LETO XXIV 1985 Z E LE Z AR AVGUST 1985 Št. 11 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE __________________________________________________________I POSLOVNI IN FINANČNI REZULTATI V PRVEM POLLETJU 1985 Sredi vročega poletja ugotavljamo, presojamo, analiziramo, kako smo gospodarili in kakšne finančne rezultate smo ob prisotnosti težkih gospodarskih pogojev uspeli doseči v prvem polletju tekočega leta. Proizvodni rezultati Načrtovano proizvodnjo smo uspeli realizirati 98 % (brez TOZD Tovarna traktorjev). Vzrok za nedoseženo proizvodnjo je izpad proizvodnje v TOZD Elektroplavž zaradi dveh velikih okvar transformatorja, medtem ko so v ostalih TOZD načrtovano proizvodnjo še presegli. V TOZD Tovarna traktorjev je načrtovana proizvodnja dosežena le 70,2 %, ker je bila zaradi prevelikih zalog iz proizvodnje načrtovana proizvodnja reducirana in za čas tudi ustavljena. Povprečno je bilo v prvem polletju zaposlenih v Železarni Štore 3.621 delavcev, kar predstavlja v primerjavi z zaposlenimi po GN 99,4 %. Dosežena produktivnost v DO brez TOZD Tovarna traktorjev, izražena v tonah na uro, znaša v prvem polletju 0,05733 in je nižja od načrtovane za 3,4 %, v TOZD Tovarna traktorjev pa je dosežena le 73 % v primerjavi z načrtovano produktivnostjo. Finančni rezultati: v 000 din Zap. Doseženo Doseženo 6/12 št. ELEMENTI I. poli. 84 I. poli. 84 Ind. GN/85 Ind. 1 2 3 4 4:3 5 45 1. celotni prihodek 13.302.186 23.427.101 176 23.948.130 98 - od tega: izvoz z izvozno stim. 1.256.761 2.888.727 230 2.449.946 118 2. porabljena sredstva 11.486.345 20.851.972 182 20.489.467 102 od tega: amortizac. 420.407 1.179.481 281 745.490 158 3. skupni dohodek 1.815.841 2.575.129 142 3.458.663 74 4. obveznosti iz skupnega dohodka 111.812 59.352 53 339.850 17 5. dohodek 1.704.029 2.515.777 148 3.118.813 81 6. obveznosti iz dohodka 976.046 874.058 90 895.417 98 7. čisti dohodek 727.983 1.641.719 226 2.223.396 74 Začasna razporeditev čistega dohodka - osebni dohodki 757.469 1.355.205 179 1.364.745 99 - rezrervni sklad 38.755 67.091 173 113.601 59 - SSP: stanov, del 13.543 40.652 300 81.965 50 - SSP: za potrebe v DO 20.365 25.535 125 - SSP: SIS nemat. proizv. 11.037 23.343 211 101.877 48 - PS: posojila in združ. 15.677 156.071 996 220.054 71 - PS: prosti del (za invest. in OBS) 15.587 218.744 1403 341.154 64 8. izguba 144.450 244.922 170 Udeleženci iz Železarne Štore na proslavi Zleta svobod NAŠE SREČANJE Dovolj je bilo tega dežja, hladnega vremena, so modrovali pohodniki oni dan, v soboto 6. julija, ko so grizli kolena navbreg po poznanih poteh mimo Žlajfe, Šentjanža in Žerviš na Svetino, k Vrunčevemu domu, kjer je bilo na ta dan srečanje štorskih železarjev, borcev NOV in krajanov. Bili so uslišani. Sicer nič prijetni veter je le razgnal deževne oblake. Popoldan je bilo že lepše, topleje in s tem tudi razpoloženje železarjev, borcev in mladine. Vzorno pripravljena proslava, jedrnat in kratek govor o pomenu borca in o današnji situaciji, dobra, rekli bi odlična postrežba je pregnala strah pred nevihto tako, da se je veselo srečanje končavalo v večernih urah te, slavnostne sobote. Med množico obiskovalcev sem izbral za pogovor o pomenu današnjega srečanja mladinko in takšnega, kije borec, še aktiven delovni tovariš in naj bi bil tudi lovec. Mnogi že vemo, da so lovci zelene bratovščine družine Bojansko-Štore pred leti prevzeli dom borcev, Vrunčev dom v upravljanje, katerega so lepo obnovili, uredili okolico, kar je lahko v ponos zagnanim lovcem železarjem in borcem. (Nadaljevanje na 2. strani) Priloga Štorskega železarja ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI S SMERNICAMI IN ELEMENTI TOZD IN DO ZA OBDOBJE 1986-1990 (SREDNJEROČNE USMERITVE) (Nadaljevanje na 2. strani) (Na straneh od 3 do 10) POSLOVNI IN FINANČNI REZULTATI V PRVEM POLLETJU 1985 (Nadaljevanje s 1. strani) Celotni prihodek Ugotavljamo skladno z zakonskimi določili, med katerimi jev obstoječih, dovolj slabih likvidnostnih razmerah, zlasti pomembno določilo, da smemo v celotni prihodek vštevati le v zakonitem roku plačano, ali s predpisanimi plačilnimi inštrumenti zavarovano realizacijo. V letošnjem polletju so povečala celotni prihodek nakazila neplačane realizacije iz 1. 1984 za 315 mio din, zmanjšala pa neplačana realizacija po stanju 30. 6. 1985 za 448 mio na domačem trgu, 115 mio iz naslova izvoza, 6,5 mio je ostalo neplačane izvozne stimulacije. Na račun neplačane realizacije na domačen trgu smo obračunali zalogo blaga na poti v vrednosti 144 mio din. Negativni vpliv neplačane realizacije znaša tako na rezultat prvega polletja 1.1. 110,6 mio din. Načrtovane prodajne cene pri eksterni realizaciji na domačem trgu (brez TOZD TT) smo dosegli v prvem polletju z indeksom 106,3, pri izvozu pa z indeksom 107,3, z upoštevanjem dinarskih cen. Načrtovanega celotnega prihodka v preteklem polletju nismo dosegli in to za 2 %, v primerjavi s I. poli. 1984 pa je večji za 76 °/o, kar glede pa več kot 90 % inflacijo ni zadovoljivo. Delež dinarske vrednosti izvoza z izvozno stimulacijo znaša v celotnem prihodku letošnjega polletja 12 %, v lanskem polletju 9 °/o, načrtovali pa smo 10 °/o. Brez TOZD Tovarna traktorjev smo uspeh realizirati izvoz v prvem polletju 1.1. na konvertibilno področje za 7.855.572 $. Tako smo letni načrtovani izvoz na konvertibilno področje dosegli že 53,6 %, na klirinško področje pa le 5,9 °/o. Doseženi izvoz TOZD Tovarna traktorjev znaša v prvem polletju 1985 2.082.787 %. Pokritje uvoza surovin in repromateriala z izvozom proizvodov znaša v šestih mesecih 1.1. za DO 1,02. Porabljena sredstva V primerjavi z načrtovanimi so se porabljena sredstva v prvem polletju 1.1. povečala za 2 %, kar pomeni, da so se odhodki povečali za 4 °/o več kot prihodki, ima za posledico seveda tudi zaostajanje doseženega dohodka za načrtovanim. Korigirana porabljena sredstva tekočega leta (zaradi spremembe obračunskega sistema v 1. 1985 - spremembe zakonov) so se v primerjavi s prvim polletjem 1. 1984 povečala za 70 %, kar je za 6 % manj, kot se je povečal celotni prihodek. Med porabljenimi sredstvi predstavlja približno 2/3 vrednost porabljenih surovin in materialov. Potroške le-teh vrednotimo po stalnih cenah, ugotovljene odmike med stalnimi in dejanskimi nabavnimi cenami pa pretežno poračunava-mo z rezultati. Ob periodičnih obračunih, tj. vsake tri mesece, smo skladno z zakonskimi določili dolžni opraviti revalorizacijo vseh zalog (R3, R6), tj. prevrednotenje na zadnje nabavne cene, učinek revalorizacije pa prenesti v poslovni sklad za financiranje obratnih sredstev. Amortizacijo, kot nadomestilo oz. strošek osnovnih sredstev, smo skladno z zakonskimi določili obračunali po predpisanih stopnjah, po povečanih stopnjah za določeno opremo, ki se uporablja za delo več kot dveh izmenah in za opremo, ki tehnološko hitreje zastara ter tudi pospešeno amortizacijo. Skupna obračunana amortizacija, ki pomeni neobdavčen kvalitetni vir, znaša za prvo polletje 1,18 mrd din in je v primerjavi z enakim obdobjem povečana za 153 %, načrtovano pa smo presegli za 58%. NAŠE SREČANJE (Nadaljevanje s 1. strani) Ferda Haleija ni potrebno predstavljati našim bralcem. Težka so bila tista njegova rosna, mlada leta. Vojno vihro je še kako krepko občutil, kar se ne da pozabiti. Tisto, kar je med vojno, kot še otrok doživel je danes spomin. Posledice so danes vidne, pa jih Ferdo z dobro voljo premaguje. Ferda ne poznajo samo štorski valjarji, pozna ga cela »fabrika«. Eksploziven, pošten in zagnan delavec, dober tovariš in tudi prijeten v družbi. Ferdo je lovec, častni član lovske družine Bojansko-Štore, da, precejšnje so njegove zasluge za ohranitev doma borcev. Vrunčevega doma na Svetini. Takole pove Ferdo Haler. »Ob dnevu borca in o raznih srečanjih sem velikokrat razmišljal, opredelil sem njihov pomen, na koncu pa analiziral, kako je bil dosežen namen. Večkrat sem bil razočaran, predvsem nad udeležbo, nad sproščenostjo ljudi in še nad čem. Tu, na Vrunčevem domu sem vedno prijetno presenečen. Ljudje so sproščeni, prireditev je vedno svečana, udeležba zelo pisana, največ pa je prisotne mladine in seveda tistih, ki jim dan borca pomeni še posebej veliko. Meni pomeni to srečanje z borci, z upokojenci, z delavci, ki so trdo delali pod posebnimi pogoji in z delavci, ki se še danes radi spominjajo tistih časov, ko so prazniki in trenutki, ko smo Dohodek V šestih mesecih poslovanja v 1.1. smo dosegli samo 74 % načrtovanega skupnega dohodka oz. 81 % načrtovanega dohodka. Za primerjavo doseženega dohodka s prvim polletjem 1. 1984 moramo upoštevati primerljivi dohodek, tj. doseženi dohodek, h kateremu moramo prišteti materialne stroške delovnih skupnosti, pospešeno amortizacijo, obresti od kreditov za obratna sredstva, stroške plačilnega prometa in bančno provizijo, kar vse v letošnjem letu povečuje porabljena sredstva, v 1.1984 pa je bremenilo dohodek. Čisti dohodek Doseženi čisti dohodek smo v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečali za 126 %, načrtovanega nismo uspeli realizirati in to za 26 %, kar v absolutnem znesku pomeni 582 mio manj doseženega čistega dohodka. Med poslovnim letom čisti dohodek razporedimo le začasno, dokončno pa po zaključnem računu. V prvem polletju smo za osebne dohodke namenili 1,355 mrd din, kar v primerjavi z maso za osebne dohodke v prvem polletju 1984. pomeni povečanje za 79 % in 1 % zaostanek za načrtovanimi osebnimi dohodki. Iz ostanka čistega dohodka smo začasno formirali sklade: sklad skupne porabe, obvezni del rezervnega sklada in poslovni sklad. V primerjavi z načrtovanimi skladi," smo le-te uspeli formirati le 62 %. Visoko obremenitev čistega dohodka predstavljajo obveznosti iz naslova obveznega posojila za hitrejši razvoj manj razvitih ter združevanja po samoupravnih sporazumih za SIS materialne proizvodnje (elektrika, ceste, nafta, plin, luka, železnice), ki jim moramo plačevati tudi pri TOZD, ki teh obveznosti ne morejo kriti iz doseženega čistega dohodka. Tako tem TOZD bremenijo plačane obveznosti obstoječi poslovni sklad ter slabšajo njihov finančni položaj. Izguba V prvem polletju šo tri TOZD poslovale z izgubo, in sicer: Elektro-plavž v višini 26.529 tisoč din, Livarna strojne litine v višini 69.593 tisoč din ter Tovarna traktorjev v višini 148.799 tisoč din. Če delavci v TOZD v obračunu za prvo polletje 1985 ugotovijo izgubo, morajo ukrepati po 18. členu zakona o sanaciji. Zaključne ugotovitve Ob presojanju rezultatov letošnjega polletja v primerjavi z enakim obdobjem 1. 1984 nam visoki indeksi dajejo vtis, kot da so letos doseženi bistveno boljši rezultati. Upoštevati pa je potrebno dejstvo, da smo v lanskem prvem polletju dosegli zelo slabe rezultate in so zato indeksi tako visoki. Realnejša primerjava je doseženih rezultatov z načrtovanimi, kjer pa ugotavljamo, da načrtovanih ciljev nismo uspeli realizirati. V primerjavi z začetnim stanjem zalog so se nam do 30. 