena nemških ladij in sicer 19 vojnih, ostale dne 11. aprila od neke angleške kri-pa so bile transportne. | žarke. Meso se le podražilo Zadnja podražitev mesa bo stala konzumente letno 700 milijonov dinarjev. Zadnje čase so poskočile cene mesu. Mnogo se govori o vzrokih te podražitve; mesarji navajajo, da se je cena živini dvignila radi prevelikega izvoza, drugi zopet trdijo, da vsled podražitve krmil in pa ker so kmetje lansko leto radi pomanjkanja krmil preveč živine odprodali. Letno se pod nadzorstvom zakolje za našo domačo porabo v državi: 750.000 goved, kar da okrog 116 milijonov kg me9a. Svinj se zakolje letno 3.6 milijonov, kar da okrog 114 milijonov kg mesa. Izvozimo pa letno: 400.000 svinj in 16.000 goved. To se pravi, da znaša izvoz komaj 10 odstotkov domačega konzuma. Meso se je podražilo približno za din 3.— pri kg. Ako računamo našo domačo porabo govejega mesa, potem pridemo do zaključka, da bodo konzumenti plačali vsled podražitve mesa dnevno 2 mi- lijona dinarjev več kot poprej, ali 700 milijonov dinarjev letno. Sedaj pa prihaja vest, da bosta uvedena pri nas dva postna dneva v tednu in sicer: ob pondeljkih in petkih. Namen teh ukrepov, o katerih se je že mnogokrat govorilo je, da se omeji potrošnja mesa. Tak ukrep je gotovo nerazumljiv vse dotlej, dokler izvozimo tudi samo en rep živine. Ako je v resnici nastopilo pomanjkanje goved in prašičev, je to mogoče samo na ta način, da smo prejšnja leta izvažali nedoraslo živino, vsled česar ni bilo dovolj prirastka. Vsekakor je treba tem razmeram napraviti kraj s smotreno gospodarsko politiko tudi v živinoreji. Imeti moramo načrt za rejo živine, za preskrbo domačega trga. UiiJi » \ • -V. Upamo, da bo vlada našla sredstva, da bo zajamčila domačo potrošnjo in preprečila dviganje cen mesu na račun h • i potrošnikov. V pričakovanju nadaljnjih akcij proti nevralnlm državam Na Švedskem, Nizozemskem in v Belgiji računajo prav resno z nemškim vpadom. Vendar pa te države niso več tako nepripravljene kot sta bili Danska in Norveška. Angleška vlada je obvestila švedsko vlado, da bo Anglija prišla Švedski na pomoč v slučaju napada z vso svojo oboroženo moč. Švedi so sestrelili dve nemški letali, ki sta napadli neko švedsko letališče ob norveški meji. Roosevelt obsodil vpad Nemcev na Dansko In NorveSko Roosevelt je sprejel norveškega poslanika v Washingtonu in takoj nato tudi novinarje, ki jim je dal izjavo, da mora še enkrat obsoditi nasilje in uporabo oboroženih sil proti malim državam. Tokrat sta postali žrtvi Danska in Norveška. Če naj se ohranijo vrednote prave civilizacije, morajo biti pravice malih narodov, njihova neodvisnost, njihova teritorijalna nedotakljivost in njihova upravna neodvisnost spoštovane od vseh njihovih sosedov. Ameriški listi pišejo, da se vsled razvoja dogodkov v Evropi Združene države bližejo trenutku, ko bodo tudi sa-jme potegnjene v vojni vrtinec. doma U% pa svetu Občinske volitve bodo javne na Hrvaškem .., »Nova Riječ«, glasilo Samost, demokr. stranke, ki je v koaliciji s HSS, piše, da je kr. namest. predložena uredba o spremembi volilnega reda za podeželsko občino v banovini Hrvatski. — Volitve bodo javne, mandati pa se bodo porazdelili tako, da dobi lista, ki ima relativno večino, eno tretjino odbornikov v naprej, ostali odborniki pa se dodele po proporcu. K temu pristavlja »Jutro«: »Da so se v Zagrebu odločili zadržati javno glasovanje, ki ga je poprej Kmetsko demokratska koalicija proglašala za enega najbolj sramotnih pojavov nedemokrat-skih režimov, dokazuje, da so politične prilike na Hrvatskem še dokaj neurejene. Pri javnem glasovanju seveda ne more biti govora o res svobodni odločitvi volilcev.« Javne občinske volitve na Hrvatskem. Na Hrvatskem je izšla novela k uredbi zakona o občinah. Javne volitve — ostanejo. Na Jesenicah zahtevajo s. dr. ž. Topaloviča. Prvotno je bil namen, da bo s. dr. Topalovič prišel na shod tudi na Jesenice, ko se je mudil v Sloveniji. To je bilo tokrat nemogoče, ker je bil nujno zaposlen drugod. Sedaj poročajo »Radničke Novine«, da je dvesto jeseniških sodrugov pismeno povabilo s. dr. 1 opaloviča na Jesenice. Vabilu se s. dr. Topalovič odzove ob prvi priliki, ki ni daleč. Nas silno veseli ta pojav na Jesenicah, ker pričakujemo tam najlepši razvoj našega gibanja. Strokovnjaki za socialno zavarovanje. V Beogradu je imelo novo tajništvo delavskih zbornic sejo, na kateri je razpravljalo tudi o parcelaciji socialnega zavarovanja. Vsi delegati (jugorasovci) razen dveh iz Sarajeva (ursovcev) so bili za usodno parcelacijo ter izvolili odsek, ki bo izdelal načrt za parcelacijo. Ljubljansko delavsko zbornico sta zastopala predsednik Kozamernik in odbornik Golob. Kot ljubljanski strokovnjaki so pa bili na seji predsednik ZZD Jonke, Prezelj in Langus. Po našem mnenju ti gospodje in kolikor jih poznamo, niso strokovnjaki v socialnem zavarovanju in tudi nimajo mandata od zavarovancev, da ‘bi sklepali o takih stvareh in predlagali spremembe. Sedaj nimamo voljene samouprave ne v delavskih zbornicah in ne v socialnem zavarovanju. — Če 'bi jim šlo za dobro stvar, bi zahtevali najprej volitve. Ki it ■ .ilt t ft ki •• 1% Mil Spor v tekstilni industriji na Hrvaškem. Hrvaški hrsovci so predložili tekstilnim industrij-cem načrt kolektivne pogodbe. Industrifci so načrt v celoti zavrnili, češ, da ne more služiti niti kot baza za pogajanja. Industrijci izdelajo svoj načrt kolektivne pogodbe. — Tudi hrvaški delodajalci imajo gluha ušesa za hrvaške delavce. 1400 občinskih blagajnikov je prevzela banovina Hrvatska v svojo službo. Cene sladkorju po vesteh beograjskih listov zaenkrat še ne bodo povišane. J ugoslovansko-italijanski gospodarski odbor se bo dne 30. t. m. sestal v Rimu. ZviSanje železniških tarif. V kratkem 'bo do* gotovljen predlog za zvišanje železniških tarif, ki predvideva, da bo železniška uprava na ta način pridobila za 300 milijonov dinarjev več dohodkov. Poleg tega nameravajo tudi povečati vozarinsko takso za 15 odst. Vpoklic rezervistov v Italiji. Italijanske oblasti so zanikale vesti, ki so jih prinesli tuji listi, da je Italija vpoklicala pet letnikov pod orožje. Na Danskem so policijske oblasti prepovedale vse shode in zborovanja, kakor tudi zbiranje ljudi na ulicah. Ameriška pomorska oporišča na Tihem oceanu se bodo po odredbi vlade pojačala in iz" popolnila. Zaradi pomanjkanja betonskega železa —• slaba stavbna sezona. Po proračunih bi za stavbe v Jugoslaviji, ki se imajo zgraditi, rabili okoli 900 vagonov betonskega železa. Zaradi vojne je dobava otežkočena. V Jugoslaviji imamo znatno, železno industrijo, ki bi to delo lahko izvršila, oziroma se preuredila, da bi tudi to železo