PoMniau plačana v gotovini. {ZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Došlo -J3.II. 1931 , kfit,_______________Cejia pofe&uiezni številki Din 1‘50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino« Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v četrtek, 12. februarja 1931. Telefon št. 2552. štev. 17. Spomenica naših zbornic k načrtu novega zakona o socijalnem zavarovanju. Anketa vseh gospodarskih zbornic v državi je načrt zavrnila kot nesprejemljiv. Pretekli teden se je vršila v Beogradu anketa zastopnikov vseh gospodarskih zbornic v državi, da razpravlja o načrtu novega zakona o delavskem zavarovanju. Kakor smo že poročali, je ta načrt izdelala posebna komisija uradnikov okrožnih uradov in osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Vsi na anketi navzoči predstavniki so bili soglasno mnenja, da je načrt zavrniti kot nesprejemljiv, ker se ni upoštevalo želj, ki so jih pred letom predložile zbornice, niti glede poenostavitve administracije, niti glede znižanja bremen, ampak prinaša nasprotno nova, večja bremena, dočim bi glede organizacije ostalo vse pri sedanjem neokretnem birokratičnem sistemu. Spomenico jj<» vročila v pondeljek 9. t. m. g. ministru socijalne politike Nikoli Preka posebna deputacija zbornic. Po zaslišanju deputacije, ki je t?. ministru raztolmačila glavne argumente, radi katerih so zbornice pri-mente, je g. minister izjavil, da bo imenoval ožjo komisijo strokovnjakov, v kateri bodo sodelovali tudi zastopniki gospodarskih in delavskih zbornic, ki naj načrt ponovno prouči. Deputacija se je zglasila tudi pri trgovinskem ministru g. Demetroviču, kateremu je izročila prepis spomenice. Minister Demetrovič je deputa-ciji obljubil, da zadevi posveti vso svojo pozornost. V naslednjem naj priobčimo v ir,-fornjacijo naših interesentov v prevodu spomenico, ki pravi: Gospod minister! Z ozirom na Vaš akt št. 47.000 od 6. decembra pr. 1. s katerim je bil vsem gospodarskim zbornicam v. državi poslan »Načrt projekta« zakona o sccijavnem zavarovanju, je gospodarskim zbornicam čast obvestiti Vas, da so po ipodrobni in najvestnejši proučitvi načrta, tako vsaka posebej, kakor tudi v skupni konferenci, ki se je vršila v Beogradu 2., 3., 4. in 5. t. m., prišle do prepričanja, da gospodarske zlK>rnice zakonskega načrta s takšno vsebino ne morejo sprejeti i/. sledečih razlogov: Predvsem podčrtajo gospodarske zbornice, da je kraljevska vlada v delovnem programu, objavljenem 21. marca 1929, določila glede vprašanja socijalnega zavarovanja sledeče osnovno načeilo: »Ustanove, osnovano na podlagi zakona o zaščiti delavcev se bodo poenostavile in upravni stroški znižali tak«, da se bo moglo pristopiti k zavarovanju delavcev za primer onemoglosti in starosti. kakor tudi k zgradbi manjših bol-M*e širom države, kjer so večja industrijska podjetja.< Po proučitvi načrta projekta zakona o socijalnem zavarovanju ugotavljajo gospodarske zbornice, da v zakonu li Principi in intencije, podčrtane cd kr. v;lade niso izvedeni. Nasprotno se ni izvedlo nikake poenostavitve uprave ustanov, osnovanih po zakonu o zavarovanju de avcev, ampak je vse ostalo pri sedanjem sistemu in so se bremena celo povečala. Vse dosedanje zahteve gospodarskih zbornic po reviziji zakona o zavarovanju delavcev so stremele za tem, da se pred vsem znižajo bremena tega zavarovanja z znižanjem prispevkov in nato, tla se eliminirajo birokratske formalnosti, kar pomeni končno tudi zmanjšanje izdatkov. Naš zakon o socijalnem zavarovanju bazira v gvavneni na sistemu, kii je bil najprej uveden v Nemčiji, nato v Avstriji in na Madžarskem. Ta sistem ni radi svoje kompliciranosti nikdar in ne bo tudi ne sedaj zadovoljil zainteresiranih strank. Delodajalci se (pritožujejo proti velikim bremenom tega sistema, a zavarovani člani radi neznatnih ali manjših podpor in radi mnogih formalnosti, ki se zahtevajo cd članov, da pridejo do teh podpor. V glavnem torej ni bila nobena od zainteresiranih strank zadovoljna. Delodajalci so vedno zahtevali, da te s čim manjšimi prispevki, torej s čim manjšo obremenitvijo gospodarstva, dajo zavarovanim članom či mizdalnejše podpore. Delodajalci trdijo že od nekdaj, da ogromna bremena, kii jih zahteva socijaJno zavarovanje, niso v razmerju s koristmi, ki jih imajo zavarovani člani. To je bila izhodna točka gospodarskih zbornic, ko so lansko teto predložile svoje zahteve glede revizije zakona u socijalnem zavarovanju. V teli predlogih se je zahtevalo v prvi vrsti znižanje prispevkov, ker se je naglašalo, da je današnja obremenitev previsoka in da domače gospodarstvo, v svojem današnjem razvoju, ne more prenašati takšnih bremen. V tem zmislu so se stavili predlogi, kako naj bi se moglo priti do znižanja prispevkov. Zahtevalo se je pred vsem, da se črtajo razne podpore, ki nikakor niso osnovane. Pri gotovem številu podpor se je zahtevalo, da se le vežejo na karenčne roke, da bi se teh podpor namenoma ne izkoriščalo v