6. bistveno povečale, saj znašajo ob zaključku polletja že preko 6 mrd dinarjev. Povečanje zalog bi morali kriti z ustreznimi dolgoročnimi viri, kar pa nam ni uspelo in znaša nekriti del povečanih zalog okrog 800 mio din. Nekrito povečanje zalog vpliva na tekočo likvidnost, slabša dohodek in omejuje porabo sredstev za investicije. V drugem polletju si bomo morali na vseh ravneh prizadevati za doseganje kvalitetne in kvantitetne proizvodnje za izboljšanje produktivnosti dela, izkoriščanje kapacitet (kjer je to že možno!), za doseganje fakturirane ter plačane realizacije na domačem trgu in na tujem trgu, zlasti pa je potrebno sprejeti konkretne ukrepe za zmanjšanje zalog in do konca leta zmanjšati zaloge vsaj za nepokriti del. Vodja DS za finančne in računovodske posle: Košec Franja, dipl. oec. se združevali, pomenili več kot praznik. Vsako srečanje je bilo takratjjo-sebnost, nepozaben trenutek in napoj za nove moči trdega dela in premagovanja včasih brez izhodnih trenutkov. Današnji dan je za mene še posebej slovesen, saj je prisotnih veliko poznanih, veliko prijateljev in tistih, ki uživajo zasluženi pokoj. Program je bil izredno skrbno pripravljen, dobro izveden. Obeležje tega dne z govorom pa je dalo dne.vu še poseben pečat. Tudi zapeli smo. Srečanje ob dnevu borcev na domu Franja Vrunča je tradicionalno. Izročila mladih so porok, da je kraj in ta dan za štorske železarje praznik, kjer se bomo še dolga leta ob teh poletnih dneh srečavali. Ob tej priliki moram poudariti, daje srečanje še bolj popolno zaradi dobrih priprav, ki jih je izvršila Lovska družina Bojansko - Store glede priprave prehrane, ureditvijo okolja in z dobro postrežbo. Vrunčev dom je v dobrih rokah, kulturna dejavnost v Železarni je vse bolj pestra in bogata, načrtovana in vodena. Potrebe delavcev po združevanju postajajo ponovno pomemben činitelj. Narava na srečo ostaja na Svetini še vedno v mejah želja- To vse pa je porok, da bodo srečanja železarjev in borcev tu na domu Franja Vrunča tradicionalna in bogatila medčloveške odnose in krepila narodno zavest vsem tistim, ki jim izročila narodno osvobodilna borba pomenijo svobodo in današnji mir.« Mladinka Renata Plank je zaposlena v komerciali naše železarne. Aktivna v kompolski folklori, pa tudi s športom se ubada. Razigranih živahnih oči je povedala za naše bralce: (Nadaljevanje na 11. strani) ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI S SMERNICAMI IN ELEMENTI TOZD IN DO ZA OBDOBJE 1986-1990 (SREDNJEROČNE USMERITVE) 1. UVOD V skladu z Zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije smo pristopili k izdelavi analize razvojnih možnosti s smernicami in elementi TOZD in DO v obdobju 1986-1990. Ta planski dokument je pripravljen na pdolagi dolgoročnih usmeritev Železarne Štore za obdobje 1986-1995/2000, ki so bile sprejete na delavskem svetu DO. Obravnava analizo sedanjega poslovanja, predvidevanje okolja, cilje poslovanja, strateške usmeritve in elemente za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje. 2. ANALIZA SEDANJEGA POSLOVANJA 2.1. Proizvodni program Železarna Štore proizvaja obširen asortiman proizvpdov za domači in tuji trg, ki zajema surovo železo, toplo valjane profile, vlečeno in brušeno jeklo, livarske proizvode in traktorje. V; strukturi asortimana je od leta 1980 do 1984 udeležba realizacije surovega železa ostala enaka in sicer 4,9 %. Zmanjšala se je udeležba valjanih profilov za 3,8 % in ulitkov za 1,0 %. Povečala pa se je zastopanost proizvodov vlečenega in brušenega jekla za 4,0 % in traktorjev za 0,8 %. 2.2. Število zaposlenih Število zaposlenih v DO je leta 1984 poraslo od baznega leta za 197 zaposlenih ali 5,7 %. Leta 1985 načrtujemo zmanjšanje zaposlenih v primerjavi z letom 1984 za 9 zaposlenih, to je samo 0,3 % zmanjšanje. Povečanje zaposlenih leta 1984 v primerjavi z letom 1980 beležimo pri TOZD J za 38 % ali 82 zaposlenih, zmanjšanje števila pa pri TOZD C za 5,8 % ali 16 zaposlenih. V letu 1985 načrtuje večina TOŽD nižje število zaposlenih kot je leta 1984, le TOZD E planira večje število za 5,8 % in TOZD J za 7,8%. 2.3. Skupna proizvodnja (v tonah) Proizvodnja DO je vletu 1984 porasla za 47.584 ton ali 15 % vprimer-javi z letom 1980. Proizvodnjo je povečala TOZD E za 79,7 % ali 7.762 ton, TOZD C za 21,6 % ali 5.673 ton, zmanjšala pa je proizvodnjo TOZD J za 62,2 % ali 329 kom? traktorjev; ■ Leta 1985 načrtujemo zmanjšanje proizvodnje DO glede na leto 1984 za 6.015 ton ali 1,7 %. Na zmanjšanje vpliva nižja proizvodnja TOZD F za 2.457 ton sledi TOZD B za 1961 ton, TOZD D za 1.710 ton, TOZD J načrtuje nižjo proizvodnjo za 61 kom. od dosežene leta 1984. 2.4. Skupna proizvodnja na delavca (v tonah) Fizična produktivnost DO je leta 1984 porasla za 11 % ali za 10,8 ton na delavca kot je bila dosežena leta 1980. Produktivnost se je povečala v TOZD H za 34,3 % ali 1,2 ton, v TOZD E za 32,1 % ali 30,4 ton na delavca. Nižjo produktivnost je dosegla TOZD D za 7,6 % ali 30,9 ton na delavca. Leta 1985 načrtujemo nižjo produktivnost kot je dosežena v letu 1984 za 9,5.% ali 10,3 ton na delavca. Na načrtovan padec produktivnosti DO vpliva pad fizične produktivnosti TOZD F za 7,7 % ali 9,1 % tono/delavca, v TOZD E za 1,6 % ali 1,9 ton na delavqa. 2.5. Dohodek Dohodek DO je leta 11984 višji za 294,5 % od baznega leta 1980 ali 3.785.576.429 din. Na višji dohodek DO je vplival višji dohodek TOZD B za 820,7 % ali 778.636.137 din, TOZD A 466,6 % ali 165.186.862 din in TOZD J 516,5 % ah 298.018.302 din. Leta 1985 načrtujemo porast dohodka v primerjavi z letom 1984 za 49,3 % ah 2.497.425.170 din. Nadpovprečno rast dohodka načrtuje TOZD A indeks 184,0 ah 168.512.870 din in TOZD G indeks 192,3 ah 209.407.673 din. Podpovprečno rast načrtujejo vsi ostali proizvodni TOZD, najnižjo med njimi TOZD F indeks 115,6 ah 57.886.419 din. 2.6. Čisti dohodek Čisti dohodek DO je višji od leta 1984 v primerjavi z baznim letom 1980 za 246,2 % ah 1.931.638.310 din. Nadpoprečno rast je dosegla TOZD J za 1674,2 % ah 77.322.595 din in TOZD B za 805,4 % ali 363.556.791 din. Najnižjo rast čistega dohodka je dosegla TOZD G 56,0 % ah 23.320.825 din. Leta 1985 načrtujemo v DO višjo rast čistega dohodka v primerjavi z letom 1984 za 59,2 % ah 1.608.798.970 din. V TOZD F načrtujemo nižji čisti dohodek od doseženega leta 1984 za 0,8 % ah 2.018.520 din, najvišjega pa v TOZD G 360,5 % ah 234.120.164 din. 2.7. Akumulacija V železarni je znašal indeks rasti akumulacije leta 1984 v primerjavi z letom 1980 479,7, kar pomeni hitrejšo rast od rasti celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka ter sredstev za OD in skupno porabo v istem obdboju. V planu za leto 1985 je predvidena rast akumulacije napram letu 1984 za 40,7 %. Najhitrejšo rast akumulacije ima TOZD Jeklarna, ki je v letu 1984 ustvarila tudi največ — 31,9 % od celotne akumulacije v DO. TOZD Livarna II in Tovarna traktorjev lemi zaradi poslovne izgube nista imela nobene akumulacije in sta tudi v celotnem obdobju 1980-1984 ustvarila najmanj akumulacije. 2.8. Osebni dohodki in sredstva za skupno porabo V primerjavi z letom 1980 so se osebni dohodki in sredstva za skupno porabo v letu 1984 povečala za indeks 299,6, planirana rast za leto 1985 pa je 52,9 %. Naj večja rast osebnih dohodkov in skupne porabe je bila v TOZD Tovarna traktorjev - indeks 390,0 9n najpočasnejša v TOZD Valjarna II - indeks 241,3, ki pa ustvarja vsa leta največ sredstev za.osebne dohodke in skupno porabo. 2.9. Čisti osebni dohodki Čisti osebni dohodki so se v letu 1984 v primerjavi z letom 1980 povečali za indeks 370,4. Njihov delež v dohodku je padal od 28,4 % leta 1980 na 26,5 % leta 1984. V letu 1985 je načrtovana rast za 46,5 %. Najbolj so porasli čisti osebni dohodki v TOZD Tovarna traktorjev S§ indeks 496,8, kar je tudi posledica povečanja števila zaposlenih. Pri ostalih TOZD se giblje indeks rasti od 334,6 v Valjarni I do 460,8 v Jeklov-leku. 2.10. Poprečno uporabljena poslovna sredstva Poprečno uporabljena poslovna sredstva so v DO porasla v obdobju od 1980 do 1984 za indeks 469,3. Indeks rasti je naj večji v TOZD Jeklovlek in sicer 987,8 glede na leto 1980. V primerjavi z ostalimi TOZD sp bila naj višja uporabljena poslovna sredstva v celem obdobju v TOZD Valjarna II. Leta 1984je imela Valjarna II kar 20 % od poprečno uporabljenih poslovnih sredstev v DO. 2.11. Dohodek na delavca Dohodek na delavca je kazalec produktivnosti v vrednostni obliki. Bazni indeks produktivnosti je znašal v DO 374,9. Predvidena rast za leto 1985 pa je 49,7 %. Najvišja rast produktivnosti je bila v TOZD Jeklarna, kjer je indeks rasti 786,6, sledijo pa TOZD Elektroplavž. Valjarna I, Livarna I, Mehanska obdelava, Tovarna traktorjev in drugi. 2.12. Dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi Rentabilnost oziroma donosnost poslovnih sredstev v DO je bila najvišja leta 1980, nato pa je začela padati in je dosegla najnižjo točko v letu 1982, v letih 1983 in 1984 pa se zopet povečuje. V primerjavi z letom 1980 je rentabilnost v letu 1984 nižja za 15,5 %. Najnižja je bila rentabilnosat v TOZD Tovarna traktorjev, ki je leta 1984 ustvarila na 100 din uporabljenih sredstev 22,4 dinarjev dohodka, naj višja pa v TOZD Mehanska obdelava, kije ustvarila na 100 din uporabljenih sredstev 66,5 din dohodka. 2.13. Čisti dohodek na delavca Čisti dohodek na delavca se je v DO povečal v primerjavi z letom 1980 za indeks 327,5, za leto 1985 je planirana rast za 59,6 %. Zelo visok čisti dohodek na delavca je v letu 1984 imela TOZD Jeklarna, kjer je tudi indeks rasti za obdobje 1980-1984 izredno visok- 773,6. Najnižji čisti dohodek na delavca je imela TOZD Livarna II, kje je indeks rasti od leta 1980 komaj 145,5. 2.14 Akumulacija v primerjavi z dohodkom Pomemben kazalec poslovne uspešnosti je akumulativnost dohodka. Železarna Štore je v letu 1984 razporedila za akumulacijo 17,8 % ustvarjenega dohodka, v letu 1985 pa naj bi za akumulacijo razporedila 16,8 % dohodka. V primerjavi z letom 1980 akumulativnost najhitreje narašča v TOZD Livarna I - indeks 454,3. Leta 1984je bila akumulativnost najvišja v TOZD Valjarna II in najnižja v TOZD Elektroplavž. 2.15. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom V DO je bilo v letu 1984 na 100 dinarjev čistega dohodka doseženih 33,2 din akumulacije. Bazni indeks rasti glede na leto 1980je 138,3. Za leto 1985 je predvideno 29,4 % akumulacije v primerjavi s čistim dohodkom. Najhitrejše je naraščal delež akumulacije v TOZD Jeklarna- bazni indeks 409,3, ki je imela leta 1984 na 100 din čistega dohodka kar 70,4 din akumulacije. 2.16. Akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (%) Delež akumulacije v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi DO znaša leta 1984 7,2 °/o kar je za 2,9 °/o več kot leta 1980. Najvišji delež akumulacije je dosegla TOZD F 14,1 °/o in TOZD B 12,1 %, TOZD G in TOZD J nista ustvarili akumulacije. 