producirala. Minimalne cene modri galici so določili na din 6.68. Ta minimalna cena pa je za naše vinogradnike še vedno mnogo previsoka, ker je vsak izvoz vina vsled napetega mednarodnega položaja domala onemogočen. Jugoslavija : Nemčija 2 :1, Pred 50.000 gledalci se je dne 14, aprila odigrala nogometna tekma med izbranimi moštvi Jugoslavije i» Nemčije na Dunaju. Zmagala je Jugoslavija z 2 : 1. Zagrebški filmski podjetnik dr. G. Švare Je izvršil samomor, ne da bi navedel vzrok. V po'-slovilnih pismih pa je prosil, da naj se njegovo truplo ne obducira. Italija je doslej posedovala dve oklopnici po 23.600 ton, sedaj pa gradi še štiri nove 36.000 tonske oklopnice, 40.000 italijanskih delavcev v Albaniji. Italija naseli v Albaniji 40.000 italijansikih delavcev, ki bodo zaposleni pri, raznih javnih delih. Večje število čeških pilotov v Franciji je odšlo na fronto. Pri odhodu jih je nagovoril poslanik Osusky, ki je rekel, da se bodo Čeho-slovaki borili z zavezniki do končne zmage. V Ameriki se nahaja 70 odst. vsega zlata. Te dni je prispela iz Anglije ladja, ki ie pripeljala v Newyork 60 milijonov funtov zlata. V ameriških bankah je sedaj inozemskega zlata za 300 milijonov funtov (din 70 milijard). Od rezerv zlata vsega sveta jih je v Zedinjenih državah 70 odsotkov. Izdelovanje vojnih letal v Zedinjenih državah je sedaj docela urejeno. Letno bodo izdelali po 23.000 vojniih letal in 35.000 motorjev za letala. 300 dolarjev državnega dolga dobi kot »darilo« v zibelki vsak novorojenček v Zedinjenih državah. 20 narodnih socialistov so zaprle ne®*1'« oblasti v Hamburgu radi ponarejanfa'zrTltskih nakaznic. Obdolženci so izjavili, da so nakaznice angleškega izvora in da so jih metala angleška letala. Lebrun norveškemu kralju. Predsednik francoske rekublike je poslal brzojav norveškemu kralju, v katerem mu zagotavlja polno pomoč Francije. Kralj Haakon je govoril dne 14. t. m. v radiu in slikal napade nemških bombnikov na nezaščitene norveške kraje. Stroga pripravljenost na Holandskem Na Holandskem je vlada odredila strogo pripravljenost. Od 8. ure zvečer ne sme nihče na cesto. Odrejena je stroga zatemnitev. Ponoči je ves telefonski iPTomet ukinjen. Nacisti na Švedskem so podi strogim nadzorstvom policije. Zane6rey:- 94 Mož iz ^ozda Iznenadilo in zmedlo jo je, da se je mogla taka misel v njeni duši poroditi; da bi, čeprav bi bilo strašno, če bi Carmichael ubil Beasleya, isto dejanje bilo za Daleja usodno kot strašna potreba. Helen ni skušala te čudne misli analizirati. Povzročala ji je ravno tak strah, kakor dražeče razburjenje, ki ji je zaplalo po žilah, če si je skušala predstaviti Dalejevo sliko. Iz njenih misli jo je vzdramila Bo, ki je z uporniškim bleskom v očeh in ošabnega obraza stopila v sobo. Hipoma je pa spremenila svoje držanje, oči-vidno, ker je našla Helen samo. »Je ta — ta cowboy odšel?« »Da. Je že precej časa od tega«, je odgovorila Helen. _ 1 i. !•’ 1 ;; »Radovedna sem le, je li on vzrok, da se tvoje oči tako iskrijo, — da ti obraz kar žari. Neli, ti si resnično lepa.« »Mar mi res obraz žari?«, je vprašala Helen smehljaje. »Prav res, Bo, nimaš nobenega vzroka, biti 'ljubosumna. Las Vegas ne more biti odgovoren za ' moje zardevanje.« »Ljubosumna? Jaz? Na tega živinskega gonjača z njegovim divjim pogledom, priliznjenim glasom in dvoreznim govorenjem? Tega si vendar ne boš mislila. Helen Rayner. Kaj pa je pravil o meni?« Bo, povedal mi je mnogokaj«, je odvrnila Helen zamišljeno..»Takoj boš zvedela. Najprej te pa hočem vprašati, — ti je Carmichael kedaj pripovedoval, kako mi je pomagal?« # »Ne! Kadar se z njim srečam — in to je zadnje čase zelo redkokdaj, — potem — no — potem se prepirava. Neli, mar ti je kdaj pomagal?« Helen se je veselo zasmejala. Hotela je biti odkritosrčna, a obenem ni hotela prelomiti besede, ki jo je dala cowboyu. V svojih mislih se je jasno zavedala, da Carmichaelu mnogo dolguje. »Bo, ti se zelo navdušuješ za ježo na poldivjih mustangih, — da se potepaš okrog s cowboyji, — da čitaš, — da šivaš — in da svoje skrivnosti ohranjaš zase, da ti ne preostaja nič časa za svojo sestro in njene skrbi.« »Neli«, vzklikne Bo začudena in neprijetno prizadeta. Skoči k Heleni in jo prime za roke. »Kaj govoriš?!« »Kar je res«, je odgovorila Helen. Spreletelo jo je nežno občutje, da je postalo njeno srce čisto mehko. Bilo bi tudi težko upirati se ljubkosti svoje sestre, kadar se njena čustva zdramijo. Zato se ji je zdelo najbolje, da obdrži svoj strogi, očitajoči glas. »Gotovo bo res«, je zaklicala Bo vsa v ognju. »Toda kaj imajo moje — moje norčije s tem — s tem kar ti govoriš, opraviti? Neli, ti mi hočeš nekaj prikrivati?« »Ljubljenka moja, saj do danes nisem s tvoje strani prejela nobene vzpodbude, da bi ti mogla svoje skrbi zaupati.« »Pa saj sem — saj sem stregla stricu, — pre-sedevala sem pri njem, — ravno tako ko ti«, je rekla Bo s trepetajočim glasom. »Da, bila si zelo dobra z njim.« »In drugih skrbi pa vendar nimamo, kaj ne da ne, Neli?« »Ti ne, pač pa jaz«, je rekla Helen rahlo očitajoče. 1 1 ! ’ »Zakaj — zakaj pa mi nisi tega povedala?«, je rekla Bo živahno. »Kakšne so te skrbi? Povej mi to sedaj. Najbrž me smatraš za — za sebično, grdo pošast.« »Bo, mnogokaj je bilo, kar mi je prizadevalo skrbi, a najhuje nas še čaka«, je rekla Helen. Potem je pripovedovala sestri Bo, kako težak in zamotan posel je, voditi gospodarstvo farme, — če je gospodar bolan, godrnjav, pozabljiv in trdoglav ko kamen, — če ima zaklad v zlatu in bankovcih, pa se ne more, ali noče spomniti na svoje obveznosti, — če imajo sosedni živinorejci opravičene zahteve — če so cow-boyji in pastirji nezadovoljni in se med seboj gnjavijo, — če se ne ve, kako se bo moglo velike črede živine in ovac preko zime prekrmiti, — če se mora vso oskrbo s pomočjo tovornih voz dovažati preko blatne pustinje, — in končno, če nam nek živinorejec, ki nas sovraži, najboljše delovne moči zvabi k sebi v nameri, da se po smrti gospodarja, hladnokrvno polasti vsega posestva. Potem je pripovedovala Helen, kako je šele danes v vsej obsežnosti ocenila Carmichaelov svet, dobroto in prizadevanja, — kako ji je v resnici postal kot pravi brat, — kako je — A pri tej odločilni točki je skrila Bo svoj obraz na Heleninih prsih in je začela pretresljivo jokati. »Jaz — jaz — nočem nič več — slišati.« »Toda ti moraš slišati«, je odločno rekla Helen. »Hočem, da ti izveš, kako mi je ves čas stal ob strani.« »Ali jaz ga sovražim.« »Bo, teg£ ti ne verjamem.« »Pač — pač.« ,. . . .... »No, potem pa govoriš in delaš pri tem zel6 n?" spametno.