škodo zavarovanja samega. Zahtevalo se je nadalje, da se pri zavarovanju za nesrečne primere preide od sistema glav-uičnega kritja k sistemu porazdelitve. Ta predlog je ime! tudi namen, da se zmanjšajo bremena. Ker zahteva zakon brezštevilne formalnosti pri izvajanju zavarovanja, se je zahtevalo, da se te formalnosti odpravijo, da bi se delodajalci oprostili raznih nepotrebnih formalnosti pri prijavah svojih nameščencev. To so bile osnovne zahteve gospodarskih zbornic in vse detajlne zahteve jo šle samo za tem, da se te podkrepijo. I’ri proučevanju načrta zakona za so-cijalno zavarovanje pade takoj v oči, da so cd zgoraj navedenih zahtev upoštevane samo nekatere, ki se nanašajo na znižanje gotovih vrst podpor in vezanje nekih podipor na karenčne roke. Temu nasproti pa vidimo ogromno zvišanje prispevkov in bremen, ki nikakor niso v skladu z znižanjem podpor. O poenostavitvi administracije ni niti govora, vsaj ne glede tega, kar so pričakovale gospodarske zbornice. Tale načrt je izne-nadil vse, v prvi vrsti pa gospodarske zbornice, ki so po pravici pričakovale drugih reform, v prvi vrsti znižanje bremen. Poglejmo prvo vprašanje, ki je za gospodarstvo najvažnejše, to je povišanje bremen. Prispevek za bolniško zavarovanje je znašal doslej 6% zavarovane mieade z izjemo enega urada, kjer je znašail 7%. Novi zakon predvideva prispevek od 5 do 7%. Na prvi pogled bi pomenilo to eventuelno znižanje prispevkov. Ker predvideva načrt zakona v svojem § 28 obvezno osnovanje rezerv, kar doslej ni bilo, je 'le težko pričakovati, da bodo imeli uradi prihranke ali poviške. Poleg tega razširja načrt naloge zavarovanja v veliki meri s tem, da uvaja kot novo nalogo preventivne mere za obvarovanje pred boleznijo. Z ozirom na tako uredbo je jasno, da ne bodo imeli posamezni uradi suficita in da bo prispevek vedno 7%. Poleg tega popolnoma gotovega povišanja prispevka je povečana tudi baza, po kateri se raču-najo^prispevki. § 23. določa nove mezdne razrede in to tako, da se najvišji mezdni razred deroča z 80 Din, dočim je bila doslej meja za najvišji razred 48 Din. Po sedaj veljavnem zakonu je bil prispevek ta veliko število članov določen ne po faktičnem zas>luž,ku, ampak v zmislu mezdnih razredov po maksimalni mezdi 48 dinarjev, dočim bo po novi tabeli veliki del članov odslej plačal prispevek po faktičnem zaslužku. To pomeni zopet zvišanje prispevkov in to ne tako neznatno. Nameščenci, uradniki in kvalificirani delavci imajo po večini zaslužek višji od 48 Din in 'bo pri teh članih prispevek odmerjen po mnogo višjem zaslužku nego do danes. Ker ni izdal Osrednji urad doslej statistik, je težko govoriti o številkah, to-j da če se vzame v poštev zvišanje e v tej panogi zavarovanja prav na predlog gospodarskih zbornic mnoge podpore znižale in nnnoge vezale na karenčne roke, kar bi moralo imeti za posledico zmanjšanje izdatkov in s tem tudi prispevkov. (Nadaljevanje sledi.) POVIŠANJE UVOZNIH CARIN NA PŠENICO, KORUZO IN MOKO. Kakor poročajo iz Beograda, je kr. vlada sklenila zvišati uvozno carino na pšenico, koruzo in moko. Ta ukrep motivira s tem, da so cene pšenice v države znatno narastie in je nastala nevarnost, da se začne uvažati cenena ruska in madjarska pšenica pa tudi ma-djarska moka. Carine za pšenico so zvišane od 5 na 10 zl. Din za 100 kg, za koruzo od 2-50 na 5 zl. Din za 100 kg. Dosedanje carine so bile zadnjikrat zvišane lani in so znašale za pšenico 2 50 zl. Din, za koruzo pa 1 -25 zl. Din. Nadalje je sedaj zvišana tudi uvozna carina na moko od 8 na 16 zl. Din za 100 kilogramov. * * * VAŽNO ZA IZDELOVALCE IN PRODAJALCE KISA. V ziinisiu členov 213 in 219 »Pravilnika o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili« z dne 3. 6. 1930, ki je bil objavljen v 23. kosu »Službenega lista Dravske banovine« z dne 4. IX. 1930, se sme namizni ocet odslej dajati v promet samo, če ima najmanj 4 odstotke oetove kisline. Ker se je pri nas namizni ocet doslej prodajal tudi manj močen, je treba računati s tem, da se bo odslej prodajal močnejši, kar utegne imeti za posledico tudi malo povišanje cen. * * * ŠTEVILO ZAVAROVANIH ČLANOV PRI OKROŽNEM URADU RADI SLABIH (iOSPODARSKIH RAZMER STALNO PADA. Po izkav.u Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je znašalo januarja 1931. povprečno število zavarovanih članov 87.635 ali za 2546 manj kot v istem času lanskega leta, mesto da bi narastlo za ca 6000 članov, kakor prejšnja leta. Temu dosledno je padla tudi celokupna dnevna mezda za Din 31.761-20. To so naj-zanejsljivejša znamenja, da gospodarska kriza še vedno narašča. • * • FORD V JUGOSLAVIJI. Iz Milana poročajo: V strokovnih krogih se sliši, da Ford svoje druge nameravane tovarne v Italiji ne bo otvoril in da bo omejil obrat v svoji tovarni v Trstu, ki je bila ustanovljena v preteklem letu. Zdi se, da se Ford ni zedinil s podjetjem Fiat. Nasprotno je baje pričel pogajanja z jugoslov. vlado, tikajoča se zgradbe avtomobilne tovarne v