2.17. OD in sredstva za skupno porabo na delavca (v din) Leta 1984 je DO namenila za 359,621 din več sredstev za OD in skupno porabo kot leta 1980 tj. 283,4 indeksnih točk več. Med TOZD je v ta namen porabila največ sredstev TOZD A in TOZD B, najmanj od proizvodnih TOZD pa TOZD D. Leta 1985 načrtujemo sredstev za OD in skupno porabo za 296,162 din ali 434,5 indeksnih točk več kot doseženo leta 1984. TOZD G načrtuje povečanje za 83,4 %, TOZD J za 81 °/o, najnižje povečanje pa TOZD E samo 31,5 % več kot porabljeno leta 1984. 2.18. Čisti OD na delavca (v din) Čisti osebni dohodek na delavca v DO je leta 1984 višji od baznega leta 1980 za 250,4 % ali 262.685 din. Med TOZD je dosegla naj višji OD TOZD D za 315,1 %, najnižji TOZD H 231,6 % manj v primerjavi z letom 1980. . Leta 1985 načrtuje DO višji čisti osebni dohodek od doseženega leta 1984 za 46,9 % ali 172.416 din na delavca. Višji čisti OD od načrtovanega poprečja DO načrtuje TOZD J za 57 % ali 185.600 din na delavca, nižji OD načrtuje TOZD D samo 19,2 % več od doseženega leta 1984. 2.19. Splošna problematika proizvodne, nabavne, prodajne, kadrovske in finančne poslovne funkcije 2.19.1. Proizvodnja Pri proizvodnji grodlja je v obravnavanem obdobju prihajalo do zastoja peči zaradi okvare pečnega transformatorja, redukcije električne energije, remonti TH peči, pomanjkanje surovin in repromateriala. Iz teh razlogov ni bilo možno doseči zastavljenih ciljev. Proizvodnja surovega jekla seje odvijala normalno. Preskrba s surovinami je bila v količinskem oziru zadovoljiva, v kvalitetnem pa manj. Občasno je primanjkovalo delavcev zaradi bolniškega staleža in fluktuacije. Proizvodnja valjanega jekla v Valjarni I je potekala po načrtovani dinamiki, kljub temu, da so nastale tehnične napake na osnovnem agregatu koračne peči CER, Na področju politike asortimana so osvojili devet novih pozicij specialnih profilov. V Valjarni II je prišlo v letu 1982 do znižanja fizičnega obsega proizvodnje zaradi prehoda na normalno triizmensko obratovanje, ker je primanjkovalo vložka. Proizvodnja vlečenega in brušenega jekla se je vsa leta povečevala še zlasti pa v zadnjih letih, ko je začel obratovati nov obrat. Velik delež pri tem imajo inventivni in racionalizatorski ukrepi pri tehnologiji vlečenega in brušenega jekla in v tehnološko opremljenost TOZD. Proizvodnjo valjev, kokil in metalurške litine je spremljalo nezanesljivo obratovanje indukcijske peči, ki je povzročala določene izpade pri proizvodnji. Prihajalo je tudi do elektrookvar ter redukcije električne energije, kar je imelo posreden vpliv na pomanjkanje surovin oz. tekočega grodlja iz Elektroplavža. Problemi so se tudi pojavljali pri oskrbi z valjčno zlomnino in pomanjkanjem delovne sile. Kljub različnim zastojem so bili planski cilji doseženi. Proizvodnja strojne litine se v zadnjem obdobju po fizičnem obsegu zmanjšuje, ker prehaja kvantiteta v vse večjo kvaliteto in zato nižjo kosovno težo. Prihajalo je do pomanjkanja nekaterih ključnih surovin, še posebej peska in koksa, ki pa je bil tudi slabe kvalitete. Čestokrat so izostale dobave kalcijevega karbida iz tovarne dušika Ruše. Velike težave so v zadnjih letih spremljale proizvodnjo zaradi pomanjkanja delovne sile, kar je povzročalo zastoje in kopičenje nedokončane proizvodnje. Proizvodnja traktorjev se je v zadnjih dveh letih sicer bistveno povečala, vendar bi pri nemoteni oskrbi s sestavnimi deli bila lahko še nekoliko višja. Posebne težave je povzročalo nesorazmerje med cenami vstopnih komponent in prodajno ceno traktorjev. Težave s prodajo traktorjev s strani FIAT in zato ni bilo mogoče v kontokorentu poravnati uvozne ob- veznosti. Restriktivni ukrepi pri uvozu narekujejo znižanje fizičnega obsega proizvodnje. 2.19.2. Nabava Oskrba s surovinami, repromateriali in rezervnimi deli je bila delno zadovoljiva. Občasno je primanjkovalo gredic, zato je bilo potrebno permanentno prilagajati proizvodni program razpoložljivim surovinam. Prihajalo je do neustrezne dinamike deviznih prilivov, kar je povzročalo neoptimalne zaloge. Redukcije električne energije so povzročale izpade v neposredni proizvodnji, med drugim je prihajalo tudi do pomanjkanja ferolegur in ognjavzdržnih materialov, zato je bil potreben interventni uvoz iz konvertibilnega področja. V tem obdobju je pozitiven premik nastal z uvedbo sistema maloobmejnega trgovanja. Po tem sistemu smo uvažali grafitne elektrode, ferolegure in hvarske pripomočke iz Italije, izvažali pa vzmetna jekla za industrijo transportnih sredstev. V zadnjem obdobju so tuji dobavitelji zaostrili prodajne pogoje, saj zahtevajo odpiranje, akreditivov že pred odpremo v našo državo. Kljub določenim problemom v oskrbi je proizvodni proces potekal dokaj kontinuirano. V zadnjem obdobju se pri oskrbi pojavlja vse več problemov, kar ne daje tako ugodne prognoze oskrbe v prihodnje. V okviru možnosti se bomo na nivoju delovne organizacije prizadevali tudi v prihodnje za čimbolj nemoteno oskrbo. 2.19.3. Prodaja Zaradi premajhne kapacitete jeklarne in izpada proizvodnje, ter neustrezne kvalitete gredic iz uvoza nismo uspeli načrtovani in s pogodbami sklenjeni asortiman v celoti realizirati. V 40 °/p primerov je bilo potrebno proizvajati in prodajati asortiman, ki ni ustrezal zahtevam kupcev. To je povzročalo težave pri sestavljanju programa valjanja za izvoz. Kljub temu pa je v zadnjih letih izvoz stalno naraščal. Na tujem trgu smo si pridobili dokaj stalen krog poslovnih partnerjev, ki zaupajo v našo kvaliteto. Izvažamo predvsem jeklo, naj večji uvozniki oz. kupci našega jekla so: Bolgarija, Italija, Poljska in ZRN. Problemi nastajajo pri prodaji proizvodov, kijih ni mogoče prodajati v večjih količinah, ker se tako povečujejo prodajni stroški na enoto proizvoda. V tehnično tehnološkem smislu je čestokrat težavno fleksibilno menjati proizvodni program in se prilagajati tržišču. Prodajna politika v naši OZD je pod nenehnim vplivom eksternih faktorjev. Prodajne cene naših proizvodov se oblikujejo na podlagi cenika UJŽ, raznih združenj ipd. Zaradi upadanja konjunkture v Jugoslaviji se je tudi nelikvidnost kupcev močno povečala, kar postavlja vse večje zahteve pred prodajno službo. 2.19.4. Kadri Pri realizaciji plana zaposlovanja smo s v zadnjem obdobju dosledno držali temeljne usmeritve, ki zahteva produktivno in selektivno zaposlovanje v odvisnosti od fizičnega obsega proizvodnje in rasti realnega dohodka. Fluktuacija se iz leta v leto zmanjšuje, kar pa seveda ne pomeni, da ni potrebno izboljševati pogojev dela in odpravljati vsa žarišča, ki povzročajo bolezni in invalidnost med našimi delavci. Nadpoprečno fluktuacijo ima še vedno TOZD Livarna strojne litine. Jeklarna in Valjarni. Z realizacijo naložb v omenjenih TOZD se morajo pogoji za delo bistveno izboljšati. Dinamika gibanja števila zaposlenih po kvalifikacijski strukturi je razvidna iz tabele 1: Tabela 1 Stopnja kvalifikacije 1980 1981 1982 1983 1984 Indeks 84:80 Ozek profil 1.952 1.866 1.820 1.798 1.757 90,0 Širok profil 946 957 964 1.091 1.180 124,7 Srednja šola 443 473 502 528 554 125,1 Višja šola 74 89 92 98 110 148,6 Visoka šola 45 58 61 64 74 164,4 Skupaj 3.460 3.443 3.439 3.579 8jDf 3.675 106,2 Iz tabele je razvidno, da seje iz leta v leto izobrazbena raven delavcev izboljševala. Skupno število zaposlenih se je v petih letih povečalo za 6,5 % oz. je znašala poprečna letna stopnja rasti 1,6 °/o. Število delavcev ozkega profila (I. in II. stopnja izobrazbe) se je zmanjšala za 10 % oz. se je zmanjševalo po letni stopnji 2,5 %. Tak trend je ugoden, saj moramo z novimi naložbami bistveno spremeniti oz. izboljšati kadrovsko strukturo, če hočemo tehnično, tehnološko in organizacijsko obvladati nove investicije in jih čimbolje izkoriščati. Delavci širokega profila (III. in IV. stopnja izobrazbe) so v porastu. Od leta 1980 in 1984 seje število teh povečalo za 24,7 % oz. po poprečni letni stopnji 6,2 %. Število delavcev s srednješolsko izobrazbo se je povečalo za 25,1 % oz. po poprečni letni stopnji 6,3 °/o. Število delavcev z viš- ješolsko izobrazbo se je povečalo v obravnavanem obdobju za 36 delavcev ali 48,6 %. Z visokošolsko izobrazbo je bilo zaposlenih v letu 1980 45 delavcev, leta 1984 pa 74 oz. se je povečalo za 29 delavcev oz. 64,4 %. Kadrovska struktura od leta 1980 na 1984 se je spremenila kot je razvidno iz tabele 2: Tabela 2 Stopnja kvalifikacije 1980 (%) 1984 (%) Razlika (84-80) (%) Ozek profil 56,4 47,8 -8,6 Širok profil 27,3 32,2 + 4,9 Srednja šola 12,8 15,0 + 2,2 Višja šola 2,2 3,0 + 0,8 Visoka šola 1,3 2,0 + 0,7 Skupaj 100,0 100,0 0 Iz tabele je razvidno, da se zmanjšuje število delavcev ozkega profila (I. in II. stopnja izobrazbe). Na ta račun pa se povečuje število delavcev širokega profila (IV. in V. stopnja izobrazbe) in v manjši meri delavci s V., VI. in VII. stopnjo izobrazbe. 2.19.5. Finance Temeljna naloga financiranja kot poslovne funkcije je preskrba virov sredstev in njihovo razporejanje v vse segmente poslovnega procesa. Preskrba in angažiranje sredstev pa mora biti smotrno 'in ekonomsko utemeljeno, da lahko posamezne TOZD ali DS posluje gospodarno. V tem smislu je potrebna opredelitev finančne politike kot je določitev osnovnih načel finančnega obnašanja in ciljev, ki jih želimo doseči v konkret- DOLGOROČNE NALOŽBE IN NJIHOVO nem uresničevanju finančne poslovne funkcije. Med najpomembnejšimi cilji je nedvomno zagotovitev take finančne sposobnosti, ki omogoča normalno plačilno sposobnost OZD. Dolgoročne naložbe in njihovo financiranje za obdobje 1980-1984 so razvidne iz tabele 3. Iz pregleda je razvidno, da je finančni položaj Železarne Store sorazmerno ugoden, če ga primerjamo ž združenim delom v celoti. Pokritost dolgoročnih naložb z ustreznimi viri se v zadnjih letih giblje okrog 100 %, kar je seveda ugodno. Tak položaj pa je v veliki meri tudi posledica sorazmerno majhnega obsega investiranja v preteklih nekaj letih. V pogojih visoke inflacije in neustreznega regulativnega obravnavanja uspela pokriti z zmanjšanim obsegom investiranja in s pravilnim obravnavanjem inflacijskega dohodka. Se posebno pomembno je, da je do kvalitetnega premika v financiranju prišlo prav v zadnjih nekaj stabilizacijskih letih. Iz tabele 4 je razvidno, daje v letu 1980 Železarna pokrivala zaloge 71 % z ustreznimi dolgoročnimi viri (poslovni sklad in dolgoročne zadolžitve), leta 1984 pa že 100 °/o. Ob tem je potrebno poudariti, da je hkrati z večanjem finančne stabilnosti rasla tudi finančna samostojnost oz. stopnja samofinanciranja. Stopnja financiranja z lastnimi trajnimi viri (poslovni sklad) seje povečala od 63 % v letu 1980 na 80 % v letu 1984. Finančni položaj Železarne Store je bil ob koncu leta 1984 zadovoljiv, še posebej pa je pomembno njegovo izboljšanje v zadnjih letih zaostrovanja pogojev gospodarjenja. Porast deleža zalog v skupnih dolgoročnih naložbah od 24 % v letu 1980 na 36 % v letu 1984 pa nedvomno opozarja, daje v politiki financiranja potrebno posvetiti financiranju obratnih sredstev veliko pozornost Ob pričakovani rasti inflacije, restriktivnosti v kreditno-monetarni politiki, znatnem zviševanju obrestnih mer, splošnemu slabšanju likvidnostnega položaja združenega dela in ob predvidenih večjih naložbah, se bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju srečali z večjimi problemi financiranja. Posebno pozornost bo tudi vnaprej potrebno posvečati zalogam in sploh skrbeti za finančno in s tem tudi ekonomsko moč DO kot celote in vsake TOZD posebej. Tabela 3 FINANCIRANJE V OBDOBJU 1980-1984 1980 1981 1982 1983 1984 000 din % 000 din % 000 din % 000 din % 000 din % A. DOLGOROČNE NALOŽBE 1. Osnovna sredstva 1.564.316 57 2.006.256 56 2.660.251 57 3.277.706 48 4.874.900 48 2. Dolgoroč. fin. naložbe 528.673 19 677.523 19 936.339 19 1.182.264 17 1.259.075 12 3. Tečajne razlike - - lilppl jPfPIgllj 28.813 1 99.783 2 162.664 2 SKUPAJ DOLG. NALOŽBE 2.092.989 76 2.683.779 75 3.625.403 77 4.559.753 67 6.296.639 62 4. Zaloge 672.651 24 891.559 25 1.054.518 23 \ 2.298.679 33 3.715.925 36 5. Presežek dolg. virov - - i m B -• 220.455 2 SKUPAJ NALOŽBE 2.765.640 100 3.575.338 100 4.679.921 100 6.858.432 100 10.233.019 100 B. DOLGOROČNI VIRI 1. Poslovni sklad 1.740.031 63 2.613.514 73 3.704.046 79 5.506.045 80 8.184.611 80 2. Dolg. zunanji viri 828.916 30 818.859 23 912.533 20 1.295.174 19 2.048.408 20 3. Primanjkljaj dol. v. 196.693 7 142.965 4 63.342 1 57.213 1 ' ' “ ' V SKUPAJ VIRI 2.765.640 100 3.575.338 100 4.679.921 100 6.858.432 100 10.233.019 100 Tabela 4 FINANCIRANJE TRAJNIH OBRATNIH SREDSTEV (ZALOG) V OBDOBJU 1980-1984 1980 1981 1982 1983 1984 000 din % 000 din % 000 din % 000 din % 000 din % A. TRAJNA OBR. SRED.