« . > , . (Dalj* prIKodajiČiJ štev. 44 7g MŠiU Utaja/ TRBOVLJE . Ker se snuje organizacija rezervnih podoficirjev p0 vzgledu drugih mest naše države, po-avamo vse rezervne podoficirje iz Trbovelj, “Ustnika in Zagorja, da se zglasijo pri poverjeniku pripravljalnega odbora tov. Kuharju Her-^anu, vrtnarju, Loke 48, p. Trbovlje II. Prvi zlet priredijo kolesarji 1. Delavskega kolesarskega društva v nedeljo, dne 21. aprila. Odvoz izpred društvenega lokala točno ob 8. uri ‘Proti Zidanemu mostu, Radečem, Jagnjen-cem in po želji naprej proti Litiji. Prosi se vse zasavske podružnice, da se udeležijo zleta. Vabljeni so tudi nečlani, ki žele pristopiti k društvu! — Družnost! DKD »Vzajemnost« priredi v sredo, dne 17. "aprila s pričetkom točno ob 7. uri zvečer v »Delavskem domu« prosvetni večer z obširnijn sporedom. Program je sestavljen takot, da bo ugajal tistim, ki hočejo v današnjih težkih časih tehtno besedo, kot tistim, ki si žele prijetnega razvedrila. Vabljeni! — Družnost! LAŠKO Kako je s proslozračnim bazenom? Že nekaj let se gospodje v Laškem borijo s tem 'vprašanjem, čigar rešitev bi precej oživela tujski promet. Tudi občinski odbori so večkrat razpravljali o tem, a do sklepov ni prišlo, —-Vzrokov za to je več: finančno (vprašanje, stav-bišče, sončna lega, regulacij-a Savinje, bližina Rimskih toplic, svetovne razmere, stališče Su-zorja itd. V glavnem sta dve struji: ena za bazen na desnem 'bregu Savinje poleg »Sokolskega doma«, druga za levi breg nasproti Radio-terme. Za prvo skupino je vnet g. H. Predlaga, bi posekali polovico topliškega parka, da bo stavbišče sončno. Baš na tej parceli pa je "J Tesnici dnevna sončna doba zelo kratka. — ?*oda je tako lepo zasajenega parka, da bi ga •zsekavali, medtem ko drugod s težkimi žrtva-'*ni ustvarjajo nove parke in nasade- Sicer smo v. zadnjih letih izgubili že dovolj drevoredov. na tem mestu so vsako leto poplave in dokler ni regulacije Savinje, ne more biti go-X?ra o bazenu na tej parceli. H. pravi, da bi btl na tem mestu lahek dostop z avtomobili, v bližini je postaja, asfaltirana ulica, park, gostilne, središče mesta itd. Tudi napeljava cevj s termalno vodo bi bila lažja. Dalje trdi H., da bi morali poleg bazena zgraditi moderen hotel, sicer ne bo nikake rentabilnosti. — Dalj« priznava, da je druga varianta lepša, pripravnejša in ves dan sončna. Ta parcela je občinska last, treba bi pa bilo zgraditi preko Savinje lesen most, pod njim napeljati termalno vodo, dalje bi bila potrebna od središča mesta, t. j. od mestnega mostu pa do bazena nova avtomobilska cesta, zato odpadejo gori naštete ugodnosti. Lahko pa je tudi graditi bazen takoj, ne d3 bi čakali na regulacijo Savinje. Drugi so zopet mnenja, kako bi bilo z izkopom terena, -če bi naleteli na izvir termalne vode. Bi li Suzor dovolil črpanje vode na licu mesta? Ali •dobimo vsaj odvišno vodo brez odškodnine? Ali bi ne bilo pametno pritegniti tudi Suzor v članstvo laškega turističnega odbora? Kakšen je izgled letnega donosa, amortizacije, stalne oskrbe, kako je s posojilom itdl? Tretji so mnenja, naj bi bil upravitelj bazena vsakokratni turistični odbor v Laškem, občina naj ibi bila samo nadzorni organ. Občina naj bi samo priskrbela finančno osnovo za zgradbo, turistični odbor pa naj bi to posojilo odplačeval z obroki "Vsakoletnih nočnin. Večina Laščanov pa pridava, da je predpogoj za nemoten procvit našega mesta temeljita regulacija Savinje na obeh regovih, počenši onkraj terme pa do Radobelj. *čine javnih del danes ni mogoče nadaljevati, ^‘osno izvesti, ker ni regulirana Savinja. — ” tem nerešenim vprašanjem je zvezana zgradba prostozračnega bazena, eksotična ureditev topliškega parka, ki ga zaliva Savinja večkrat *ha ‘?*°' Poglobitev cestnih podvozov na dveh reditev podaljška Trubarjeve ulice, ■ ii-1 P^av tako vsako leto poplavljena, nadaljevanje pokritja potoka Žikovca pri iitoku rriocHAuT10' °^stranitev neokusnega »črnega nn* r*2,1*4" in zavarovanje sprehajal- ^r,?av ifna 7iaS^S.aim’ .ki >e 'vsako leto večkrat . . ' graditev javnega stranišča, mest- ne klavnice, zavarovanje obrežnih parcel za ^davo novih h'S. regulacija kmetske poti v vas Moblje neposredno ob Savinji, na desni strani Proge, dvig .tujskega prometa, sestava mest-Tkega regulacijskega načrta. Splošna estctika in ®>gi)ena mesta. Irdno smo prepričani, da imajo t° željo ™ občani, zato ,e dolgost in skrajni *® današnjih gospodarjev, da to rešitev na “»dločilnih mestih izposlujejo. — Občani. LJUBLJANA Polievo uradovanj« pri Pokojninskem zavodu nameSCencev Izredno velikega psa ima nek mesar v Cvetlični ulici, ki se često zaleti v odrasle ljudi, zlasti pa se ga bojijo otroci. Dasi morda ta Prejeli smo sledečo upravičeno pritožbo naročnika »Delavske Politike«: »Pri okrožnem sodišču v Ljubljani vodim pravdo proti svojemu 'bivšemu delodajalcu, ki me ni javil v pokojninsko zavarovanje, kakor bi me moral po zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev. Okrožno sodišče rabi v tej pravdi poročilo Pokojninskega zavoda nameščencev v Ljubljani in je prosilo za to pojasnilo že meseca decembra lanskega leta, a še do danes ni dobilo odgovora. Ker dolgo ni bilo rešitve, je Okrožno sodišče pri Pokojninskem zavodu celo urgiralo rešitev, a tudi ta urgenca je ostala brezuspešna. Nek uradnik sedi na aktu že o mesecev, jaz pa čakam na nadaljevanje pravde, ki se bo itak še morda vlekla skozi tri instance. Mislim, da bi morale ravno socialne ustanove forle^nutno^da ^ ,ven" čim hitre* reševati akte, medtem pa doživ- i n^- Uamo ravno pri socialnem zavarovanju največje ,„„IV,l. ° zavlačevanje in so pritožbe radi nerešenih ak- tov skokzi mesece in mesece na dnevnem redu. Marsikdo se je pritoževal, dia je temu polže- Prosimo, da lastnik to željo prizadetih upošteva. Kobanskl teden se bo vršil od 15. do 21. aprila t. I. pod Pokroviteljstvom mariborske vemu uradovanju kriva atmosfera v Zagrebu, :‘j,, - •' D • ,-------- — kjer imamo toliko pritožb nad reševanjem pri nnn(,r|P| :„i: „i- /'f , , C Se bodo vršile v SUZORju, toda pri mojem slučaju vidimo, da , I, četrte \ petek m soboto s tudi ljubljansko ozračje ni nič boljše. Okr žno ^ f ' Ur!