bližini Beograda. Prednostne carine ali carinska zveza? V kratkem se bo vršila, kot smo že poročali, na Dunaju Srednjeevropska agrarna. konferenca, na katero je bi- j la povabljena tudi Jugoslavija. Tam #e bo dovonilo tudi o carinski zvezi; o taki zvezi med Jugoslavijo in Romunijo je bilo mnogo govorjenja v {preteklem poletju. Projekt carinske zveze stoji glede obsega zadevnega ■ozemlja na temeljnem stališču: večje ko je ozemlje, bolje je. Seveda se morajo vse vpoštev prihajajoče razmeče prej temeljito preštudirati. Gotovo je, da se mora stremljenje po ustanovitvi srednjeevropske gospodarsko-politične interesne skupnosti ozirati sna Nemčijo, Poljsko. Češkoslovaško, Švico, Avstrijo, Ogrsko, Jugoslavijo, Rumunijo in Bolgarijo; to stremljenje mora voditi seveda namen po radikalnem zboljšanju gospodarsko-poli-tičmih razmer v Srednji Evropi. Brez razmotrivanja ostane vprašanje vstopa Češkoslovaške, Avstrije, Ogrsike, Jugoslavije in Rum unije. Glede teh držav ni bilo nikakšnega različnega mnenja in so vsi že a priori mislili nanje. Najvažnejše odprto vprašanje se tiče Nemčije. Projekt camske zveze zastopa stališče, da je v srednjeevropskem gospodarskem •ozemlju grupacija držav, ki stremijo •za označenim ciljem, brez Nemčije •nemogoča. Nemčija bo kljub svojemu stremljenju po agrarni osamosvojitvi •še dolgo časa ona država, ki dobavlja med vsemi kontinentalnimi evropskimi državami daleko največje množine poljedelskih produktov iz inozemstva. , A tudi v območju industrijske prod uk- ' cije bo ostala Nemčija za nekatere industrijske panoge posebno dober prodajni trg, kot komaj katerikoli drugi kontinentalni evropski trg. Poljska je izjavila svojo pripravljenost za vstop v trgovsko-organizato-rično delovno skupnost z drugimi srednjeevropskimi agrarnimi državami zaenkrat vsaj .glede vnovčenja pšenice, rži in koruze, ko se je aktivno udeležila sklepov Beograjske agrarne konfsercnce 14. nov. 1930. Ge je želeti pristop Švice, so menda vse srednjeevropske države za to; dvomljivo je, če je Švica sama voljna ^pristopiti. Tujskoprometna industrija Švice in celo njene agrarne eksport-ne ipotrebe (sir, živina itd.) odvračajo njeno zanimanje močno od one smeri, ki jo zasledujejo pri stremljenju po ustanovitvi srednjeevropske ifrrteresne skupnosti. S pristopom Bolgarije bi ozemlje Carinske zveze pridobilo še 5 milijonov ljudi, ne da bi nastala iz tega dragim udeleženim agrarnim državam večja poostritev konkurence; kajti izvozni interes Bolgarije se le v majh--ni meri tiče žita, temveč v prvi vrsti tobaka in poleg tega tudi sočivja, sadja, jajec itd. iProjekt carinske zveze bi dovolil pri njegovi naravnost neomejeni prilagoditveni zmožnosti na vse trgov-skopcAitične potrebe tudi pristop še •drugih srednjeevropskih držav, fia, celo njegovo razširjenje na vso Evropo, morda z izjemo Anglije in Sovjetske Rusije. A kakor bi bilo napačno •omejiti prve korake do uresničenja ozemlje, ki bi bilo za dosego zabeljenega cilja premajhno, tako bi tudi ne bilo dobro, da bi se krog pristopajočih držav že v začetku izdatno raztegnil čez ozemlje, ki je cilju primerno Obsežno in bi se s tem težko •delo čarinskozvezne komisije še bolj kompliciralo. Pristop novih držav bi se mogel razmotrivati samo tedaj, če bi te države same izrazile zadevno želijo. Načrt carinske zveze, ki'smo ga tukaj obrazložili, bo predložil Srednjeevropski agrarni konferenci A. Meis-ner, sekcijski šef Nemške sekcije Deželnega kulturnega sveta za Cesko. Njegov referat bo, kakor smo videli, »priporočal ustanovitev Srednjeevropske carinske zveze, zaenkrat v ne prevelikem obsegu, a z možnostjo razširitve in prilagoditve na vse strani Bomo priobčili 'tudi druga mnenja. Trgovinski stiki med Jugoslavijo in Avstrijo. Dr. D. z Dunaja piše: V bližnjem času se bodo ,pričeli dogovori avstrijskih delegatov z zastopniki Jugoslavije in Italije. Glede Italije se sliši, da namerava skleniti Italija regionalno (pogodbo; avstrijski industrijski produkti, v prvi v.rsti leseni produkti, papirni izdelki, posamezni železniški predmeti in stroji naj bi se uvažali v Italijo s posebnimi olajšavama, dočim bi imela Italija pravico do istih olajšav pri izvozu riža in testenin v Avstrijo. Z Jugoslavijo bi se mogel doseči dogovor v smeri, da bi se uvažalo v Avstrijo pod ugodnejšimi pogoji jugoslov. žito (pšenica in koruza), dalje živina, meso, prašiči in posušene slive, dočim bi si zavarovala Avstrija ugodnosti pri eksportu strojev vseh vrst, kovinskega blaga, papirja ‘in papirnega blaga, tekstilij, konfekcije, čevljev in usnjenega blaga, kemičnih produktov in drobnega blaga. Po možnosti naj bi se delalo na to, da se spravijo vse regionalne pogodbe v enoten sistem. Zdi se celo, da bi se dala skleniti enaka pogodba tudi med Italijo in Jugoslavijo, s čimer, bi bil napravljen nekak začetek za zb lizanje med tema dvema državama. iPredpogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo naj se vršijo v februarju in