-ZALOGE 672.651 - 891.559 - 1.054.518 - 2.298.679 - 3.936.380 - B. VIRI FINANCIR. TR. OBR SR 1. Poslovni sklad 248.905 37 545.979 61 854.826 81 1.960.924 86 3.485.447 89 2. Dolg. zunanje zadolžitve 227.053 34 202.615 23 136.350 13 280.542 12 450.933 11 3. Ostali kratkoroč. viri 196.693 29 142.965 16 63.342 6 57.213 2 7 - SKUPAJ VIRI 672.651 100 891.559 100 1.054.518 100 2.298.679 100 3.936.480 100 3. PREDVIDEVANJE OKOLJA 3.1. Potrošnja in proizvodnja jekla v svetu Svetovna potrošnja in proizvodnja jekla je po II. svetovni vojni stalno naraščala, v zadnjih desetih letih se je rast upočasnila, v zadnjem ob- dobju pa celo pada. Pojavlja se vse več substitutov za jeklo, kar povzroča znižanje potrošnje jekla. Dvig kvalitete jekel pa širi porabo tudi na nova področja. V sedanjem ekonomskem položaju prihaja do zasičenosti oz. ustalitve potrošnje jekla pri okrog 500-700 kg jekla na prebivalca. Omenjeno količino so dosegle v glavnem vse razvite države. Potrošnja v ne- razvitih in srednjerazvitih državah pa se giblje od 30-200 kg na prebivalca. Ocenjuje se, da bo potrošnja jekla v svetu rastla po poprečni letni stopnji 2-3 %. To povečanje oz. potrošnja jekla se v glavnem pričakuje v deželah v razvoju. 3.2. Potrošnja in proizvodnja jekla v Jugoslaviji Jugoslovanska črna metalurgija zaostaja v tehnološkem in ekonomskem smislu, kljub temu da smo v letu 1970 proizvedli 2,2 mio ton jekla, v letu 1984 pa 4,0 mio ton in je fizični obseg proizvodnje porasel za 81,8 %. Poraba jekla se je od 36 kg na prebivalca v letu 1950 povečala na 300 kg na prebivalca v letu 1981. Zaradi splošne krize v svetovnem gospodarstvu bo tudi potrošnja jekla v Jugoslaviji v prihodnjih letih počasneje naraščala. Ocenjujemo, da bo znašala poprečna letna stopnja rasti od 3-4 %. 3.3. Potrošnja in proizvodnja jekla v Sloveniji Informacije o slovenski potrošnji jekla so ocenjene na podlagi anket, o proizvodnji jekla pa povzete iz podatkov SOZD Slovenske železarne. Na podlagi anket je znašala slovenska potrošnja jekla v letu 1981 okrog 850.000 ton. Ocenjuejmo, da zaradi gospodarskih težav do leta 1990 ne bo prekoračila 900.000 ton, da pa bo zatem nekaj hitreje rasla, tako da bo do leta 2000 dosegla 1,1 mio ton. Po dolgoročni projekciji bomo v Sloveniji leta 2000 potrebovali 1,4 mio ton surovega jekla. Potrošnja na prebivalca bo znašala okrog 600 kg jekla oz. 500 kg končnih izdelkov. 4. CILJI POSLOVANJA V tabeli 1 prikazujemo fizični obseg skupne proizvodnje za skupine proizvodov za TOZD proizvodne dejavnosti. Iz pregleda je razvidna rast fizičnega obsega skupne proizvodnje od leta 1986 do 1990 po posameznih letih. V TOZD Elektroplavž se bo skupna proizvodnja v srednjeročnem obdobju od leta 1986 do 1990 zmanjšala za 18.000 ton oz. 37,5 %. Proizvodnja grodlja SGN se bo zmanjšala za 12.000 ton oz. 40 °/o in kvalitete SGSP za 6.000 ton oz. 33,3 %. V TOZD Jeklarna se bo skupna proizvodnja povečala za 55.000 ton ali 35,5 % oz. po poprečni letni stopnji 8,9 %. Proizvodnja konti gredic kvalitete C se bo povečala za 27.000 ton in kvalitete L za 28.000 ton. V TOZD Valjarna I je načrtovano zmanjšanje skupne proizvodnje za 4.000 ton ali 11,8 °/o. Proizvodnja profilov C kvalitete se bo zmanjšala za 2.700 ton in profilov L kvalitete za 1.300 ton. V TOZD Valjarna II se bo skupna proizvodnja povečala za 57.000 ton ali 52,8 % oz. po poprečni letni stopnji 13,2 °/o. Proizvodnja profilov C kvalitete se bo povečala za 29.000 ton, L kvalitete za 28.000 ton, proizvodnja betonskega rebrastega železa pa bo ostala na enakem nivoju. V TOZD Jeklovlek se bo skupna proizvodnja povečala za 4.000 ton ali 22,2 %. Proizvodnja vlečenih profilov C kvalitete se bo povečala za 2.200 ton, L'kvalitete pa za 200 ton. Proizvodnja brušenih profilov C kvalitete se bo povečala za 200 ton in L kvalitete za 1.400 ton. V TOZD Livarna j se bo skupna proizvodnja le malenkostno povečala in sicer za 100 ton. Načrtuje se zmanjšanje fizičnega obsega kokil za 1.400 ton in metalurške litine za 600 ton. Povečala pa se bo proizvodnja strojne litine in sicer za 900 ton in valjev za 1.200 ton. V TOZD Livarna II se načrtuje povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 2.000 ton oz. za 23,5 °/o. Proizvodnja sive litine se bo zmanjšala za 400 ton, proizvodnja nodulame litine se bo povečala za 2.300 ton in hidravlične litine za 100 ton. V TOZD Mehanska obdelava je načrtovano zmanjšanje proizvodnje pri skupini proizvodov obdelani kosi za 170 ton in povečanje proizvodnje pri podsestavih in sestavih za 1.670 ton. Tovarna traktorjev bo v srednjeročnem obdobju do leta 1990 preusmerila proizvodnjo od proizvodnje traktorjev na traktorske, transportne in hidrav. sklope, naprave za obdelovalne in preoblikovalne stroje, sklopke in dejavnost inženiringa (goril, oprema, namenske peči in elektro peči). - Leta 1986 planirano proizvodnjo in dokompletiranje 55 kom. traktorjev bi povečali do leta 1990 za 500 % tj. 330 kom., ■g traktorske sklope od 4.700 na 10.000 kom. tj. za 112,8 %, |||| transportne sklope od 3.100 na 9.500 kom., tj. za 206,5 %, sklopi za hidravliko od 25 kom. na 2.500, naprave za obdelovalne in preoblikovalne stroje od 10 na 350 kom., pil sklopke od 40 na 150 kom., tj. 275 %, - s proizvodnjo obdelanih ulitkov in ulitih podsklopov prične TT v letu 1987 s 750 tonami, leta 1990 1.200 ton, tj. 60% povečanje, - vrednost inženiringa bi povečali od 260 milijonov din leta 1986 na 630 milijonov din 1990, tj. povečanje za 142,3 %. Za delovno organizacijo brez Tovarne traktorjev je načrtovano povečanje skupne proizvodnje za 97.800 ton ali 25,1 %. NAČRTOVANA SKUPNA PROIZVODNJA OZD ZA OBDOBJE 1986-1990 Tabela 1 (ton) TOZD PROIZVOD 1986 1987 1988 1989 1990 ELEKTROPLAVŽ grodelj SGN 30.000 31.000 32.000 32.000 18.000 grodelj SGSP 18.000 17.000 16.000 16.000 12.000 SKUPAJ 48.000 48.000 48.000 48.000 30.000 JEKLARNA konti gredice C 86.000 101.000 110.000 115.000 113.000 konti gredice L 69.000 69.000 70.000 85.000 97.000 SKUPAJ 155.000 170.090 180.000 200.000 210.000 VALJARNA I profili C 21.700 22.500 22.000 22.000 19.000 profil L 12.300 12.500 13.000 13.000 11.000 SKUPAJ 34.000 35.000 35.000 35.000 30.000 VALJARNA II profili C 50.000 50.000 51.000 66.500 79.000 profili L 48.000 48.000 49.000 63.500 76.000 betonsko - REB 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 SKUPAJ 108.000 108.000 110.000 140.000 165.000 JEKLOVLEK vlečeni profili C 10.500 11.100 11.900 12.200 12.700 vlečeni profili L 300 300 400 .400 500 brušeni profili C 700 800 800 800 900 biušeni profili L 6.500 6.800 6.900 7.600 7.900 SKUPAJ 18.000 19.000 20.000 21.000 22.000 LIVARNA I kokile 8.700 7.700 7.700 7.750 7.300 metalurška litina 3.200 2.800 2.800 2.800 2.600 • strojna litina 1.600 2.000 2.500 2.500 2.500 valji , 3.500 3.800 4.400 4.500 4.700 SKUPAJ 17.000 16.300 17.400 17.550 17.100 LIVARNA II siva litina 2.500 2.400 2.300 2.200 2.100 nodularna litina 5.400 7.270 7.540 7.620 7.700 hidrav. litina 600 630 660 680 700 SKUPAJ 8.500 10.300 10.500 10.500 10.500 MEHANSKA obdelani kosi 745 760 775 775 575 OBDELAVA podsestavi in sestavi 755 1.040 1.425 1.925 2.425 SKUPAJ 1.300 1.800 2.200 2.700 3.000 DELOVNA ORGANIZACIJA (brez tovarne traktorjev) 389.800 408.400 423.100 474.750 487.600 INDEKS (bazni) 100 104,8 108,5 121,8 125,1 INDEKS (verižni) 104,8 103,6 112,2 102,7 TOVARNA traktorji kom. 55 125 156 240 330 TRAKTORJEV trakt, sklopi kom. 4.700 6.500 7.900 9.200 10.000 transp. sklopi kom. 3.100 4.500 7.200 9.000 9.500 sklopi za hidravliko naprave za obdelov. kom. 25 170 600 1.400 2.500 in preobhkoval. stroje kom. 10 80 150 250 350 sklopke obdelani uhtki kom. 40 80 80 100 150 uliti podsklopi ton. 750 850 1.000 1.200 goril, oprema in mio. 140 170 230 300 350 namen, peči din elektro peči mio. 120 180 210 240 280 din Skupaj inžiniring mio. 260 350 440 540 630 Železarne Štore din 5. STRATEŠKE USMERITVE Temeljna razvojna strategija Železarne Štore je v intenzivnem investiranju v proizvodnjo konti gredic, valjancev, vlečenega, brušenega in luščenega jekla, valjev, ulitkov ter različnih sklopov, podsestavov in sestavov. Osnovna usmeritev poleg povečanja fizičnega obsega proizvodnje bo predvsem prestrukturiranje proizvodnje v bolj kvalitetne in tehnološko ter tehnično zahtevnejše proizvode. Vse investicijske učinke bomo morah v prihodnje permanentno spremljati. Učinkovite investicije so gonilna sila razvoja, vse večjo pozornost bomo posvečali razvoju novih proizvodov, ki bodo predvsem rezultat lastnega znanja. Proizvodnjo bomo usmerjali v tehnološko in kapitalno intenzivne proizvodnje ob podpori sodobnih dosežkov na področju tehnike, tehnologije in organizacije dela. Temeljne strateške usmeritve po posameznih TOZD osnovne dejavnosti po skupinah proizvodov so naslednje: Elektroplavž: Kvaliteto bomo usmerjali na specialne vrste grodlja, še zlasti poi zmanjšanju oz. ukinitvi proizvodnje kokil. Ob tem načrtujemo večje znižanje pri kvaliteti SGN kot SGSP. V letu 1986 načrtujemo 48.000 ton skupne proizvodnje, ob koncu srednjeročnega obdobja pa 30.000 ton. Jeklarna: Z realizacijo investicije v povečanje zmogljivosti jeklarne se bo proizvodnja jekla povečala v letu 1990 na 210.000 ton. Proizvodni program obsega 80 različnih kvalitet konstrukcijskih ogljikovih in nizko-legiranih jekel za avtomobilsko, kovaško in strojno industrijo ter gradbeništvo. Stalno večamo delež kvalitetnih in plemenitih ogljikovih jekel, ter plemenitih nizkolegiranih jekel. Lastna proizvodnja in s tem manjša nabavna odvisnost bo omogočala stabilnejšo in kvalitetnejšo proizvodno usmeritev. Načrtovano povečanje proizvodnje bo mogoče doseči z izgradnjo