‘ v ">• P‘> H pričetkom ob 10. uri v »Sokolskem domu«. sodišče samo nima nobene moči, da bi izdregalo pri Pokojninskem zavodu rešitev svojega za-prosilca. Radi tega se obračam tem potom javno na g. direktorja Pokojninskega zavoda s prošnjo za rešitev. Moj sodni spis nosi značko I Po 309/39. MARIBOR Majska akademija delavskih kulturnih druitev se bo vršila v soboto, dne 4. maja t. 1. s pričetkom ob pol 20. uri v dvorani »Sokolskega doma« (prej »Union«) na Aleksandrovi cesti. Spored akademije bo zelo pester in se vsa delavska društva, ki bodo sodelovala, pridno pripravljajo za to prireditev. vse delavce in delavke in jih vabimo, da si pravočasno nabavijo vstopnice. Vstopnice v predprodaji se dobijo v\ upravi našega lista, pri društvenih odbornikih in zaupnikih. Opozarjamo na to važno prireditev Kulturno delo nafih felesnlCarJev Občni zbor »Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev« Minulo nedeljo popoldne se je vršii redni letni občni zbor »Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev«,, ki je, kakor vsako leto, tudi letos nadvse lepo uspel. Društveni člani so ob napovedani uri napolnili spodnjo dvorano hotela »Orel«, prišlo pa je tudi precej prijateljev železničarske godbe in pevci »Krilatega kolesa«, ki se vsako leto radi odzovejo vabilu in tako preživijo skupno par le pili ur ob sviranju priljubljene godbe. Občni zbor je otvoril in vodil društveni podpredsednik s, Steinecker Franc, ki se je po otvoritvenih formalnostih v ganljivem go voru spomnil prerano umrlega društvenega predsednika s. Gajšeka Simona in ostalih članov, ki so v teku minulega leta umrli. Godb; je nato pod taktirko kapelnika g. M. Sc ho n-h e r r j a odigrala žalostinko in tako počastila spomin svojih dragih pokojnikov. Tajnik Robar je prečital nedokončano pismo, ki ga je napisal za občni zbor s. Gajšek na smrtni postelji, v katerem je pozival vse člane, da čuvajo in z vsemi močmi podpirajo svoje društvo, da bo lahko uspešno delovalo. \ si navzoči so bili ginjeni' nad to zvestobo in uda nostjo s. Gajšeka do svojega glasbenega društva, ki mu je dolgo vrsto let predsedoval. Sledilo je obširno poročilo o društvenem delovanju v minulem letu. ki ga je podal podpredsednik s. Steinecker, poročilo tajnika s. Robarja in blagajniško poročilo s. Gradišnika. Za kontrolo sta podala poročilo ss. B u-din in Močnik in predlagala podelitev raz-rešnice staremu odboru. V debato so nato Posegli .ss. Plevanč, Trnovšek in drugi, nakar so bila vsa poročila, kakor tudi razrešnica soglasno sprejeta. Pri volitvah novega odbora je bil z aklamacijami izvoljen za novega predsednika s. Bučar Alojz, za podpredsednika pa s. Steinecker Franc, ki že dolgo vrsto let z veliko ljubeznijo vrši to funkcijo in je zlasti zadnje leto moral nadomeščati predsednika, ki je bil vsled bolezni prikljenjen na bolniško posteljo. V odbor pa so bili soglasno izvoljeni sodrtigi: za tajnika Robar Rupert, namestnik Saletinger, blagajnika Gradišnik Avgust, namestnik Trnovšek Ivan, dalje Debelak Franc, Bibič Martin, Orešič Franc, Arlati Josip. Maj- henič Franc, Zorko Anton in Dreksler Alek sander, v kontrolo pa Budin Ludovik in Moč nik Jože. Novi predsednik s. Bučar je takoj r.ato prevzel predsedniško mesto in v lepem govoru izjavil, da sprejme to odgovorno funkcijo, ker se v polni tneri zaveda, kako važno je izobraževalno delo med železničarji, zlasti uspešno pa vrši to delo železničarska godba. Apeliraj je na vse člane, godbenike in kapelnika Sčlionherrja, da nav tudi v bodoče podpirajo stremljenje odbora, ker le na ta način bo mogoče doseči čim lepši napredek društva, mesto je sprejel na prigovarjanj šlevMnih članov, kakor tudi na željo umrlega s. Gajška, s katerim sta dolgo vrsto let skupno sodeloval;. v železničarskem strokovnem pokretu ir. v socialističnem delavskem gibanju. Novega predsednika je v lepem nagovoru nato puzdra v?l v imenu godbenikov s. Perko ri mu ?e lei. ca bi dosegel čim več uspeh iv za železničarske' godbo. Prav tako se je Perko zn- i.vf.i'1 tudi kapelniku g. Sčlionherrja za i:;e-&o' "> požrtvovalno delo. ki je rodilo bogate i'.';-el;e. Sprejetih je foiio več premogov, med erutimi tudi predlog, da bo godba Priredil.* skupen zlet, ki jfla bo organizir.i! odboi. Na želje številnih navzočih članov je nato še spregovoril s. dr. R e i s m a n. ki je isto-tako podčrtal pomen izobraževalnega dela. ki ga vrši Glasbeno društvo med železničarji, ki so delavskemu gibanju dali toliko vrlih bojevnikov v borbi za socialne pravice in lepšo bodočnost proletarijata. Pozval je nadalje vse navzoče, da neumorno širijo naš skupni list »Delavsko Politiko« in ji pridobivajo novih naročnikov. Tudi njegova izvajanja so bila sprejeta z odobravanjem. S pozivom na složno delo je nato predsednik s. Bučar zaključil lepo uspeli občni zbor, nakar se je vršila prosta zabava oo sviranju društviene godbe, pevci »Krilatega kolesa« pa so olepšali to prireditev s svojim nastopom in lepo zapeli več delavskih in narodnih pesmi. Na občnem zboru se je priglasilo več podpornih članov Glasbenega društva in 17 novih naročnikov za »Delavsko Politiko«. SLOVENSKA BISTRICA Občni zbor podružnic« I. Delavskega kolesarskega osrednjega društva bo dne 21. t. m. 9. uri dopoldne. Dnevni red običajen. Za elane je udeležba obvezna, prijatelji šiporta vljudno vabljeni. — Odbor. Naia »Vzajemnost« je priredila preteklo soboto in v nedeljo veseloigro »Pri belem konjičku«, katera je prav dobro uspela. Lahko rečemo, da so se igralci zelo potrudili, saj; je “ila igra težka. Obisk je bil prav dober, samo čudimo se, da je ravno od strani naših delav-°ev bil klavern, da nas je »bilo sram pred obiskovalci, ki so spraševali po njih. Nekateri s° si privoščili izlet, čeravno imajo drugače ^ajveč za kritizirat. V bodoče si bomo to prav «obro zapomnili. Igra se bo na željo občinstva enkrat ponovila in sicer 21. t. m. ob 3. uri ^»poldan, upamo pa, da bode obisk od strani jjelavcev večji. V resnih časih podpirajmo svoja Klutuma društval Zaveden delavec. JkUu/sk* Politika* hc doto* HoUmU sufattHcii, zato. f*. VOUhOt MCOCHUtO tokovi Privatni hi trgovski nameščenci se vabijo na sestanek, ki se bo vršil v torek, dne 16. t. m. v salonu restavracije »Novi Svet« v Mariboru, Jurčičeva ulica. Na sestanku se bo razpravljalo o razširjenju pokojninskega zavarovanja na trgovske nameščence, o dolžnostih in pravicah teh napram zavodu ter o minimalnih plačab. Naj nihče ne manjka. Od 50 milijonskega posojila, ki ga bo baje banska uprava najela pri SUZOR-ju, bo po časopisnih vesteh dobil Maribor na razpolago 12 milijonov za dograditev tiovegi paviljona tukajšnje splošne bolnišnice in modernizacijo dosedanjih prostorov bolnišnice. Z gradbenimi deli se bo baje že v kratkem pričelo, kar bo seveda vsak, v - .. «».*,. n * ■ >< pozdravil. U|)amo, da so te časopisne vesti resnične, •• - 1 * • * ■ • * • Zelenjava je postala cenejša. Trdi se. da se je zelenjava pocenila. Vendar pa niso cene v nobenem razmerju s cenami lansko leto. Ako si hoče večja družina privoščiti špinačo, ji je I« dinarjev v to svrlio premalo. Koliko pa je družin, ki bi to zmogle? Občni zbor delavskega društva »Detoljub«. Minulo soboto se je vršil ob napovedani uri v društvenih prostorih na Ruški cesti 7 občni zbor delavskega društva »Detoljub«. O društvenem delovanju v minulem letu je poročal predsednik s. Jelen, tajniško poročilo je po-dala s. N e k o v a r Anica, blagajniško s. G r e-2 °J.c! ? Fatiči, za nadzorstvo pa s. Kokol Rudi, ki je predlagal tudi podelitev razrešnice staremu odboru. Vsa poročila so bila soglasno odobrena. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni Po večini dosedanji odborniki. Predsednik se je ob tej priliki zahvalil tudi s, Novakovi, ki je nad deset let požrtvovalno opravljala blagajniško funkcijo, s. P r a t e s u pa za upravljanje funkcije gospodaria. Nato so bile določene smernice bodočega dela. Kakor je bilo iz poročil razvidno, je društvo kljub vsem težkočam, ki jih prinaša današnja doba, vršilo uspešno svojo nalogo in zlasti skrbelo za razvedrilo revne delavske dece. Toplo priporočamo vsem zavednim delavcem, da se včlanijo v delavsko društvo »Detoljub« in aktivno pomagajo s svojim sodelovanjem, da bo društvo raslo in uspevalo. Prijave se sprejemajo vsako soboto od 3. do 6. ure v društvenih lokalih na Ruški cesti 7. Tečaj mojstrskih izpitnih predavanj, ki ga priredi mariborska poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrti zbornice za '101, je bil otvor-jen minulo sredo v prostorih trgovske akademije. Predavanje se bo vršilo danes, v ponedeljek, 15. t. m. ob pol 20. Mri. liventtielne nove prijave se še sprejemajo. Narodno gledališče. Ponedeljek, 15. t. m.: zaprto. Torek, 16. t. m. ob 20. uri: »Trideset sekund ljubezni«. Red C. KRANJ Važna razsodba okrajnega sodišča. Industrijska podjetja morajo v svojem cbratu izučenim profesijonistom izstaviti učno spričevalo po 8 280 obrtnega zakona. V tovarnan so različna dela, katera more delavec samostojno vršiti le, ko si pridobi s praktičnim delom večje znanje in se v dotični stroki delu priuči. Med te profesijoniste spadajo tudi tiskarji v tekstilnih tovarnah, ki tiskajo hla^o na eno ali večbarvnih tiskarskih strojih. Običajno se v tovarnah izučenim profesjionistom ne izstavlja učnih spričeval in tudi tekstilna podjetja svojim izučenim tiskarjem nočejo priznati pravice do učnega spričevala, ne oziraje se na jasno določbo obrtnega zakona. Ta kršitev delavskih pravic je čisto jasna in razumljiva. Podjetniki imajo interes na tem, da svoje izučene profesijoniste obdrže v svoji službi, kar je mogoče le na ta način, da jim ne dajo izkaza o usposobljenosti, s katerim bi si lahko poiskali službo tudi drugod. V korist vsakega podjetja je, da delavcev ne menjava, posebno Pa ne onih, ki so v kaki stroki posebej izučeni. Ako delavec za svojo sposobnost nima nobenega izkaza, je priklenjen na zaposlitev v dotičnem podjetju, kjer se je izučil in podjetniku je na ta način dana možnost, da ga lažje izkorišča. Tako se dela tudi v tiskarni »Jugo-češke«, kjer so bili še pred leti v njej izučeni tiskarji za eno tretjino slabše plačani kakor oni, ki so bili sprejeti v zaposlitev že kot pro-fesijonisti. Tiskar T. I., ki se je tega poklica izučil v »Jugočeški«, je še v času zaposlitve večkrat zahteval učno spričevalo, ki ga mu pa podjetje ni hotelo izstaviti. Ko je bil ob času tekstilne stavke leta 1936. odpuščen, je učno spričevalo ponovno zahteval, čemur pa se je podjetje na vso moč upiralo, tako, da je svojo pravico moral uveljavtii s tožbo. O stvari je bila na okrajnem sodišču trikratna razprava, kjer so bile zaslišane številne priče, predlagane od strani tožnika in toženke. Končno je okrajno sodišče o tožbi razsodilo, da je podjetje dolžno izdati po § 260 uh rtn e ga zakona vsakemu v njem izučenemu delavcu učno spričevalo, ker se vrste dela v podjetjih, za katere samostojno vršenje se je treba posebej učiti, smatrajo za tovarniško obrt po § 32 obrtnega zakona in za tako je smatrati tudi tekstilno tiskarstvo. Pravica glede.zahteve do učnega spričeval pa ne 7istara v treh letih od izstopa iz službe, ker se ne zahteva mezda, ampak obstoji po zakonu 30 letna zastaralna doba. Proti odločbi okrajnega sodišča je »Jugočeška« vložila priziv ni okrožno kot prizivno sodišče v Ljubljai, ki je priziv zavrnilo ter sodbo okrajneiga sodišča v celoti konč-noveljavno potrdilo, ker vrednost spornega predmeta ne presega 5000 din. Tožnika T. je zastopal dr. Vilfan Joža, toženko »Jugočeško* pa dr. Sabothy Beno. Upamo, da se bodo sedaj vsi tiskarji v tekstilnih podjetjih prbrigali za. pravico in po izučitvi zahtevali takoj ali vsaj ob izstopu iz službe učno spričevalo. Tudi tiskarji v »Jugočeški« naj se poslužijo te pravice, čeprav se kot priče tožnika niso upa-t „ . T i/i .ii i i H* odločno nastopiti v obrambo svojih pravic. L Tr-avner ,Vlad!mir rVv lkar ie razumljivo, ker so kot neorganizirani okojm se je dolgo časa zdravil na Golniku, popohioma prepuščeni na milost in nemilost ker pa ni bilo \eč pomoči so ga nato prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer je v nedeljo, dne 14. t. m. umrl. Izven svojega poklica se je udejstvoval zelo marljivo v Muzejskem društvu in na Področju raziskovanja naše narodne zgodovine. Izpod njegovega peresa je izšlo mnogo prvovrstnih znanstvenih razprav v najrazličnejših revijah in časopisih. Bil pa ni samo znanstvenik, ampak tudi humorist in kot tak izredno zabaven in prijeten družabnik. Sodeloval je pri raznih humorističnih listih. Mnogo je' predaval v »Ljudski univerzi«, rad pa se je odzval vedno tudi vabilom naših delavskih društev in je zlasti v okvirju »Svobode« in pozneje »Vzajemnosti« večkrat nastopil kot predavatelj, ki je užival izredno popularnost med obiskovalci predavanj. S smrtjo sodnega svetnika dr. Travnerja je Maribor izgubil enega izmed svojih najboljših kulturnih delavcev, vrhu tega pa tudi izredno dobrega in objektivnega sodnika. Pogreb blagega pokojnika se bo vr.šil v torek, dne 16. t. m. ob uri popoldne na pobreškem pokopališču. Delavstvo bo pokojnika ohranilo v lepem spominu. Na sestanku Bolniškega fonda železničarjev, ki se je te dni vršil v dvorani Strokovne komisije v Sodni ulic, je podal podpredsednik inž. Gorše iz Ljubljani izčrpno poročilo o delovanju sedanje oblastne uprave. Škoda je, da se sestanka ni udeležilo odgovarjajoče število članov, zlasti, ker člani niso poučenii o delovanju Bolniškega fonda. Pritožbe pa je seveda treba iznesti na Pravem mestu, ker le tedaj jih bo uprava lahko tudi upoštevala. podjetja. Govorimo na cesti materinski Jezik! Neki gospodje, ki so se priselili v Kranj iz bližnje slovenske Štajerske, naj se zavedajo na večernih promenadah po kranjskem trgu, da jih je rodila slovenska mati. da je njihova eksistenca odvisna od slovenskih ljudi odnosno, da so njihovo premoženje ustvarile slovenske roke. RUŠE Ali je potrebno, da se vajenca pretepa? V tukajšnji železoindustriji g. H. Pogačnika se je zadnji čas pričelo čudno postopati