marcu, potem ko se je bil prvi pripravljalni razgovor med jugoslov. in avstrij. delegacijo vršil že 7. febr. na Dunaju. Pogosto, zlasti v Avstriji, obstoji želja, naj bi se v sistem regionalnih pogodb sprejela tudi Češkoslovaška in morda celo Nemčija. V poučenih avstrijskih krogih pa pripisujejo temu načrtu malo upanja na uresničitev, ker obsega avstrijski ekspert skoraj iste industrijske produkte ikct nemški ali češkoslovaški. Med Avstrijo na eni strani ter Nemčijo in Češkoslovaško na drugi strani se bo skušat doseči drug sistem gospodarskega zbližan j a, ki hi 'mogel morda zboljšati gospodarske stike tudi med Nemčijo in Češkoslovaško. Vsekakor ni nobenega dvorna, da je Avstrija sedaj trdno odločena, da energično dela za gospodarsko zbližanje do sosednjih držav. Društvo Narodov in krediti agrarnim državam. narodnega bančnega zavoda. Ta zavod naj dela v zvezi z nacionalnimi ali lokalnimi zavodi in z raznimi jamstvi, ki jih je treba še podrobno določiti. O natančnih posameznostih naj stavi delegacija predloge, ki jih hočejo v svrho preprečen ja nadaljnje zavlačitve predložiti direktno svetu Društva narodov in ne več evropski konferenci. Društvo narodov bi moglo nato morda že v maju napraviti končnoveljavni sklep glede uveljavljenja načrta. VPRAŠANJE DALJNIH KABLOV. Nekateri časopisi so prinesli vest, da je nekaj inozemskih tvrdk stavilo skupno ponudho na prometno ministrstvo dosti preštudirano in razjasnjeno, da se glede položitve daljnega kabla od Suibo- prične sedaj s praktičnimi predlogi. De- tiče do Niša in dalje proti Bolgariji in legacija naj preštudira sedaj organiza- Grčiji ter od Beograda v Zagreb, iMari- torična vprašanja, sistema poljedelskih bor in Itak ek. Cena znaša 12 mil. dol., kreditov, zlasti dolgoročnih; ti krediti deloma Se ponuja dolgoročen kredit, naj se izdajo s pomočjo kakšnega med- Dela bi se izvršila v sedmih letih. Iz Ženeve od 9. t. m. beremo: Danes se je sestala od finančnega odbora Društva narodov določena delegacija, koje naloga je izdelati natančen načrt *a dovolitev kreditov agrarnim deželam Srednje in Vzhodne Evrope. Delegacija obstoji iz člana finančnega odbora ter članov gospodarskega odbora iz 1 zastopnika Mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu in iz dveh mož, ki sta v zemskokreditnih vprašanjih posebno doma. Sta pa to Nemec dr. Kissler doktor Rentnobančnega kreditnega za voda, in Francoz Regard, namestnik direktorja pri zavodu Credit Foncier. Vprašanje agrarnih kreditov je bilo označeno na evropski konferenci v januarju t. 1. kot posebno nujno in kot za- • • Uradni dan Sreskega gre mi ja trgov-ccv v Celju za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju se vrši v ponedeljek 16. januarja t. 1. in sicer od 9. do 12. ure predpoldne v Rogatcu v posebni sobi hotela Sporn. Načelstvo. JUGOSLOVANSKA LEPENKA ZA JUŽNO AFRIKO. Neka južnoafriška tovarna strešne lepenke je vprašala na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine glede cene za material, iz katerega se dela lepenka. Ker v Južni Afriki ni celuloznih tovarn in ker se uvaža celuloza tja sedaj iz Švedske in Kanade, obstojijo v Južni Afriki gotovo dobre prodajne možnosti za našo celulozo. Pojasnila daje infor-niativno-komercielni oddelek imenovanega zavoda. * * * NOVA VRSTA BENCINA. Beremo, da bo prišla v kratkem na angleški trg nova vrsta bencina, vsebujoča eter in alkohol. 1 galona tekočine za osbene avtomobile bo stala 1 šiling, 1 galona za tovorne avtomobile pa osem penoe. Sedanja cena angleško-ameriških distribucijskih družb je 1 šiling 4-5 pen-ce. Novi bencin bo prodajala neka britanska skupina, stoječa pod vodstvom Tarakapova, bivšega ravnatelja Russian Oil Products. Galona = 4-5 1, 1 šiling = ca 14 dinarjev, 1 liter torej ca 3 Din. BOSANSKI PETROLEJ. Iz Sarajeva beremo: Raziskovanje pe-! troiejskega ozemlja v gorovju Majevica je imelo po uradnih podatkih zelo ugod-' ne zaključke; z najmodernejšimi aparati pridobivana nafta je izborne kakovo-1 sti. To je takozvana bleda nafta, ki je posebno pripravna za produkcijo bencina. Dalje so dobili pred kratkim zopet novo bogato petrolejsko žilo, a še niso mogli priti do 'izvora. Ne ve se še, kakor razširjeno je petrolejsko ozemlje, a je po mnenju strokovnjakov izredno razsežno, in upata država in dežela dobiti od eksploatacije velikih dohodkov. Središče najdišč se nahaja pač v dolini, ki nima še nikakšnih prometnih zvez, a se z veliko naglico gradijo potrebne ceste. Pravijo, da so petrolejska najdišča v Majevici najbogatejša na Balkanu. Ni treba poudarjati, kakšnega ogromnega gospodarskega pomena bo novo petrolejsko ozemlje za našo državo v vseh ozirih. * * * NOVA VALORIZACIJA KAVE V BRAZILIJI. Iz Hamburga poročajo: Rešitev kavnega vprašanja so pričeli s tem, da so zaloge v Sao Paolo pokupili po 60 mil-reisov za vrečo (60 kg). Za kavo, ki jo bodo izvozili po 1. juliju, je določena naturalna pristojbina; to kavo bodo po nabavnih stroških izvozili v one dežele, ki še niso odprte brazilskemu trgu. Pokupljene zaloge bodo trgu odtegnili, s čimer bo konsumnim centrom omogočeno, da vpostavijo svoje normalne zaloge; iz tega pričakujejo trgovski konzumi prirastek ca 8 milijonov vreč. RUSU * ZA ŽITNI SPORAZUM. Predsednik sovjetskoruskega gospodarskega sveta je govoril v rusko-ame-riški trgovski zbornici v Newyorku, da bi se pogubna konkurenca na svetovnih trgih žita itd. dala odpraviti z mednarodnimi dogovori. Sovjetska ^usija jo vsekakor pripravljena na sodelovanje. Ruska žitna produkcija preteklega leta je dala 75 mil. bušlov nad domačo potrebo, to je 30 odstotkov povprečnega ruskega predvojnega ek športa. Ustanovitev čslov.