druge naprave za kontinuirano vlivanje jekla z večjimi preseki gredic, ter z uvedbo izvenpečne tehnologije. Konti gredice C kvalitete bomo povečali v skupni proizvodnji za 31,4 %, ter L kvahtete za 40,6 %. Valjarna I: Obseg skupne proizvodnje se bo zmanjšal od 34.000 ton v letu 1986 na 30.000 ton v letu 1990. Proizvodnja proifilov C kvahtete se bo zmanjšala za 12,4 °/o, L kvahtete pa za 10,5 %. Proizvodni program bo usmerjen v povečanje deleža vseh vrst specialnih profilov, ki prinašajo večjo akumulacijo. Valjarna II: Vzporedno s povečanjem kapacitete jeklarne se bo povečala kapaciteta valjarne II. Reverzirno duo ogrodje z dovodno valjčni-qo, obračalnimi pripomočki z armaturo in avtomatiko bo omogočalo prevaljanje gredic z večjim presekom. Na reverzirnem duo ogrodju bo mogoče s procesnim računalnikom izvaljati različne dimenzije in oblike profilov z ozirom na potrebe trga. Proizvodnja valjarne se bo povečala od 108.000 ton v letu 1986 na 165.000 ton v letu 1990. Profili C kvahtete se bodo povečali za 58,0 %, ter L kvalitete za 58,4 %, obseg proizvodnje rebrastega betonskega železa se ne bo povečal. Jeklovlek: Proizvodni program jeklovleka bo obsegal različne kvahtete in dimenzije okroglega, ploščatega in šesterokotnega vlečenega, brušenega in luščenega jekla. Proizvodnja se bo povečala od 18.000 ton v letu 1986 na 22.000 ton v letu 1990 oz. 22,3 %. Obseg proizvodnje vlečenih profilov C kvalitete se bo povečal za 21,0 %, profilov L kvalitete pa za 66,7 %. Obseg brušenih profilov C kvahtete načrtujemo povečati za 28.6 % in L kvalitete za 21,6 %. Livarna I: V livarni valjev, kokil in metalurške ljtine načrtujemo v naslednjem srednjeročnem obdobju od leta 1986 do 1990 povečanje skupne proizvodnje le za 100 ton. Ob tem pa bo prišlo do spremembe strukture proizvodnje. Obseg proizvodnje kokil se bo postopoma zniževal do leta 1990 za 16,1 %, metalurške litine za 18,7 %, proizvodnja strojne litine se bo povečala za 56,3 %, valjev pa za 34,3 %. Pri proizvodnji valjev načrtujemo uvedbo sodobne tehnologije izdelave valjev s centrifugalnim sistemom ulivanja. S to novo tehnologijo bomo pri valjih dosegli višjo trdoto, homogenizacijo metalurške strukture, centričnost delovnih plasti, višji izplen, ter manjšo porabo ferolegur. Livarna II: V livarni strojne litine načrtujemo povečanje fizičnega obsega proizvodnje pri nodulami litini in sicer za 42,6 % in pri hidravlični litini za 16,7 %. Obseg proizvodnje sive litine pa se bo zmanjšal za 16.6 %. Iz tega izhaja, da se bomo usmerili v večjo kvaliteto in zahtevnost proizvodov, ob tem pa načrtujemo tudi dvig akumulativnosti TOZD, saj bomo v proizvodnem programu opuščali navadne vrste litine za strojno industrijo. Vse bolj bomo povečali proizvodnjo nodulame in valikulame litine za tima in cestna vozila, traktorje in ostale vlačilce. V okvire te usmeritve pa se bomo še posebej usmerili v proizvodnjo litine za hidravliko. Z realizacijo projekta avtomatske formarske linije bomo dosegli večji količinski obseg proizvodnje, večjo kvaliteto in manjši izmeček. Mehanska obdelava: Proizvodnja v mehanski obdelavi bo v veliki meri odvisna od proizvodnje v livarni I. V letu 1986 načrtujemo proizvodnjo 1.300 ton, ob koncu srednjeročnega obdobja pa 3.000 ton oz. 130,8 % več. V tej strukturi bomo povečali proizvodnjo različnih podsestavov in sestavov kar za 221'2 %. V teh proizvodih bo vgrajenega vse več sedanjega znanja, ki smo ga že osvojili pri proizvodnji valjev, ulitkov, vseh vrst kvalitet jekel, sestavov in podsestavov s ciljem, da bi dosegli proizvode še višje stopnje predelave. V srednjeročnem obdobju 1986-1990 bomo izvedli prestrukturiranje proizvodnje v obstoječem TOZD Tovarna traktorjev in ostalih TOZD. Načrtujemo dokompletiranje traktorjev z1 večjo močjo. V okviru traktorskih sklopov načrtujemo proizvodnjo prednjega pogonskega mostu, hidravlične dvigalke, menjalniške sklope in traktorske sklopke za domače proizvajalce traktorjev in FIAT. Transportni sklopi bodo zajemali priklopna sedla in ležajne krmilne vence. Sklopi za hidravliko pa dele za hidravlične črpalke, dele za hidromotorje, krmilne in regulacijske podsklope. Iz skupine naprav za obdelovalne in preoblikovalne stroje načrtujemo proizvodnjo vrtljivih in delilnih miz ter vpenjalni strojni pribor. Proizvodnja sklopk bo zajemala sklopke za preobhkovalne stroje in pnevmatske sklopke. Obdelani ulitki in uliti podsklopi bodo zajemali obdelano kvalitetno litino, vztrajnike, ohišja reduktorjev in menjalnikov, ležaje in strmo ramenska platišča. Inženiring dejavnost se je v Železarni Štore zasnovala na osnovi razvoja gorilnikov in gorilniške opreme. Ta dejavnost bo zajemala naslednje proizvode: industrijske plinske gorilnike, injektorske gorilnike, varovalno opremo zračne in plinske armature, električno krmilno in merilno regulacijsko opremo, ogrevne žarilne ter posebne namenske peči. Skupina proizvodov elektro peči bo obsegala talilne mrežne ¡frekvenčne in srednje frekvenčne peči ter kanalske peči. Poleg proizvodne dejavnosti se bo TOZD ukvarjal tudi s storitveno dejavnostjo kot je površinska zaščita (skupna lužilnica), termična obdelava železa in jekla in konfekcioniranje proizvodov jeklo vleka. Vzporedno z razvojem tehnologije v proizvodnih TOZD, bomo ustvarjali vse potrebne pogoje za rast in razvoj vseh TOZD skupnega pomena in delovnih skupnosti, da bomo skupno s proizvodnimi TOZD načrtovane cilje tudi dosegli. Sodobnejše naprave in oprema v proizvodnem procesu bodo zahtevale sodobnejši pristop vzdrževanja, energetike, transporta in kontrole kakovosti ter vseh delovnih skupnosti, ki s svojimi nalogami posegajo na različna področja dela. Delovne skupnosti proizvodnje, ekonomika in organizacija, investicije in razvoj, komerciala, finance in računovodstvo ter kadri in splošne zadeve s svojimi službami pomembno vplivajo na poslovni sistem Železarne kot celote. Zaradi trendov upadanja proizvodnje v črni metalurgiji SRS in SFRJ bo prihajalo pri prodaji naših proizvodov do večjih zastojev. To pa pomeni, da bo potrebna tesnejša povezava komercialne funkcije z ostalimi delovnimi skupnostmi in TOZD, da bi dosegli kvalitetnejše programe oz. prehod iz količine v kvaliteto. Na prodajnem področju se bomo srečevali z ostrimi pogoji kupcev glede kvalitete, cene in količine. Zaradi vse dražjega kapitala bodo kupci kupovali manjše količine naših proizvodov, kar bo povzročalo dodatne težave pri usklajevanju proizvodno-prodajne funkcije. Kovinsko predelovalna industrija ima probleme zaradi pomanjkanja kvalitetnih finančnih sredstev in bo potrebno povečati povezanost komercialno-finančne funkcije. Iz tega razloga se bo v srednjeročnem obdobju prodaja morala vse bolj posluževati novih tehnik in metod dela, da bi dosegli tesnejše sodelovanje s kupci oz. trgovino. Pri prodaji valjanega, vlečenega in brušenega jekla načrtujemo naslednje poprečne letne količine: Kupec Letna količina (ton) L Fabrika vagona Kraljevo 18.000 2. Unior 15.000 3. Kovinotehna 12.000 4. Čelik 10.000 5. Metalka 9.000 6. Merkur 8.000 7. Agros 4.600 8. Crvena Zastava 4.000 9. Železarna Ravne 4.000 10. Veriga * 2.500 11. Iskra 2.500 12. Železarna Jesenice 2.000 13. Krušik 2.000 Poprečna letna količina prodanega jekla bo znašala ca. 120.000 ton, od tega bo udeležba omenjenih kupcev preko 80 %. V prihodnjem srednjeročnem obdobju se bomo vse bolj povezovali s finalisti zaradi združevanja dinarskih in deviznih sredstev. Pri prodaji sive, nodularne in hidravlične litine načrtujemo za srednjeročno obdobje 1986—1990 naslednje poprečne letne'količine: Kupec Letna količina (ton) 1. TAM 2.000 2. 14. Oktobar 1.000 3. Vozila 650 4. Prva petoletka .350 5. Belt 200 6. Goša 200 7. Kostroj 160 8. Utva 140 9. Itas 100 Kokile: 1. Železarna Jesenice 9.000 2. Železarna Ravne 1.800 Aktivnosti na področju prodaje litine bodo odvisne od predvidenih strukturnih sprememb v Livarni I in II. Uvedba novih proizvodov pomeni iskanje novih tržišč za te proizvode, kar bo ena izmed prednostnih nalog. Pri prodaji valjev načrtujemo po posameznih kupcih naslednje letne količine: Kupec Letna količina (ton) 1. Železarna Nikšič 400 2. Železarna Jesenice 380 3. Železarna Sisak 250 4. RMK Smederevo 170 5. Železarna Ravne 130 6. Železarna Skopje 120 7. Železarna Zenica 80 8. Utva 65 9. Valjarna Kumrovec 60 10. Pobeda 50 V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo iskali možnosti plas-mana predvsem na metalurškem področju, ter v izvozu. Pri plasmanu surovega železa načrtujemo 'po kupcih naslednje količine: Kupec Letna količina (ton) 1. FOB Beograd 4.500 2. Belt Črnomelj 3.500 3. LTA Varaždin 3.000 4. IMR Rakovica 3.000 5. LTŽ Kikinda 2.500 6. IMP Ivančna Gorica 1.500 7. Dalit Daruvar 1.000 8. Torpedo Rijeka 1.200 9. 27. mart Novi Sad 700 10. Gostol N. Gorica 500 11. Železarna Ilijaš 500 12. Atmos Hoče 500 S kupci surovega železa imamo sklenjene samoupravne sporazume o poslovno-tehničnem sodelovanju in o združevanju deviznih sredstev, kar bo temelj medsebojnih odnosov tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. Na nabavnem področju se bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju srečevali s problemi z oskrbo iz uvoza zaradi pomanjkanja deviznih sredstev in zaradi povečanja obsega potreb po surovinah oz. novih dobaviteljih. V prihodnje pričakujemo pomanjkanje določenih vrst proizvodov kot so ognjevzdržni materiali, ferolegure, staro železo ipd. V povezavi s SOZD je potrebno urediti medsebojno dobavo znotraj SOZD s ciljem, da se zmanjšajo stroški na enoto proizvoda. Že v letu 1986 bomo potrebovali večje količine jeklenega odpadka zaradi večjega fizičnega obsega proizvodnje v jeklarni. Z Dinosom in Surovino sovlagamo finančna sredstva za izgradnjo zbirnega terminala za pripravo in predelavo jeklenih odpadkov v Celju. S tem se bo bistveno izboljšala kvaliteta jeklenega vložka. V letu 1986 bo potekla pogodba o sovlaganju v zbirni terminal jeklenih odpadkov v Beogradu z Inosom - Železniki, ki jo bomo obnovili, da si zagotovimo tudi dobave s tamkajšnjega področja. Količina in kvaliteta domačega jeklenega odpadka že danes ne zadovoljuje potreb in bo zato potrebno manjkajoče količine uvažati. Večje količine jeklenega odpadka bomo uvozili s kompenzacijskimi posli iz dežel kamor izvažamo naše proizvode. Za obdobje 1986-1990 načrtujemo naslednje količine potrebnega jeklenega' odpadka (ton): 1986 - 165.850 1987- 181.900 1988 - 192.600 1989- 214.000 1990- 224.700 Kapacitete proizvajalcev ferolegur in tudi njihova proizvodnja je večja od domačih potreb, kljub temu pa jih na trgu primanjkuje zaradi izvoza. Potrebne količine ferolegur si bomo še naprej morali zagotavljati z dinarskim in deviznim združevanjem. Predvidena poraba ferolegur v letih 1986-1990 bo naslednja (ton): Ferolegura 1986 1987 1988 1989 1990 FeSi - kosi 1.000 1.235 1.325 1.395 1.550 FeSi - granule 355 370 400 410 430 FeMn 955 1.050 1.155 1.415 1.520 FeCr jgcarbure 250 275 300 350 375 Ni 101 102 110 115 125 FeSiMg 450 490 510 520 540 Pri nabavi železove rude za proizvodnjo