z vajenci, odnosno nedoletnimi delavci. — Vajenci v omenjenem obratu prejmejo poleg drugega tudi »posebne doklade« v obliki — klofut. Ako se vajenec, ki opravlja do 13 ur dnevno težaška dela, ne more vzgojiti za njegov bodoči poklic drugače kot s klofutami in šikaniranjem, potem je to dovolj žalostno. G. podjetnika opozarjamo na to, da bo podučil prizadete podrejene. Predvsem pa bi naši kovači v sedanji draginji, z ozirom na dobro konjunkturo podjetja, pozdravili povišanje svojih plač. — Opazovalec. Posojilnica z. z n. j., vabi svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži 35. rednega občnega zbora, ki se bode vršil v nedleljo, dne 21. aprila ob 8. uri zjutraj v »Sokolskem domu« v Rušah. Podravska podružnica SPD vabi članstvo, da se udeleži izrednega občnega zbora, ki se bo vršil dne 25. aprila v gostilni črnko ob 20. uri. NaSa predavanja na Pobrežju In - Zg. Kungoti Pobrežje' je 'bilo pred Ifcti v mariborski oko-lidi poleg Studencev najbolj razgibano .»r d e-če gnezdo«, to se pravi: delavstvo se je zavedalo, da se mora samo boriti za zboljšanje svojih življenjskih prilik in za izobrazbo. Zmešnjave zadnjih let so to zavest sicer nekoliko zmanjšale, zlasti pa diktatorski režimi vseh barv. Videti pa je, da je kljub vsem tem zaore-kam in težavam naše jedro ostalo zdravo. Okrog kadra naših starih zavednih sodrugov so se začeli zbirati razkropljeni sodragi in so-družice. Zlasti letošnja zima je prinesla v Pobrežje novo socialistično gibanje. Od sestanka do sestanka se naše vrste krepijo in tako je bilo tudi minulo soboto predavanje o socialni zaščiti v gostilni Pavšiča v Gosposvetski ulici polno obiskano. Predavanje je otvoril naš požrtvovalni in zvesti sodrug. mizarski pomočnik Č e r n e c, nakar je predaval na najnovejših izgledih o delavski zaščiti in kulturi s. dr. R e i s m a n, s. Viktor Eržen pa o mezdni politiki v današnji draginji. Pobrežka družina je sledila obema predava- teljema z vso pozornostjo in ob koncii se je priglasilo zopet . 10 novih naročnikov »Delavske Politike«. Bila pa je zbrana res prava delavska družina, kajti prišli so možje in žene, kar je pravilno. Razšli smo se s trdnim sklepom, da bomo ta lepa mesečna predavanja še nadaljevali. Mi smo kljub vsemu pogumni' in zaupamo v svojo lastno moč. VELENJE Po zborovanju rudarskih upokojencev Pri nas se je vršilo v nedeljo, dne 7. aprila t. 1. (kakor smo to že predhodno javili), veliko zborovanje rudarskih upokojencev iz območja Bratovske skladnice Velenje. Zborovanje, ki se je vršilo v nabito polnih prostorih hotela Rak, je otvoril in vodil predsednik tukajšnje podružnice »Zveze rudarjev Jugoslavije«. s. Polanc, a govoril je na zborovanju centralni tajnik s. A r h iz Zagorja. Govornik je obdelal ves zgodovinski razvoj Bratovskih skladnje iz predvojne dobe do preobrata, nato od prevratne dobe do leta 1925., ko je bil uveljavljen Žerjavov pravilnik in vso dobo od leta 1925. do današnjih dni j i'-.1, i * i K besedi so se priglasili še upokojenci Zajc Zdravko, s. Valenčak in s. Martinšek. Soglasno je bila sprejeta naslednja spodaj priobčena resolucija, katero je nesla na predlog predsednika s. Polanca h g. banu v Ljubljano tričlanska deputacija upokojencev, katere so si upokojenci izbrali iz svoje sredine in sicer: ss. Valenčak, Martinšek in Zajc Zdravko. Deputacija se je zglasila pri g. banu v torek, dne 9. aprila t. 1. in obenem tudi pri ravnatelju glavne Bratovske skladnice ter se vrnila še istega dne i ‘ -• < :; . •; Ce bo • za bližnjo bodočnost napovedana anketa, ki se ima vršiti na banski upravi, res rešila vprašanje upokojencev tako kakor bi se moralo rešiti, bomo javnost nemudoma obvestili. ti-, ti • • « • o-- Resolucija rudarskih upokojencev Rudarski upokojenci iz območja Bratovske skladnice Velenje, zbrani na zborovanju v nedeljo, dne 7. aprila 1940. v hotelu Rak v Velenju, ugotavljajo po iznesenih dejstvih: Da je njihov položaj z ozirom na naraščajočo draginjo obupen in naravnost nevzdržen ter radi tega predlagajo: 1. Država naj valorizira vsled inflacije uničeno premoženje Bratovskih skladnic: 2. spremeni naj se uredba o osrednjem skladu za sanacijo pokojninskih blagajn in uvede nov davek na industrijske proizvode v rudarstvu in plavžarstvu; ,1. sredstva, ki se zbirajo na področju rudarstva in plavžarstva za banovinski bednostni fond, naj se uporabljajo za povišanje pokojnin rudarskim upokojencem, tako. da se ta sklad zbira in upravlja pri Bratovski skladnici; 4. pokojnine naj se zvišajo tako. da se onim, ki imajo nižjo pokojnino da večji povišek, nego onim, kateTi imajo večjo. K rešitvi gornjih predlogov je z ozirom na nevzdržen položaj upokojencev nujno potreb no pristopiti čimprej. SENOVO PRI RAJHENBURGU Občni zbor Zveze rudarjev Jugoslavije« se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila ob 10. uri dopoldne z običajnim' dnevnim redom. Na občnem zboru bo poročal sodr. Jurij Arh, tajnik centrale. Vsi organizirani in somišljeniki vabljeni. Kje se bo občni zbor vršil, bomo še javili. V kratkem se bo vršil sestanek za ustanovitev zadruge »Rudarski dom«. Vse, ki se zanimajo za lastno streho, da bomo imeli rudarji svoje prostore, že sedaj vabimo, da se prijavijo pri ZRJ, da bodo dobili osebno vabilo na sestanek. Sodrugi! Ker smo sedaj, po 'prodaji »Delavskega doma« brez vsakih prostorov, v katerih naj bi se vršili naši shodi in sestanki ter predavanja, apeliramo na vse in vsakogar, ki bi si v tej veliki draginji mogel odtrgati kak dinar, da ga shranijo toliko časa, dokler se bo ustanovila zadruga. Potem'pa ga naj naloži v zadrugo, ker bo s tem pomagal sam sebi in drugim. K tej stvari se bomo še oglasili v naši priljubljeni »Delavski Politiki«. V kratkem Vam bomo postregli tudi z imeni naročnikov »Delavske Politike« med našimi obrtniki. Stavbena sezona je tudi pri nas prišla enkrat do razmaha. TPD gradi eno najmodernejših električnih central (kalorično), poleg tega popravlja še razne stanovanjske hiše. Zidala se bo tudi kopalnica za rudarje in so že vsa dela oddana. Dalje gradi g. Korinšek Jože hišo in trgovski lokal. G. Fabjančič Ferdo pa se pripravlja za zidavo nove pekarne in stanovanjske hiše. Rudar? Vojtkovski Franc pa bo gradil 'stanovanjsko hišico. 