-jugoslov. trgovske zbornice je na vidiku, in je izbran v Pragi pripravljalni odbor, ki bo zadevo v kratkem uredil. Novi jugoslov. zlati bodo prišli v promet t. aprffia t. ]. Novi obrtni zakon je sedaj že poipol-noma izdelan in so ga dali v tisk. Glede prisilnega zavarovanja obrtnikov za sllučaj bolezni, invalidnosti, starosti in smrti je dobila vlada doposlana različna mnenja. Dve novi rudarski šoli bosta zgrajeni v Zenici in v Knjaževcu; na prvi bo znašala učna doba tri leta, na drugi dve. Rudarji naj v šoli svoje v rudnikih pridobljeno praktična auanje razširijo in dopolni jo. Posvetovanja o mednarodnih agrarnih kreditih. Prva seja evropskega študijskega odseka Društva narodov v januarju se je -pečala s vprašanjem .nednarodne akcije za olajšanje poljedelskih kreditov in je imenovala v ta namen poseben pododbor. Svet Društva narodov sam je sklenil, da se bo s študijem tega vprašanja pečala posebna strokovna komisija finančnega odbora Društva narodov; prva seja seje vršila dne 9. t. m. Vprašanje vicinalnih železnic v Hrvaški in Vojvodini je po poročilih domačih in inozemskih listov -z dogovorom med jugosl. vlado in 17 ogrskimi vici-nalnoželezniiškimi družbami urejeno. — Gre za proge v dolžini 1700 km. Subotiško posojilo, M ga bo dala neka francoska skupina, bodo porabili z1 financiranje vodovodnih in kanalizacijskih del, za grad bo velike moderne klavnice, za splošno cestno razsvetljavo i. t. d. Jugoslov. turistična razstava v Varša- vi se bo vršila v marcu t. 1. Pobudo zanjo je dalo jugoslov. poslaništvo v Varšavi. Zalogo poljedelskih strojev za vso Jugoslavijo je napravila v Virovitici tovarna Rudolf Lack A- G. v Leipzigu. Proti baisse v železu hoče nastopiti več belgijskih in luksemburških podjetij in so se pričeli že zadevni razgovori. Tvrdka Kosta in Vasilij Dič v Skoplju, ki obstoji že 123 let, je prišla v kon-kurz. Tudi tantieme so med dohodki, od katerih se mora plačevati davek na samce. Baker in cin sta si na (londonski borzi nekoliko opomogla; svinec nič, cink je pa padel celo na novo gilobinsko točko vseh časov. Prisilne industrijske sindikate hočejo vpeljati v Romuniji. Namen je pocenitev industrijske produkcije. Argentina naj bi prepovedala uvoz blaga iz Rusije; tako zahteva argentinska industrijska zveza. »Rusija preplavlja argentinski trg s surovinami in s fabrikati.« Finančni škandali v Franciji kar nočejo prenehati. Vsak dan beremo o novih bančnih insalvencah. Za podporo avstralskih producentov pšenice bodo najeli posojilo, iz katerega bodo izplačevali farmerjem izvozno premijo 6 penoe za 1 bušel in bodo dajali avstralskim državam prispevke za podpiranje poljedelcev. V USA so znižali carino na uvoz sladkorja od 80 na 6 cent s pri funtu in vrednotno carino za usnje ,iz svinjine od 25 na 15%, če se ne uporablja za izdelovanje čevljev. Poljski izvoz lesa raste, kljub temu, da je ruska konkurenca zelo velika. Tudi Kuhlmann, vodilno francosko kemično podjetje, bo najbrž dividendo •znižal, od 40 na 30 frankov. General Motors izkazujejo za preteklo leto 151 milijonov dolarjev čistega dobička; 1. 1929. ga je bilo 247 milijonov, 1. 1928. ipa 273 milijonov. Cena poljedelskih strojev v Češkoslovaški je bila z veljavnostjo od 1. febr. znižana za 5 do 7%. Ceno bakra je mednarodni kartel zopet znižal, in sicer na 9 80 cents. S tem je nanovo dosežena rekordna globina (lanskega oktobra. Nemška zveza porcelana je znižala ceno za 5%. TEDEMJ lANSKl-BORZl lapmjai Devizno tržišče. Iz carinske prakse. Piše Just Pištouec, carinski posrednik. (Nadaljevanje.) Akoravno je bilo potemtakem uverenje popolnoma pravilno ter ni bilo najmanjše sumnje o istinitem izvoru blaga, čeprav je carinarnica pri sprejetju deklaracije o poslovanju v smislu čl. 37. car. zak. smatrala, da je uverenje o izvoru polnoveljavno in da se. *?a njega podlagi mora uveljaviti minimalna postavka tarife, so carinski organi pri pregledu izjavili, da nu, ker: aa) Po čl. 13 zakona o trgovinski pogodbi z Nemčijo od 20. dec. 1927 o priliki uvoza blaga iz Nemčije v tuzemstvo se navadno niti ne zahtevajo uverenja o poreklu robe ter se je naša država zavezala, da izdavanje uverenj ne bo združeno z nepotrebnimi formalnostmi. Konsta-tiram, da sta se v našem primeru doprinesla povsem točno uverenje in tovarni list, iz katerih se je carinarnica mogla popolnoma osvedočiti, da je bila roba nemškega porekla in da je dosledno imela pravico na minimalno carino. bb) Ne more obveljati niti izgovor, da je bilo z ozirom na razpis Cbr. 188/22 uverenje nepravilno, ker navaden razpis izza 1. 