SGN ostajamo Vezani na uvoz s konvertibilnega področja. Uvožene surovine bodo odvisne od obsega proizvodnje elektroplavža. Z ostalimi železarnami bomo še v prihodnje vlagali v ureditev domačih rudnikov (Omarska), da si zagotovimo kontinuirano oskrbo z domačega trga. Letno uvažamo ca. 24.000 ton gredic, ker jih na domačem trgu primanjkuje. Z dokončanjem investicije v jeklarni si bomo v naslenjem srednjeročnem obdobju zagotovili dovolj gredic za potrebe oz. kapacitete obeh valjam. Manjše količine bomo nabavljab le za dopolnitev asortima-na. S tem se bo zmanjšala odvisnost od uvoza. Za uvoz premoga za kok-siranje se devizna sredstva zagotavljajo z obveznim odvajanjem deviz v okviru energetske bilance. Z nekaterimi proizvajalci ognjevzdržnih materialov smo že sklenili sporazume o dolgoročnem poslovnem sodelovanju in dobavah ognjevzdržnih materialov. V prihodnosti bomo sklenili podobne sporazume s Šamotom Arandelovac in Magnohrom Kraljevo, da si dejansko zagotovimo potrebne količine in kvalitete ognjevzdržnih materialov. Temeljne usmeritve nabavne politike za srednjeročno obdobje 1986-1990 so naslednje: - Nadomeščati uvozne surovine z domačimi vsepovsod kjer je to mogoče in je ekonomsko utemeljeno; Kjf Utrjevati politiko dolgoročnega poslovanja sodelovanja z našimi dobavitelji, da si na ta način zagotovimo trajno oskrbo z reprodukcijskim materialoim; - Z aktivno nabavno politiko usmerjati naše dobavitelje in druge proizvajalce v proizvodnjo večje kvalitete, ki mora ustrezati našim potrebam; - Vodenje take politike zalog, ki omogočajo optimalen nivo in čim nižje stroške; - Skupno z nabavnimi službami ostalih DO v SOZD SŽ je potrebno vplivati na višino cen vhodnih komponent. Na izvozno-uvoznem področju komercialnega poslovanja smo v zadnjih letih dosegli dobre rezultate pri stopnji pokrivanja uvoza z izvozom. Količinsko v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bomo mogli v takem obsegu povečevati izvoza kot smo ga v zadnjih letih. V jeklarski industriji je konkurenca na mednarodnem tržišču vedno večja, zato bomo le z večjo kvaliteto in nižjimi stroški konkurenčni. Na uvoznem področju bomo morali uvažati samo tisto kar bo nujno potrebno in v okviru izvoznih možnosti. Na tem področju bomo izvajali večjo selekcijo dobaviteljev in skrbeli za terminsko optimalne dobave. Projekcija izvoza v obdobju 1986-1900 po posameznih TOZD je naslednja: (v mio $) TOZD 1986 1987 1988 1989 1990 Valjarna I 3,2 3,3 3,4 3,6 3,8 Skonvertibila 3,0 3,1 3,1 3,2 3,3 81 kliring 0,2 0,2 0,3 0,4 0,5 Valjarna II 6,9 7,0 7,1 7,3 7,5 —i konvertibila 6,9 7,0 7,1 7,3 7,5 - kliring |vj|& Jeklovlek 5,3 5,4 5,6 5,8 6,0 - konvertibila 4,5 4,5 4,6 4,7 4,8 - kliring 0,8 0,9 1,0 1,1 1,2 Livarna I 1,0 1,0 1,2 1,2 1,3 - konvertibila . ■ - - - - - -. kliring 1,0 1,0 1,2 1,2 1,3 Livarna II 0,1 1,4 1,7 1,7 1,7 - konvertibila 0,1 1,4 1,7 1,7 1,7 - kliring - • - ~ - ' “ SKUPAJ 16,5 18,1 19,0 19,7 20,3 ■-konvertibila 14,5 16,0 16,5 16,9 17,3 —¿kliring 2,0 2,1 2,5 2,8 3,0 Poprečna stopnja rasti izvoza za obdobje 1986-1990 bo po navedeni projekciji znašala 5,4 °/o, 10,7%. na konvertibilno področje 4,5 %, na klirinško pa Projekcija uvoza na nivoju DO v obdobju 1986-1990 bo naslednja: (v mio $) OPIS 1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj 18,0 18,3 18,7 19,5 19,6 - konvertibila 15,0 15,3 15,5 16,1 16,1 - kliring 3,0 3,0 3,2 3,4 3,5 Poprečna stopnja rasti uvoza bo znašala 2,2 %, s konvertibilnega področja 1,8 %, s klirinškega pa 3,9 %. Stopnja pokrivanja uvoza z izvozom na nivoju DO v obdobju 1986-1990 bo naslednja: OPIS 1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj 91,7 98,9 101,6 101,1 103,6 j| konvertibila 96,7 104,6 106,5 105,0 107,3 — kliring 66,7 70,0 78,2 82,4 85,8 Iz preglednice je razvidno, da se bo stopnja pokritosti uvoza z izvozom postopoma izboljševala tako, da bo v letu 1988 uvoz v celoti pokrit z izvozom oz. bo presežek izvoza nad uvozom 1,6 %. Na konvertibilno področje bomo stopnjo pokritosti povečali od 96,7 °/o v letu 1986 na 107,5 % v letu 1990, na klirinško področje pa od 66,7 % na 85,8 %. Pomembno področje, ki je pod vplivom nenehnih sprememb je informatika. Nova računalniška oprema bo omogočala realizacijo računalniško podprtega informacijskega sistema, ki bo omogočal kvalitetnejše in hitrejše poslovne odločitve, boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet, zmanjšanje zastojev, spremljanje poslovnih dogodkov posameznih TOZD in DO, vodenje materialnega poslovanja in večjo povezanost z delovnimi organizacijami v SOZD Slovenske železarne. Nov računalniški sistem bo opremljen s terminali za interaktivno delovanje. Ob tem pa bo potrebno izboljšati kadrovsko zasedbo ter pravočasno dopolnilno in permanentno izobraževati strokovne delavce v AOP in uporabnike informacij v poslovnem procesu. Učinki naložbe v zamenjavo računalniške opreme oziroma realizacijo računalniško podprtega informacijskega sistema bodo vplivali na izboljšanje produktivnosti, ekonomičnosti ter rentabilnosti poslovanja. S tem pa bo omogočeno bolj učinkovito delovanje vseh poslovnih funkcij. V proizvodni dejavnosti bomo z uvajanjem procesnih računalnikov bistveno povečali produktivnost ter ekonomičnost poslovanja. S procesnim računalnikom smo že sedaj bistveno znižali materialne stroške pri proizvodnji jekla. V naslednjem srednjeročnem obdobju, ko bo procesni računalnik vodil proizvodnjo še na drugih področjih, se bodo prihranki pri vložku in ostalih vhodnih komponentah še bistveno povečali. Na livarskem področju, kjer so na nekaterih delih pogoji dela izredno težki bomo postopoma začeli uvajati robotiko in ostalo avtomatiko. Za realizacijo vseh temeljnih poslovnih funkcij je bistvenega pomena ustrezna kadrovska politika. V širšem jugoslovanskem prostoru gre za velik razkorak med zahtevano iri dejansko izobrazbo. To je še posebej izrazito v Sloveniji, saj zaostajamo po izobrazbeni strukturi za jugoslovanskim povprečjem, Jugoslavija pa zaostaja za razvitimi državami. Tudi v Železarni se srečujemo z enakimi problemi. V preteklem srednjeročnem obdobju se je razlika med planirano in dejansko strukturo sicer iz leta v leto zmanjševala, vendar pri različnih izobrazbenih kategorijah različno. V letu 1984je bilo znatno preveč delavcev s I in II stopnjo izobrazbe (skupaj kar 47,8 °/o od skupnega števila zaposlenih). Nezadovoljivo je bilo povečanje pri kadrih s IV stopnjo strokovne izobrazbe, saj kljub aktivni politiki štipendiranja primanjkuje kadrov metalurških profilov. Plan smo presegli pri srednješolski strukturi. S VI stopnjo strokovne izobrazbe ali višjo šolo je bilo zaposlenih 3 % delavcev, po zahtevnosti del in nalog, ki jih opravljajo pa bi morali biti zastopani z okoli 5 °/o. Samo okoli 60 °/o delavcev je imelo zahtevano izobrazbo. Podobno je stanje pri VII stopnji strokovne izobrazbe ali končani visoki šoli. S to izobrazbo je bilo zastopanih 2 % delavcev. Po pismu pa bi jih moralo biti 3,9 %. Manj kot polovica delavcev je imelo ustrezno sili zahtevano strokovno izobrazbo. V naslednjem srednjeročnem obdobju predvidevamo nekoliko večjo ponudbo kadrov z višjo in visoko stopnjo izobrazbe zaradi omejenih možnosti zaposlovanja. Predvsem planiramo da se bodo obvezno zaposlovali skoraj vsi naši štipendisti, kar v preteklosti ni bila vedno stalna praksa. V naslednjem srednjeročnem obdobju planiramo 0,6 % rast zaposlovanja za leto, kar znaša 3.697 delavcev leta 1990. Ta rast je nekoliko manjša kot v občini Celje, kjer bo zaposlenost rasla po 0,8 % poprečni letni stopnji. Že na sedanji stopnji tehnološkega razvoja nam primanjkuje določeno število strokovnih kadrov. Prehod na razvojno intenzivno in tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo zahteva bistveno boljšo kadrovsko strukturo. Povečati moramo število delavcev s IV stopnjo strokovne izobrazbe. Zastopanost teh delavcev bo morala biti na koncu leta 1990 vsaj 36 % v skupnem številu zaposlenih. Drugi del izboljšanja pa bo zajel višje in visokošolske kadre, teh bi morali imeti najmanj 8,3 % v skupnem številu. Seveda pa je številčno izboljšanje kadrovske strukture samo delna rešitev te problematike, kajti če bomo hoteli imeti kadre, ki bodo kot pravimo nosilci razvoja, moramo posvetiti več pozornosti tudi usposabljanju že zaposlenih delavcev, predvsem strokovnjakov ter vodstvenih in vodilnih delavcev. Iskati moramo tudi načine večjega motiviranja delavcev in izkoriščanja znanja strokovnjakov. Kvalifikacijska struktura leta 1990 1984 1990 Razi. (90-84) Stopnja -------------------------------------------------------- izobraz. število % Število % število % 956 26,0 554 15,0 II. III. IV. v. VI. VII. 801 193 987 554 110 74 21,8 5,3 26,9 15,0 3.0 2.0 518 259 1.331 728 181 126 14.0 7,0 36.0 19,7 4,9 3,4 IH- 283 66 344 174 71 52 |gl|7,8 1.7 9,1 4.7 1,9 1,4 SKUPAJ 3,675 100,0 3,697 100,0 22 0 Plan kadrov v DO Železarna Štore do leta 1990 Leto 1986 1987 1988 1989 1990 Št. zaposl. 3.605 3.623 3.660 3.694 3.697 Plan investicij Sredstva za naložbe bodo v planskem obdobju 1986-1990 omejena. Iz tega razloga bo potrebno vsako naložbo temeljito pripraviti, pretehtati, učinkovito izvesti in jo v določenem roku tudi polno izkoriščati. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo v Železarni v teku naslednje večje investicije in sicer: 1. Nadaljevanje I. faze investicije »Povečanje kapacitet za proizvodnjo jekla« v TOZD jeklarna, po sedanjih cenah znaša predračunska vrednost 2.100 mio din. 2. »Avtomatska formarska Unija« v livarni strojne litine - predračunska vrednost 1.100 mio din. 3. II. faza investicije »Povečanje kapacitet za proizvodnjo jekla« v TOZD Valjarna II po ocenjeni predračunski vrednosti 3.500 mio din. 4. »Posodobitev (obnovitev) proizvodnje valjev« v TOZD Livarna I v smislu tehnološkega prestrukturiranja proizvodnje po načrtovani predračunski vrednosti 1.500 mio din. 5. »Sanacija proizvodnje traktorjev« v smislu prestrukturiranja proizvodnje po predračunski vrednosti 600 mio din. 6. Poleg omenjenih večjih naložb bomo realizirali še več manjših (novi projekti, nadomestitve in zamenjave itd.). Za vse naložbe, z večjimi nadomestitvami in zamenjavami vred, bodo izdelani idejni projekti, ki se bodo glede na spreminjanje pogojev in razmer stalno dopolnjevali. V srednjeročne plane bomo vključevali le tiste projekte, ki bodo utemeljeni z ekonomskimi in družbeno dogovorjenimi kriteriji in za katere bo pripravljena konstrukcija financiranja. V preteklem srednjeročnem planskem obdobju smo uspeli v Železarni s pravilno finančno politiko doseči dokaj visoko stopnjo samofi-nanciranja. Ob izvajanju ukrepov in predpisov na področju finančne konsolidacije gospodarstva je potrebno, da bomo tudi v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju s pravilno finančno politiko skrbeli za ohranitev in še izboljšanje že doseženega finančnega položaja DO. Prednostna in stalna naloga finančne funkcije bo skrb za financiranje tekočega poslovanja in zagotavljanje likvidnosti posameznih TOZD v DO. Zaradi sorazmerno skromnih razpoložljivih sredstev akumulacije, bo treba slediti cilju ohranjanja vsaj enostavne reprodukcije, kar pomeni, investirati v višini realno obračunane amortizacije sredstev. Financiranje razvoja bomo poleg lastne akumulacije okrepili tudi s tujimi sredstvi, tj. v manjši meri z investicijskimi krediti, več pa s sredstvi sovlagateljev. Posebna finančna služba bo skrbela za realiziranje dogovorjenega združevanja sredstev, njihovo najbolj smotrno vlaganje v posamezne TOZD in DO in sovlaganje le-teh v druge OZD ter za vračanje združenih sredstev skladno s samoupravnimi sporazumi. Posebno pozornost bo tudi vnaprej potrebno posvečati zalogam in sploh skrbeti za finančno in s tem ekonomsko moč delovne organizacije kot celote in vsake TOZD posebej. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti razvojno-raziskovalnemu delu. Sedanji delež sredstev za raziskave in razvoj je v primerjavi z ustvarjenim družbenim proizvodom izredno nizek in v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bo zagotavljal realizacijo vseh načrtovanih programov. Na področju družbenega standarda bomo sredstva za njegovo učinkovito izvajanje oz. izboljšanje razporejali v skladu s sporazumi in ostalimi določili. Pri tem bomo poleg rezultatov dela posamezne organizacijske enote, upoštevali tudi načelo solidarnosti. Posebno skrb bomo posvečali stanovanjski problematiki in letnemu oddihu naših delavcev s ciljem, da v okviru naših možnosti omogočimo slehernemu zaposlenemu rešitev stanovanjskega problema v doglednem roku ter aktiven letni oddih v organizaciji Železarne. Temeljne organizacije se obvezujemo, da bomo realizirale le tiste naložbe, katerih učinki ne bodo negativno vplivali na okolje, oziroma v kolikor to ne bo mogoče bomo zagotovili sredstva za nabavo naprav za varstvo okolja. Obratovanje novega objekta bo mogoče le ob istočasnem obratovanju čistilnih naprav. Skrb za zdravo in čisto okolje ter izboljševanje delovnih pogojev zaposlenih, ki delajo v zdravju škodljivem okolju bo ena od temeljnih usmeritev naše poslovne politike. Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo v skladu z družbenoekonomskim razvojem nadaljevali ukrepe in aktivnosti pri razvoju in organiziranosti ter podružbljanju zadev SLO in DS. Posebno pozornost bomo posvečali nenehnemu usposabljanju vseh zaposlenih za potrebe obrambe in zaščite ter družbenopolitičnemu usposabljanju. 6. ELEMENTI ZA SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE IN DOGOVARJANJE Za realizacijo načrtovanih ciljev moramo svoje interese, potrebe in naloge uskladiti z vsemi subjekti in skupnostmi, katerih dejavnost bo vplivala na naše poslovanje. 6.1. Odnosi med TOZD in DO Delovna organizacija Železarna Store je sestavljena iz več temeljnih organizacij in delovnih skupnosti. Organiziranost se bo tudi v prihodnje prilagajala potrebam poslovnega procesa in eventuelnim spremembam, ki bodo dogovorjene v širši družbi. Ker je povezanost znotraj DO izredno močna (reprodukcijska veriga) bo uspeh vsakega posameznega dela DO odvisen od uspeha drugih delov DO. Prednost v dobavah TOZD bodo še naprej imele medsebojne dobave med TOZD na podlagi letnih planov. Še naprej bomo pospeševali združevanje sredstev za investicije. Prednost bodo imeli projekti, ki bodo prinašali naj večje učinke DO in SOZD. Združevanje sredstev in nato vračanje teh sredstev bo teklo na ekonomskih osnovah. V okviru SOZD se bo po dosedanjem principu združeval del sredstev v Interni banki. 6.2. Odnosi OZD do kupcev in dobaviteljev S kupci imamo sklenjene samoupravne sporazume o združevanju, sredstev za razvoj črne metalurgije. Na podlagi sporazuma kupci združujejo 5 % od vrednosti prodanega jekla. Naša obveznost bo tudi v prihodnje, da kupcem dobavljamo blago v skladu s sporazumom in v dogovorjenih rokih. Zaradi nedoslednega izpolnjevanja obveznosti moramo v bodoče striktno zahtevati 5 % združevanje ob plačilu fakture.; Del odnosov s kupci še nanaša na združevanje deviz. Višina združenih deviz iz leta v leto močno niha v odvisnosti od ukrepov tekoče ekonomske politike. V naslednjem srednjeročnem obdobju moramo iskati bolj učinkovite rešitve za skupni nastop na zunanjem trgu. Z dobavitelji imamo sklenjenih več dolgoročnih dogovorov in sporazumov. Sporazumevanje s kupci in dobavitelji teče v glavnem preko SOZD. 6.3. Odnosi v okviru SOZD SŽ, splošnih združenj in z drugimi OZD Železarna je združena v SOZD SŽ in v različna splošna združenja. V združenjih v okviru republike nastopa DO kot celota, bodisi njene posamezne temeljne organizacije. V okviru nekaterih združenj na nivoju države pa zastopa njene interese in interese ostalih članic SOZD SŽ. V okviru SOŽD se bomo tudi v prihodnje dogovarjali o razdelitvi proizvodnega programa, medsebojnih dobav izdelkov, in storitev, združevanju sredstev v IB SŽ za naložbe v posameznih DO, obsegu storitev in za to potrebnih kadrov in sredstev, ki jih upravlja SOZD ter o skupni politiki poslovanja. Cilje, politiko in strategijo za doseganje ciljev bomo skupnoizoblikovali z letnimi plani. Temeljno vodilo pa nam bb optimalna uspešnost gospodarjenja posameznih DO v SOZD in SOZD kot celote. V okviru združenj bomo usklajevali odnose v panogah in med posameznimi panogami tako na nivoju zveze kot republike. Usklajevanje bo obsegalo naložbe, proizvodne programe, medsebojne dobave, cene itd. 6.4. Odnosi do družbenopolitičnih skupnosti V okviru družbenopolitičnih skupnosti se bomo dogovarjali o zadevah, ki so skupnega pomena za družbenopolitično skupnost in DO oziroma njene TOZD in delovne skupnosti. Posamezna delovna organizacija predstavlja le del dejavnosti v okviru družbenopolitičnih skupnosti (občina, republika, država) zato mora težiti k njenemu usklajenemu razvoju. Dogovarjanje in sporazumevanje med posamezno družbenopolitično skupnostjo pride do veljave pri pripravi srednjeročnih in dolgoročnih planov. Sporazumevanje in dogovarjanje v okviru družbenopolitičnih skupnosti bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju zelo aktivno. Železarna Štore je velik poslovni sistem, zato bo njen razvoj pomembno vplival na razvoj družbenopolitičnih skupnosti, še zlasti pa občine Celje. Razvoj DPS pa bo odvisen od ekonomske moči posamezne OZD v okviru občine. Prvo srečanje delavcev SOZD Slovenske železarne V soboto, dne 20. julija, smo po dolgoletnih dogovarjanjih o oblikah sodelovanja in srečanj na nivoju SOZD, dejansko opravili prvo srečanje delavcev SOZD Slovenske železarne, ki je bilo na Jesenicah. Po razrezu, ki je bil dogovorjen na koordinaciji sindikata SOZD bi naj poslali na srečanje 5 % od zaposlenih, vendar smo kasneje zaradi ocene’, da je neustrezni čas ker so dopusti in tridnevni vikend odločili, da gresta samo dva avtobusa. Na koncu se nas je v soboto zbralo za dva nepopolna avtobusa in krenili iz Štor z ugotovitvijo, da smo vedno bolj nepripravljeni sodelovati na skupnih prireditvah. Po zajtrku, ki smo ga imeli na Jesenicah v družbeni prehrani smo si ogledali tehnični muzej Železarne Jesenice, ki na zelo zanimiv način, to je miniaturne kopije starih obratov in peči, prikazuje zgodovino razvoja železarstva na Gorenjskem. Po ogledu smo krenili na Poljane, kjer se je nato cel dan odvijalo srečanje železarjev. Poljane so zelo znane našim borcem, ker so na tej jasi, ki leži v varnem zavetju gozdov nad Jesenicami, imeli do sedaj večkrat svoja srečanja. Jeseničani so srečanje združili s 50-letnico velikega štraj-ka delavcev takratne železarne Jesenice ter 40-obletnice življenja in dela v svobodi. Osrednji govornik na proslavi je bil tov. Vinko Hafner, kije v zelo zanimivem govoru uspel vse prisotne, kljub vročini, pripraviti do tega, da smo ga zelo pozorno poslušali in s ploskanjem pozdravili njegove misli, ki so se nanašale na rešitev gospodarske krize. Nadalje nam je priznal pomembnost našega prispevka k razvoju celotne družbe na vseh področjih, predvsem pa je zanimivo predstavil investicijo elektrojeklame. Tuje najprej omenil, da se govori, da bi lahko za ta denar odprli večje število raznih delovnih mest za sodobno tehnologijo vendar bi s tem izgubili velik del slovenske proizvodnje jekla. Predvsem pa je opozoril poslovodno strukturo železarne Jesenice, ter pri tem imenoval tov. Berganta in tov. Kunca in vodstvene delavce DPO in samoupravnih organov železarne Jesenice, da naj se zavedajo, da oni nosijo odgovornost za uspeh investicije, ne pa vodilni družbeno politični funkcionarji republike in naj se nihče čez leta ne izgovarja na Popita, Hafnerja, Marinca in druge, če ne bodo doseženi planirani efekti investicije. Vso odgovornost morajo nositi vodilne strukture, ki so pripravljale investicijo in jo sedaj tudi sprovajajo. Po kulturnem programu, ki ga je izvajal pihalni orkester iz Gorij je bila podelitev priznanj SOZD katero je dobil naš sodelavec tov. Ferdo Haler. Za kar mu velja iz tega mesta posebna čestitka. V športno zabavnem programu smo se veselili odličnega rezultata naše mladinke Zapušek Mance, kije bila druga v streljanju z zračno puš- NAŠE SREČANJE (Nadaljevanje z 2. strani) »Vesela sem, da smo železarji osvojili današnji dan, to je dan borca za naš železarski praznik. Tudi moj stari oče je bil borec. Vem, saj mi je velikokrat pripovedoval, koliko so med vojno pretrpeli, ne glede na to, da so tudi oni bili takrat mladi, polni življenja in upanja v boljši, svobodnejši dan. Lepo seje srečevati ne samo z železarji in mladimi, tudi z borci se je prijetno pogovoriti, saj se kljub letom in bolj rahlemu zdravju radi sprostijo in razveselijo tudi z nami mladimi. Mladi smo kritični, na ta svet gledamo po svoje, vendar pošteno. In ko premislim kako so se naši dedje in očetje borili za svobodo, nam ne sme biti vseeno, kako bomo mladi s svojo današnjo borbo ublažili gospodarske težave, odpravljali nepravilnosti za res boljši jutri.« Tako kratka in jedrnata je Renata. Menim, da je prav tako. Siti smo dolgoveznih govorov, naredimo pa bore malo. Slavnostni govornik Milko Starc je kritično in pošteno ocenil današnje nič kaj ugodne gospodarske težave. Poslušalcem je v kratkih, jedrnatih stavkih prikazal vrsto nepravilnosti, s katerimi se ne moremo sprijazniti in jih je treba čimprej odpraviti. V svojem govoru seje povrnil na tista mučna in težka leta, ko smo bili zasužnjeni, okupirani. Povedal je kaj je leta 1941 pomenila Prva celjska četa, o Franju Vrunču, po katerem se imenuje ta dom kamor železarji in borci tako radi zahajamo, kaj nam je prinesla na svojem legendarnem pohodu slavna XIV. divizija. »Nemogoče je,« je dejal Milko Starc, »da danes toliko let po vojni zahodni vodilni politik polaga vence na grobove tistih, ki so bili povzročitelji 2. svetovne vojne in storili toliko zla proti nedolžnemu in svobodo-mislečemu ljudstvu.