4> Prostovoljna gasilska četa feo ob priliki 10-’ letnice obstoja dne lb. junija razvila četni pra-. por. Gb tej priliki bo tudi župna prireditev na Senovem. MED VINIČARJI NA MEJI V nedeljo dopoldne se je vršilo Prav lepo obiskano predavanje za viničarje na naši skrajni severni meji v Zg. Kungoti, odkoder je že čisto jasno videti zadnje naše vinograde 1 ob nemški meji. Prvič se je vršilo takšno predavanje v Zg. Kungoti za viničarje in smo si | bili radi tega že v skrbeh radi obiska. Toda živa potreba po poduku je prignala tudi viničarje z vseh strani. Najprej jih je prišla cela četa iz sosednje Svečine, ki so se posebno pritoževali, kako jih pritiskajo po novi viničarski uredbi, da jim samo jemljejo in skoro nič ne dajo, razen dela. Pa tudi domačini iz raznih grofovskih in drugih gosposkih vinogradov so prišli v lepem številu, tako da sta bili obe gostilniški sobi pri g. Lojanu natrpa-1 no polni viničarjev, pa tudi nekaj kmetov je prišlo. O socialnem položaju viničarjev in njihovi današnji borbi za svoje pravice Pred viničarskimi komisijami je najprej spregovoril predsednik »Zveze viničarjev s. Ul bi. nato pa o novi viničarski naredbi in potrebi, da se tudi viničarji organizirajo ter izobražujejo potom čitanja delavskega časopisa ss. dr. R e i s - man in urednik Viktor Eržen. Bilo je kar ganljivo, kako so viničarji do poldneva vztrajno poslušali vse tri govornike in se kar trgali za »Delavsko Politiko«. 11 viničarjev pa se ie tudi naročilo na »Delavsko Politiko«. Svečinčani pa so želeli, da bi se čim preje vršilo tako predavanje tudi pri njih in bodo oni sami skrbeli, da bo obisk lep. Led je PTebit, tudi naš viničar ve, da spada v organizacijo in v njegovo kočo luč izobrazbe, delavski časopis, Ureditev države na bazi popolne enakopravnosti Beograjska SDS je priredila v soboto obrtniški zabavni večer. Poleg drugih je govoril na zabavi minister dr. S. Bu-disavljevič, ki je med drugim izrekel naslednje besede: ... »Mi (SDS) smo 12 let v koaliciji s HSS. Vodili smo skupni boj za popolno enakopravnost in popolno svobodo. V tem boju smo bili čvrsti in nezlomljivi. Vodeč ta boj za svobodo in novo ureditev države na bazi popolne enakopravnosti, smo prepričani, da more ta politika ustvariti iz naše države trdno, krepko in močno državo na Balkanu« . ,. ... »Hočemo, da bodo vsi pogoji narodni, kulturni in socialni, vsi brez razlike enaki za vse Srbe, Hrvate in Slovence« ... ... »Mi sarnostalci smo v Beogradu ne kot gosti, marveč se počutimo v Beogradu kakor doma . .. Gledamo vedno široko, ker vemo, da država Srbov, Hrvatov in Slovencev mora biti močna« ,. . Ogrožen je železniški pro metNovL$ad-Beogra<«_ Iz Novega Sada poročajo, da se je začela vsled večdnevne poplave usedati. Zemlja pM železniško progo med Čortanpvcem. in Sremskimi Karlovci, kjer vozijo mednarodni brat vlaki. Vsled tega je bil celo noč prekinjen pro-, met meč Novim Sadom in Beogradom. Začeh* so takoj s popravljalnimi deli, da bi mogS vzpostaviti vsaj zasilni promet. Pogreznila je tudi lani dograjena mednarodna betonska cesta pri Sremskih Karlovcih. Tudi to cesto so začeli takoj popravljati. Toda tu bo treba radikalnih popravil, da se ne dbgodijo večja nesreče. Književnost Mesečnik »Džlnicka Osveta« (»Delavska Prosveta«), ki je bil poprej glasilo socialistične »Delavske Akademije«, še vedno izhaja. — V. najnovejši številki prinaša članke slikarja Krej' čija o stikih med; ljudstvom, in umetnostjo, pisatelj Oliva piše o prijateljskem, razmerju umrle pisateljice Karoline Svčtle napram delavstvu« plzenski delavec J. Pojar je napisal zanimiv* spomine na svoje stike z znamenitim češki* kritikom F. X. Saldo, — Slede še daljnji zanimivi članki o pesniških zbirkah, o stavbene* programu, fotografiranju, o novejših knjigah ter raznih zanimivih dnevnih vprašanjih iz kulturnega, gospodarskega in socialnega življenja. Is deške Smrt bivšega ministra Tučny]a. Minulo sredo je umri v Pragi bivši minister in generalni tajnik češke narodne delavske stranke Alojz Tučny, po poklicu tipograf. Od leta 1921 naprej je bil pokojni poslanec in nato minister javnih del, pozneje minister pošte, minister zdravja in v zadnji češki vladi minister pošte in telegrafa. Bil je tudi član predsedstva Klo-fačeve češke narodno socialistične stranke, ki pa je vsa leta po vojni najožje sodelovala s češko socialnodemokratsko stranko in se tudi ponovno pripravljala na fuzijo s socialisti. Pokojni Tučny je prihajal tudi večkrat v Ljubljano. Sodeloval je še v Socialnem zavodu, Masarykovi akademiji dela, itd. Minulo soboto je bilo njegovo truplo upepeljeno v praškem kermatoriju. Tučny je bil tudi ves čas svojega javnega dela v uredništvih delavskih listov in je sodeloval pri kakih 60 časopisih. (»Narodni Prače«), Kulturno gibanje na češki meji. Olomuško gledališče je podaljšalo letošnjo sezono za cel mesec junij, med tem ko je prejšnja leta sezona v mestu Olomoucu končala že z majnikom. Letos je pa zanimanje za gledališče tako veliko, da se bodo vršile predstave tudi v mesecu juniju. Čez počitnice pa bo olomuška opera prirejala predstave po manjših krajih -Morave in Spodnje Češke. Tudi praško Narodno gledališče javlja, da so skoraj vse predstave razprodane in so imeli letos rekordno število ipj-emijer, ter skupno, samo v dTami 110 predstav. Med tem ko so imeli lani samo 3 premijere. Upepeljevanje mrličev se zlasti na Češkem najlepše razvija. Pravkar poročajo časopisi, da je bil med drugimi upepeljen nedavno umrli znani češki arheolog in vseučiliški profesor dr. Josip Shranil. V krematoriju se je vršilo ob tej priliki lepa spominska svečanost, katere so se udeležili številni vseučiliški profesorji in drugi znanstveniki, prosvetni delavci in pisatelji. Po govoru vseučiliščnega profesorja je bila zaigrana himna »Kje dom je moj«, pri čemur je krsta pokojnega počasi zginila v ozadje svečanostne dvorane. Razno Kako so Nemci zasedli Dansko. Stockholm, 9. aprila. Londonski radio javlja: »Iz dobro poučenih vojaških krogov javljajo, da je mala Danska zato tako hitro podlegla, ker se je morala na lastnem ozemlju boriti z dlobro organizirano sabotažo, ki so jo vršili člani nemške manjšine, ki živi na Danskem. Očividno je ta manjšina, ki je organizirana po nacionalno socialističnih načelih, pomagala nemškim četam pri prodiranju na Dansko s tem, da je predhodno točno obveščala nemške oblasti o moči in položajih danskih vojaških enot, da je rušila telegrafske in telefonske zveze, in da je vršila sabotažo na danskih železnicah v trenutku, ko so nemške čete prekoračile mejo. Zvedelo se je tudi, da je danska nemška manjšina imela posebne inštruktorje, člane nemške manjšine iz Poljske, kjer so septembra lanskega leta organizirali slično dejavnost in so nedavno v večjem številu prispeli v Kodanj. Na Danskem, ki ima okroglo tri in pol milijona prebivalcev, je živelo približno deset tisoč Nemcev. ’ (»Hrvat-ski Dnevnik«, 10. IV., »Jutamji list«, 10. IV.). Bakrene novce v Nemčiji zamenjajo s cin-kovimi. Namesto bakrenih novcev ipo 1, 5 in 10 pfenigov je pričela te dni izdajati nemška državna banka cinkove novce. ICotueU sodcužic O korenju Pred