1922 ne more imeti večje veljave nego zakon ter ne more zakona niti omejiti niti spremeniti. Če se je uverenje smatralo za nepravilno samo zaradi okolnosti, ker je v njemu v rubriki »vrsta zavijanja« vneseno »Holzverschliige« z nekoliko drugačnim črnilom, — ni pa ugotovljeno, ali je navedba izpolnjena s pisalnim strojem ali s štampiljko, bila bi to prav neznatna formalnost, ker Cbr. 17549 od 23. IV. 1926 dovoljuje, da se »ostali« podatki v uverenjih smejo popolniti tudi na mešane načine. Med take ostale podatke se mora videti tudi »način zavijanja«, katerega pa rečeni razpis niti ne navaja. cc) V predmetnem uverenju je bila vpisana tudi številka vagona, v katerem se je pošiljka uvozila. Po srtislu razpisa Cbr. 188/22 bilo bi dovolj, ako bi bil v uverenju označen vagon s tremi tovarki, ker je vsa vsebina vagona obstojala iz samo treh težkih kamenov. Predloženo uverenje torej vsebuje v resnici še vež o-značb, nego jih zahteva razpis sam, na katerega carinarnica bazira nepravilnost uverenja! Prošnji za povračilo carinarnica ni ugodila, utemeljujoč odklonitev »jer je oblik koleka u spornom uverenju unet nesumljivo štambiljem, što je dovelo u sumnju punovažnost toga u-verenja i prouzrokovalo primenu maksimalnog stava.« Predložil sem pritožbo na ministrstvo ter v njej izvajal: Čl. 34 car. zak. predpisuje, da se obenem z deklaracijo mora predložiti tudi uverenje o izvoru blaga. To uverenje se je v našem primeru predložilo istočasno z deklaracijo ter ga je carinarnica sprejela v smislu gl. 37 car. zak. kot pravilno m vsled tega tudi kot polnoveljavno za uporabo minimalne carine. S tem je deklarant izpolnil svojo dolžnost. Še le naknadno so pa carinski or-8&ni »posumljali«, da predloženo u-Verenje ni polnoveljavno zaradi formalne »sumnje«, da je namreč v Predloženem uverenju označba »Holz-verschlage« baje napisana s štampiljko in ne s pisalnim strojem. Vendar pa vsi drugi podatki v uverenju ujemajo z robo in posestno nemško Poreklo robe je celoma nesumljivo in nepobitno eklatantno dokazano po Predloženem uverenju! Akotudi trgovinska pogodba z Nemčijo izrečno Predvideva, da za dokaz porekla ni Potrebno formelno uverenje; čeprav je bil izvoz blaga iz Nemčije zadostno dokazan s samo fakturo in tovornim listom, — navzlic vsem tem okolno- stim se je pa uporabila maksimalna tarifa. Pozivanje na »pravico pritožbe« v smislu Cbr. 22563/25 in Cbr. 188/22 ni na mestu, ker pristoja de-klarantu pravica do zahtevanja preveč plačane carine na podstavi čl. 56 car. zak., ako se je ta carina zaračunala in ubrala »neumestno in pogrešilo«. Zadnje je v našem primeru bilo dejstvo. Razpisa Cbr. 188/22 in 22563/25 pa ne dajata deklarantu »pravice pritožbe« — marveč ona nalagata carinarnici dolžnost, da ona izposluje v smislu predpisov pri svojih merodajnih oblastvih, da-li je u- kratko zavrnilo, navajajoč kot razlog, »da ®o bile v osporenem uverenju dve reči napisane drugom vrstom pi-sače mašine, no ostali tekst uverenja o poreklu roibe, te prema razpisu Cbr. 17549/26 takvo je uverenje o poreklu robe nevažeče.« — Videč, da pri car. upravnih oblastvih ne dosežem svoje pravice, sem napravil tožbo na državni svet 'ter v njej razpravljal: Ne morem tse strinjati z utemeljevanjem, na katerem sloni rešenje ministrstva finatnc Cbr. 18448/88, ki odklanja moj zahtevek, ker smatram, da je to ministrovo rešenje formalno zgrešeno, meritorno nepravilno in I protivno zakonu iz nastopnih razlogov: I. Imenovano rešenje konstatira namreč, »da su u podnetom uverenju o poreklu robe dve reči bile zapisane drugom vrstom slova pisače mašine, no ostali tekst uverenja, te da je takvo uverenje nevažeče prema razpisu Cbr. 17549/26.« Pozivanje na ta raspis pač ne more biti na mestu, ker omenjeni razpis izrečno dovoljuje, da se smejo »ostali podatki« (razen števila tovorov, oblike, številk in bruto ali neto-teže) vpisati v uverenju tucli na druge mešane načine (t. j. z roko, pisalnim strojem, štampiljko, tiskom itd.). Ne more dosledno biti točno, ako se vtvrjuje, da je predloženo uverenje neveljavno samo zaradi okolnosti, ker sta v njem napisani »dve reči drugom vrstom slova pisače mašine, no ostali tekst.