« Na koncu je navzočim zaželel lep dan, prijetno srečanje, ki naj bi ostalo tako popularno in odmevno še naprej. In še enkrat na koncu izrecimo hvala štorskim godbenikom, recitatorjem, kompolskim folkloristom in pevcem, izvajalcem prijetne zabavne glasbe, odgovornim za športna srečanja, pokrovitelju srečanja OOZS Železarne Štore in lepa hvala našim lovcem, ki skrbe za Vrunčev dom in za vzorno organizacijo na ta nepozabni sobotni dan. Srečno in drugo leto nasvidenje! ko. Osrednja pozornost pa je bila namenjena vlečenju vrvi kjer je bila zelo velika konkurenca in so domačini bili prepričani, da nimajo konkurence. Mi smo organizirali dve ekipi, težko in lahko. Težka ekipa je takoj vzbudila pozornost ker je Ravenčane gladko premagala. Zaključek je bil zelo vesel saj smo premagali vse ekipe, tudi tiste, ki so jih formirali iz ostalih jeseničanov in brigadirjev po uradnem zaključku tekmovanja. Daje bilo zmagoslavje še večje je bila druga ekipa iz Žične in so bili domačini čisto poparjeni. Kljub temu, da se nismo udeležili srečanja v polnem številu smo bili tako glasni kot da nas je več kot sto. Kljub vročini je bilo plesišče polno in ko smo se odločili, da gremo domov, smo morali najbolj zagrete plesalce potegniti iz plesišča. Za zaključek bi navedel določene misli ali predloge o katerih smo se na samem srečanju pogovarjali z ostalimi udeleženci: 1. Enotni smo si bili, daje sedaj dana osnova, da se to srečanje združi z ostalimi srečanji, kot je srečanje pihalnih orkestrov, folklore in drugo s tem, da bi aktivni nastopajoči imeli dvodnevno srečanje in bi bili gostje svojih kolegov na domu. 2. Ker ugotavljamo zadnje čase, da nam ne uspevajo razne akcije v organizacijskem smislu v določenih TOZD in delovnih skupnostih in je vedno bolj izrazita nepripravljenost sodelovanja v prostem času bodo Izvršni odbori OO ZS morali oceniti za svojo sredino vzroke za tako situacijo ter sprejeti konkretne naloge za spremembo situacije. Potrata Florjan POTEPANJE ELEKTRIKARJEV PO KOROŠKEM Jutro, ki seje zbujalo, je bilo oblačno. Nebo so prekrili temni oblaki. Vendar to ni pokvarilo razpoloženja elektrikarjev. Z obilico dobre volje smo se odpeljali na izlet. Na izlet smo povabili tudi starosto elektrikarjev, prvega delovodjo in mentorja mnogih učencev in praktikantov električne stroke, tov. Luževič Štefana, kakor tudi ostale upokojence. Pot nas je vodila na Koroško. V Ravnah na Koroškem smo si ogledali tehniški muzej železarstva, rudnik svinca Mežica in lesarski muzej. Ob besedah vodiča smo se zamislili, kako so delali v času, ko proizvodnja in tehnika še nista bili tako razviti kakor danes. Ogledali smo si tudi izredno bogato in zanimivo knjižnico, ki med ostalimi, hrani tudi originalno Dalmatinovo Biblijo. Našo pozornost je pritegnila tudi razdelitev prostorov, njihovo poimenovanje (Paradiževa dvorana) ter opremljenost. Od tod nas je pot vodila v Kotlje, oziroma na Prežihovino, kjer smo si ogledali rojstno hišo Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Kot osebnost je bil aktiven, nenehno zapleten v dramatične socialne in politične preobrate. Njegova dela v slovenski književnosti odkrivajo koroško pokrajino in ljudi. Naša naslednja izletniška točka je bilo Ivarčko jezero, kjer smo si ogledali rekreacijski center ravenskih železarjev. Bi lahko imeli tak rekreacijski center tudi štorski železarji na Slivniškem jezeru? Mogoče. Popoldan je bilo veselo, športno srečanje S srečolovom na Šentanelu. Razpoloženje mladih in starejših, že upokojenih elektrikarjev je bilo enkratno, saj smo zapeli in ob zvokih harmonike tudi zaplesali. Dan je prehitro minil. Vrnili smo se srečni in zdravi. Bivši sodelavci se kolektivu zahvaljujejo za prijetno srečanje na izletu in drugo leto nasvidenje. Jožica Marš PROGRAM POHODOV DELAVCEV SOZD SLOVENSKIH ŽELEZARN Komisija za šport in rekreacijo pri Konferenci OO ZS ŽŠ organizira 9. pohod delavcev SOZD SŽ, ki bo v soboto dne 24. 8.1985 na relaciji: Pocajtov mlin - Osenca - Hudičev graben - Celjska koča - Tolsti vrh in Dom železarjev na Svetini, kjer je zaključek pohoda. Za prijetno razvedrilo bo skrbel ansambel Rekreacija. Pričetek pohoda bo ob 9. uri od Pocajtovega mlina, ob vsakem vremenu. Število prijav je neomejeno in jih sprejema tov. Kavka Marjan, tel. 129 do vključno 21. t. m. Komisija za šport in rekreacijo pri Konf. OO ZS Železarne Jesenice organizira 6. spominski pohod Janeza Jenka, ki bo v soboto 31.8. in 1.9.1985 na TRIGLAV (2864 m). Smer pohoda delavcev Železarne Štore je: Prvi dan - Štore - Pokljuka - Vodnikova koča -Kredarica (prenočišče); drugi dan: vzpon na vrh Triglava in sestop v dolino KRME, kjer je zaključek. Za pohod je obvezna dobra kondicija in vhojeni planinski čevlji. Prijave sprejema tov. Kavka Marjan v pisarni družbenega standarda na Lipi, do zasedbe avtobusa. Komisija za šport in rekreacijo pri Konf. OO ZS Plamen Kropa organizira dne 26. 9. 1985 pohod delavcev SOZD Slovenskih železarn po priljubljeni planinski poti na Vodice. Prijave sprejema oddelek za rekreacijo do zasedbe avtobusa. VER TUDI STARO NI VSE ZA MUZEJ V jeklovleku spet odmevajo udarci našega starega, dobrega kladiva Ajax, za katerega niti ne moremo ugotoviti, koliko je staro. Morda bi to vedel kdo od starejših v Železarni Štore ali kdo od upokojencev, ki bo bral ta članek. Alije aktiviranje starega stroja korak na mestu ali celo na-zaj? Na gornje vprašanje odgovor ni enostaven. V jeklovleku tudi letos presegamo, po mesečni dinamiki, v lanskem letu doseženo proizvodnjo 17.527 ton. Možno je, da bomo za malenkost presegli tudi letošnji plan 18.000 ton. To je kar za 3.000 ton več kot smo predvidevali s programom ob investicijski izgradnji in tudi 500 ton več kot smo planirali po prido-bitvi obeh novih linij: Kieserling za pripravo materiala za brušenje in Schumag za vlečenje in poliranje profilov. Povpraševanje po naših izdelkih je pri kupcih še relativno ugodno in zato je naša dolžnost in obveza, da s čimvečjo in čimkvalitetnejšo proizvodnjo razmere na tržišču izkoristimo. Seveda imamo že tudi vrsto težav. Hala je grajena za tok materiala, ki pomeni letno proizvodnjo 15.000 ton. Oprema, ki jo imamo za pripravo predprofilov za proizvodnjo in tudi za adjustiranje, je tudi dimenzionirana za to količino. Posledica so ozka grla in pomanjkanje prostora za vložek ter za skladišče gotovih proizvodov. Rešitve seveda poznamo in jih je celo več, žal pa so tudi možnosti omejene. Pri odpravi ozkih grl smo se morali zato nasloniti predvsem na lastne sile in iskati rešitve tudi v poenostavitvah ter dopolnitvah obstoječe opreme ter z lastnimi idejami poiskati zamenjave za neustrezno opremo. To je torej tudi vzrok za ponovno aktiviranje kladiva Ajax, ki smo ga sicer že pripravljali za postavitev pred halo jeklovleka, kjer naj bi bilo pomnik razvoja naše temeljne organizacije. Kladivo smo seveda obnovili in dopolnili ter ga postavili v kombinacijo s pečjo, ki je prav tako popolnoma obnovljena ter s strojem za valjanje konic. Stolice smo si naredili sami in z vsem smo rešili ozko grlo pri izdelavi konic predprofilov za vlečenje, ki so, v največji meri, specialni. Kot zanimivost naj povem, da smo podobne rešitve s starimi stroji videli tudi v Judenburgu, v Avstriji, v tamkajšnjem jeklovleku, kjer poleg sodobnih strojev stojijo tudi stari, klasični. Tudi to verjetno deloma oclgovarja na zastavljeno vpašanje. Da, tudi stari stroji lahko, ob ustreznih dopolnitvah in posodobitvah, še uspešno proizvajajo in prinašajo dohodek. Tudi sicer je v jeklovleku v teku še nekaj aktivnosti. Pred 14 dnevi smo uspešno preizkusili navijalec za vlečene profile. Na ta način smo si odprli novo možnost plasiranja naših izdelkov in to v obliki kolobarjev, kar pride v poštev predvsem za industrijo z velikimi serijami; npr, pro- Uspela TRIM akcija kolesarjenja Lepo nedeljsko jutro je pozdravljalo prihajajoče kolesarje na startnem mestu na Lipi v Štorah, udeležence TRIM akcije kolesarjenja pod geslom »Vsi gremo - vsi pridemo«. Po tehničnem pregledu koles, ki ga Pred startom na Lipi Staro kladivo po obnovitvi izvajalci vijakov, verig itd. Pripravljamo tudi zamenjavo stare, klasične vlečne klopi na verigo, s čimer bodo rešene težave pri vlečenju specialnih profilov, predvsem za avtomobilsko industrijo. Prav tako pripravljamo zamenjavo starega večkolutnega ravnalnega stroja, ki ni več v stanju služiti svojemu namenu. Zelo pomembna je tudi ureditev ročnega rezanja, kjer zamenjujemo ročni rezant, dodali pa bomo lokalni filter s ciklonom za odsesavanje. Navedeni posegi so povezani seveda tudi s stroški, ki pa so razmeroma nizki, posebej še, če jih primerjamo z efekti, ki se takoj odražajo na poslovni uspešnosti. Ti ukrepi so nam tudi omogočili, da lahko spet dosegamo stimulacijo za uspešno delo, glede na količinsko proizvodnjo, ki je med boljšimi v naši delovni organizaciji. Seveda pa to šele sedaj, ko smo v naš pravilnik lahko vnesli popravek glede obveze za proizvodnjo. Pri tem smo seveda morali poslušati številne pripombe, vendarle je ob sprejemanju po TOZD in DS prevladala objektivnost, poštenost in pravilna presoja na podlagi strokovne obrazložitve. Naj zaključim z ugotovitvijo, da je reševanje opisanih problemov pravzaprav želja po ureditvi obstoječega stanja tehnologije in opremljenosti tako, da bi bili kar najbolj pripravljeni za naslednje srednjeročno obdobje razvoja 1986 do 1990, za katerega se že pripravljamo in v katerem bomo, upam, lahko sprejeli nove zadolžitve in obveze. Boris MAROLT, dipl. ing. je opravil mehanik, se je formirala kolona kolesarjev po dva in dva. Na čelu kolone je bilo vozilo PM Celje, za njim vozilo organizatorja z rumeno utripajočo lučjo, ki je imela nalogo, da opozarja nasproti vozeča vozila na prihajajočo kolono kolesarjev, obenem pa drži enakomerno hitrost, prilagojeno sodelujočim; na koncu kolone pa vozili za popravilo koles in prve pomoči. Več kot 50 kolesarjev je krenilo po cesti v smeri Svetine, preko Lipe mimo Laške vasi. Že na prvem vzponu do križišča Svetina - Kompole so marsikateri morali peš kreniti do domačije Ocvirk, kjer se je kolona ponovno formirala. Pot je vodila skozi Kompole, se spustila po cesti navzdol v smeri Opoke ter prišla na regionalno cesto Šentjur - Celje. Nadaljevali so skozi Štore na Teharje, tu zavih v desno po Kidričevi cesti nekaj sto metrov ter zavili v desno in skozi naselje Bukovžlak na Ljubečno, kjer je bil zaslužen počitek. Za udeležence je organizator pripravil čaj. Po odmoru je kolona kolesarjev nadaljevala pot proti Arclinu, nato na levo skozi naselje Zadobrovo v Trnovlje ter skozi naselji Leskovec in Začret prispela na cesto Ljubečna B Teharje ter h končnemu cilju na Lipo. Vsak udeležene je na cilju dobil čaj in zasluženo TRIM značko kolesarja za prevoženo 27 km dolgo pot. V prijetnem razgovoru z udeleženci te akcije je bilo na splošno ugotovljeno, da si takih množičnih akcij še želijo. Za uspešno in varno organizacijo te akcije, ki je bila v okviru Tedna športa v Štorah, so poskrbeli: Komisija za športno rekreacijo pri KO OZS Železarna Štore, TVD Partizan — Kovinar Štore, PD Železar Štore in PM Celje. Mali ŠTORSKI ŽELEZAR-glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE- izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje -TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.