mnogimi leti sta bila v Ljubljani dva prijatelja, oba moja znanca; kadar sta se iz-prehajala, je eden pogostoma potegnil iz enega žepa koren, iz drugega noiek, začel strgati in potem jesti. Drugi, v tistih časih znan pek, je pa vihal nos, češ, kako more jesti korenje, pa še surovo; to je za prešiče! — Drugi je mirno odgovoril: prešič že ve, kaj je dobro. In se ni dal motiti. Korenje so včasih precej zaničevali. V mnogih hišah so ga pač rabili za juho s petršiljem vred, sicer pa ni bilo posebno v časti. Vedno pa ni bilo tako in pri nas je korenje najbrže z drugimi poljskimi pridlelki vred najbolj zato prišlo ob veljavo, ker je bilo meso redko in to, česar je malo, se vedno bolj ceni kot to, česar se človek preobje. V Ameriki pa se zdi, da je bilo baš narobe: tisti, ki so ®i ga mogli privoščiti, so jedli meso po trikrat na dan, zelenjavi in rastlinam sploh pa niso priznavali mnogo vrednosti. V starih časih so korenju pripisovali zdravilno moč in klasični pisatelji so znali marsikaj povedati o tem. Kralj Mithiridates, ki je bil slaven med dlrugim zaradi uživanja strupov, je cenil korenje zelo, ker je verjel, da čisti kri od strupenih snovi. Pozneje je prišlo korenje v Angliji v farmakopejo, zlasti po prizadevanju glasovitega kemika Culpepra, leta 1651 kot sredstvo proti vsakovrstnemu zastrupljenim —. Proti kraju osemnajstega stoletja so priporočali korenje kot zdravilo zoper razne gnojne izpuščaje. Sveže korenje so nastrgali in pomešali z vodo in rabili to po dvakrat ali trikrat na dan kot mazilo. Zdravniki so postali pozorni in dr. Richard Walker v Oxfordju se je mnogo bavil s tem in objavil nekoliko spisov o novi rabi korenja. On je zrezal korenje na krožke, ne po, dolgem, kot so prej delali, ga skuhal in potem stolkel v možnarju. Rabil ga je v bolnišnici in pravil, da je dosegel velike uspehe, ki jih je pripisoval »protignojilni lastnosti zdravila.« Sedaj je korenje prišlo v čislo kot notranje zdravilo in to ima trdnejšo znastveno podlago, Odkar so spoznali važnost vitaminov v hraA so bijološki kemiki in zdravniki posvetili mnor go dela razkrajanju vitaminov in so pri te* našli snovi, ki jih imenjejo pre-vitamine. Izmed teh je sedaj najbolje znan karotin, to je snov, ki daje korenju njegovo barvo in obsega vs* bistvene elemente korenja. Karotin obsega vitamin A, ki je potreben telesu za rast, *s razvoj močnih zob in "kosti, za močnejši odpor proti okuženju in za zdrav krvotok. Karotin, se ne daje sam, ampak je navadno pomešan z ribjim oljem in tako dbbi drug važen vitamin, O. Otroški specijalisti so začeli rabiti karotin v olju za hrano majhnih otrok, da pospešijo rast in zdrav razvoj. Priporočajo ga tudi doječim materam, pacijentom po operacijah in slabokrvnim ljudem. Za zdravilne namene bi seveda bilo treba velike množine korenja, da se doseže uspeh, ki ga prinese mnogo manjša kvantiteta karotina. Ampak s tem je dokazano, da je korenje zdrava hrana in zaradi tega priporočljiva. »Prešič že ve, kaj je dobro.« Korenje se lahko pripravlja na toliko različnih načinov, da se ga človek ne bo kmalu naveličal, tudi če ga uživa bolj pogostoma. Lahko se kuha, pari, praži, zreže' bolj na drobno pomeša z grahom, lahko se zmečka in servira samo, ali pa pomešano z zmečkanim sladkim ali belim krompirjem. Lahko se zabeli z maslom in drobtinami. Z zeljem se, tenko zrezano lahko servira v solati z majonezo in kislo smetano. Okusni so korenjevi livanci. Zato je več navodil; eno je sledeče: Vzemi eno kupico presejane moke in dobro zmešaj z eno kupico zmečkanega, kuhanega, korenja. Dodaj pol žličice soli, pol žličice sode, dve dobro stepeni jajci, polagoma dolivaj in mešaj poldrugo kupico mleka ali kisle smetane, če hočeš, primešaj tnalo cimeta in peci ria vroči, z mastjo pomazani pločevini kakor navadne livance. Serviraš lahko s sirupom ali medom*. Korenjeve cmoke lahko narediš kakor krompirjeve; namešto zmečkanega krompirja vzameš zmečkano korenje, ali pa vsakega polovico.. (Cankarjev Glasnik.) Delavski pravni svetovalec iMt mn pri nailtt ogioinoldtl Nepravilna spričevala ob prestanku službe (Maribor) Vprašanje: Bil sem v službi na poizkušnjo od 2. marca do 26. marca t. 1. kot sluga, Službodajalec me je iz službe odpustil ter mi izstavil spričevalo, v katerem je navedel, da sem bil ta čas »na poizkušnji«; spričevalo je kolekoval z din 20, ni pa dal spričevalo overovit. Ali je prav storil in ali imam vsled nepravilnosti spričevala možnost zahtevati drugačno spričevalo? Odgovor: Ob vsakem prestanku službe, tudi če je bilo službeno razmerje sklenjeno le na poskušnjo, mora službodajalec ob svojih stroških na zahtevo uslužbenca izstaviti predpisano spričevalo. Po zakonu ne sme v spričevalu na nikak način označiti, da je bil uslužbenec za službo nesposoben, odnosno kaj takega, kar bi uslužbencu oteževalo sprejem v novo službo. Besedi, da je bil uslužbenec »na poizkušnji«, bodočega službodajalca lahko opozorita, da je bil uslužbenec v prejšnji službi nesposoben, ker ga prejšnji službodajalec v službi po prestanku poizkusne dobe ni hotel obdržati. Vsled tega se v službeno spričevalo te besede ne smejo staviti. Tudi bi moral službodajalec dati spričevalo overit in sicer pri prisilnih združenjih, katerim službodavec pripada, ako pa takega prisilnega združenja ni, pri občini. Zanikern dolžnik (Trbovlje) Vprašanje: Januarja 1938 sem. posodila nekemu železničarju din 2000. Ker ni vrnil v kratkem, kakor je obljubil, sem ga izročila advokatu, ker je dolžnik priznal dolg in podpisal izjavo, da bo vračal mesečno po din 100, v slučaju zamude pa zapade vsa vsota takoj v pla-čilo. Nekaj časa je odplačeval, a .od januarja t. 1. nisem ničesar prejela. Ko sem pisala advokatu, kaj je, mi je advokat odgovoril, da jc baje on dovolil dolžniku, da mu ni treba redno odplačevati. Ker pa jaz denar nujno rabim, Va* prosim za nasvet, kam se naj obrnem, da dobim svoj denar? Odgovor: Ako ste se pogodili z Vašim dolžnikom, da bo odplačeval mesečno po din 100 pod izgubo obrokov, bi ga lahko tožili na plačilo celega ostanka, ko je izostal s prvim, obrokom. Ker pa ste dala odvetniku pooblastilo zp. zastopstvo, je dolžniku lahko odvetnik v Vašem imenu obljubil olajšanje, ozir. spremembo odplačevanja. Vam pa odvetnik odgovarja, če je prekoračil dano pooblastilo in naročilo. Priposestvovanje dela parcele (Ravna Reka) Vprašanje: Leta 1933. sem kupil posestvo« Sosed mi je pri tem pokazal mejnike mojegfc posestva. Sosedno parcelo je lastnik leta 19351 prodal tretji osebi, kateri je moj sosed tudi pokazal mejnike med mojim in tem posestvom. Do pred kratkim ni bilo nikakega prepira med menoj in novijn s ošedčh’- Sedaj pa je sosed v mapi ugotovil, ?,9,