« Citirani razpis namreč ne razlikuje »vrste slova mašine«, marveč enostavno dovoljuje popolnjevanje s pisalnim strojem! Vse rubrike v predloženem uverenju so točno po-poilnjene v smislu, kakor to zahteva 'kot pogoj razpis Cbr. 17549/26. Rubrika »vrsta zavijanja« (katera je v našem primeru izpolnjena istotako s pisalnim strojem, toda, kakor trdi rešenje »drugom vrstom slova«!), citirani razpis niti ne našteva ter se vsled tega taka rubrika mora prištevati k »ostalim podatkom«, kateri se po razpisu smejo spopolniti na mešan način. Iz formalnega vidika je potemtakem predloženo uverenje doceila pravilno in polnoveljavno ter je po-smatranje car. oblastva protivno predpisom. (Nadaljevanje sledi.) ffinudbe.poupHSmanii Za uvoz zaklanih svinj v Italijo se zanima tvrdka Arturo Stronimer — Trieste (104), Via Galilei 8. Tvrdka Al v o Frčrea, Salonique, Rue Alexandrie le Gravol 22, želi stopiti v stik s tukajšnjimi 'tvrdkami, ki bi ji lahko dobavljale železne, pločevinaste izdelke, razno orodje itd. Kdor se ne bi iz katerihlkoLi razlogov hotel obrniti direktno na imenovano tvrdko, se lahko 'obrne na: Zavod za pospeševanje zunanje (trgovine v Beogradu, ki mu gre na roko. Freres Papacosta, Salonique, Rue Egypton 51 se zanima za uvoz večih imllečnih proizvodov kot sira in masla. Tendenca nestalna. Na vseh borznih sestankih minulega tedna je vladala osotoiita rezerviranost, ikl je poudarjena zlasti v sledečih prometnih številkah poedinih dni: Dne ii. februarja Din It,0S6.255-58 London-New-york, dne 4. februarja Din 2,463.941-84 Praga-London, dne 5. febr. 2^164.556-87 dinarjev Curih-London, dne 6. februarja Din 8,183.570-G8 Lond on-New yor k. Kljub dejstvu, da je radi ponedeljkovega praznika (2. t. im.) poslovala ljub- i ljanska borza le Štiri dni, je skupni te-! d enaki promet od približno 11 milijonov | dinarjev vendarle prepioel. I Narodna banka je to pot posredovala j 'največ v Berlinu (za 1-202 ilnilij. Din) in Newyorku (za 1 • 132 anilij. Din) in je j dala v celem za 4*831 mi li j. Din deviz j na razpolago, tedaj za ca. poldrugi mili-j jon dinarjev manj e, kakor pa je bilo perfektuiranih zaključkov v privatnem blagu. V pretečenem tednu je znašal skupni i promet v posameznih devizah (vse v milijonih dinarjev): London 2-768, Cu-j rih 2-024, Berlin 1-330, Newyork 1-249, ' Trst 1-102, Praga 0-911, Dunaj 0-846 in končno Pariz 0-598. Devizna tečajnica zadnjega tedna se je znatno spremenila vslled učvrstitve posameznih deviznih tečajev, izvzemši Curiha, ki je ostal dosledno nespremenjen in bil trgovan na bazi 1095-90. Izmed deviz so beležile s stalno dvigajočo tendenco (navajamo tečaje od 2. in 6. t. m.): Berlin 13-4875 — 13-4925, Bruselj / -9102 — 7-91:1(3, London 275-57—<275-59 njegov tečaj je bil v sredo 275-68 in v četrtek celo 275-70) in Praga 167-78 do 167-89. Amsterdam pa je na prvih treh i borznih setankih n otiral nespremenjeno na bazi 22-80 in v petek popustil na 22-785, v očitnem nasprotju z Budimpešto, ki je v ponedeljek beležila 9-8959, od torka dalije pa 9-9014. 'Nasprotno so 'beležile naslednje devize z menjajočo se tendenco: Dunaj 7-9754—7-9726, Newyork 56-63—56-605, Pariz 222-40 — 222-39 in slednjič Trst 296-87 — 296-82 z denar in 297 04 do 296*82 za blago. 'Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Tendenca mlafcna, tržišče brea zanimanja. Tečaji so ostali nespremenjeni in beleži edini zaključek v minulem tednu Kranjska industrijska družba (dne 5. t. m.) po 341-—. Blairovo 8% posojilo je bilo skozi vse borzne dneve nudeno po 92-50, 7% pa dne 4. t. m. po 81, na ostale borzne dneve pa po 80-50. Žitni trg. Tendenca za pšenico se je v minulem tednu na zunanjih tržiščih precej učvrstila. Slabi dovozi blaga pri nas in precejšnje povpraševanje je vplivalo na izboljšanje cene in pšenica je koncem tedna pridobila od 2 Vi pare do 5 par po kg. — Za prim« kvalitetno blago se zahteva danes že tudi Din 165’— frank o vagon nakladalna postaja Mol. Pšenica bačka iz okolice Sombor, ki je kvalitativno veliko slabejša, ni na ceni toliko pridobila. — V zadnjih dneh se razširjajo vesti, da bo pšenice dobrih pro-vinienc še primanjkovalo, medtem ko bodo ostale zailioge samo manjvrednega blaga. — Te vesti so tem verjetnejše, ker so ponajveč milini v letošnji sezijfi vršili svoje nakupe pšenice v Banatu in Go.rnje Bački, ostale provenience p# niso imeli zadosti kupcev. Koruza je koncem tedna pridobila 7 para na ceni radi precej živahnih nakupov za ogrski račun. Tudi za koruzo prevladuje mnenje, da bo še na oeni pridobila, ker je domač konzum večji letos kot lansko leto. Cene ostalim poljskim pridelkom in imoki so ostale v glavnem nespremenjene v skladu s cenami pšenice, bo pa iinorala moka brez dvoma tudi v kratkem postati dražja. Na ljubljanski borzii je bilo v minulem tednu zaključeno: 4 vagone pšenice in 1 vagon koruze. Lesno tržišče. Tendcnca mlačna. V splošnem se situacija od preteklega tedna ni izpremenila. V drvah še je sicer pričakovalo, da se bo vsled ostrejših vremenskih prilik konjunktura dvignila, vendar pa je ostalo pri starem. Kakor se čuje, so v Italiji, oso bito v Mii!anu, bile ponudene velike množine drv po zelo nizkih cenah. Vzrok nizkim ponudbam je iskati v dejstvu, da so cene nemškega premoga zelo nizke in ie malo višje, kot so cene v drvah. V bukovini ®e povprašuje po ozkih itestonih 4—8 col, drugače se pa iščejo bukovi hlodi in 'bukovi pragovi za Jugoslavijo in Francijo. V hrastovim se je situacija nekoliko zboljšala. Tu se išče blago za podnioe, montani in bordonali. V jelovini je situacija neizpremenjena, kar velja tudi za trame. V pretečenem tednu je bilo na ljubljanski 'borzi zakllijučeno: 1 vagon trajno v, 1 vagon na živ rob rezane je lovi-ne, 2 vagona bukovih dTv, 1 vagon okrogllic in 5 vagonov oglja. Tečaj ll. februarja 1931. Povpt a-ševanje Pin Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . _ •— 22-785 Berlin IM —•— 134975 Bruselj 1 belga 7-920 Budimpešta 1 pengfl . * 9 9014 Curih 100 fr 1094-40 1097-40 Dunaj 1 Šiling 7-9533 7-9833 London 1 funt 275-48 276-27 Newyork 1 dolar ... 66-645 56-745 Pariz 100 fr • :,22"58 Praga 100 kron 167-47 168-27 Trst 100 lir 29693 297-10 Padanje produkcije železa in jekla. V »Stahl und Eisen« sestavljena cenitev o svetovni produkciji surovega jekla In surovega železa v preteklem letu 1930 nam kaže, kako so morali produkcijo omejiti. Vsega skupaj je padla svetovna produkcija surovega jekla od 121-7 na 95-7 milijonov ton ali na 78-6 odstotkov v produkciji leta 1929, produkcija surovega železa pa od 98-2 na 78-5 milijonov ali na 80 odstotkov. — Te številke se precej natančno krijejo z nedavno priobčenimi številkami ameriškega strokovnega lista »Steel« (Stahl). — Vodilna je Amerika, koje produkcija surovega jekla je padla od 59-2 na 43 5 mil. ton, produkcija surovega železa pa od 44-6 na 32-9. Odstotno je padec v obeh vrstah približno 26 odstoten. V Evropi je morala produkcijo najbolj skrčiti Nemčija, jeklo od 16-2 na 11-5, to je za 29%, surovo železo od 13-4 na 9-7, ali za 27%. Razmeroma dobro se je držala Francija, od 9-8 na 9'5 in od 10-3 na 9-3, in nekaj bolje kot Nemčija Vel. Britanija, od 101 na 7 8 ali za 23% in Od 7-7 na 6-35 mil. ton ali za 20%. Za češkoslovaško beremo 21 na 1-8 in 1’6 na 1-4. Padanje se tudi pri Aziji in Avstraliji ni ustavilo. Vsa evropska produkcija surovega jekla je z 49-3 milijoni ton za ca 6 milijonov ton večja kot ameriška produkcija. Zanimivo je sprememba v vrstnem razmerju vodilnih evropskih držav. Prvič se je Franciji posrečilo, da je v produkciji surovega jekla prekosila Vel. Britanijo in da je zasedla drugo mesto za Nemčijo. V produkciji surovega železa je prekosila Francija Veliko Britanijo v preteklem letu za več kot 30 odstotkov. Nem-tija se v produkciji surovega železa komaj še drži pred Francijo na prvem mestu. Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI-LIST«! Je uverenje po določilih razpisa 188/22 nepravilno. Da se stranka ne obremeni z gorostasno stojnino, sem moral na to pristati, da se roba carini po maksimalni carini. b) Zaračunanje maksimalne carine je pa bilo napačno in. protivno zako- verenje pravoveljavno ali ne, če carinski organi »sumijo« o njega polno-veljavnosti. Ker se pa carinarnica do-sedaj ni še prepričala o polnoveljav-nosti predmetnega uverenja ter s tem ni postopala predpisno, naj to izvrši naknadno. Ministrstvo se ni spustilo v meritorno razpravo in pobijanje navedenih argumentov v pritožbi, temveč to Morda pomanjkanje žita v Ameriki. Predsednik zvezniškega ameriškega farmerskega urada je govoril o možnosti, da se bodo nahajale Zedinjene države pred problemom pomanjkanja žita, če se bo nadaljevala suša, ki je imela lani takšne katastrofalne posledice. Poročilo zadnjega leta pravi, da je znašal žitni pridelek samo 40% normalnega pridelka ter da je položaj v žitneml pasu srednjega zahoda povsod zello resen, dočim obstoji na daljnem zahodu, kjer je sicer položaj precej zadovoljiv, nevarnost in resno ogroženje bodočnosti v teim, da ni padlo dosti snega. Če namreč ob času, ko se sneg topi, niže ležeči kraji ne dobijo dosti vlage, se pričakuje tam katastrofalna suša. Torej bi za ameriško industrijo prišlo na vrsto tudi ameriško poljedelstvo, ki že itak tarna O' slabih časih. Novo cenitev svetovne sladkorne produkcije priobča dr. Mikusch, 296 proti 28*5 milijonom ton v prejšnji kampanji. Evropsko produkcijo ceni na 10-55 mil. ton, lani 8-23. Produkcija trstnega sladkorja je padila, produkcija .pesnega sladkorja je narasla. Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejme do 20. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1300 kub. m tolčenega gramoza. — (Pogoji eo na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državne železarne Va-reš sprejema do 18. februarja t. 11. ponudbe glede dobave 250 kg različnega Jaka, 250 kg cinkovega belila in 2000 kilogramov cilinderskega olja. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 20. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 10 državnih zastav. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 23. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 300 m gumijevih cevi. — Direkcija držav, rudnika Breza sprejema do 26. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 40 kg jermen, 60 kg gumijastih plošč, 9000 komadov Samotne opeke in 5000 kg Samotne moke. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 26. februarja t. ll. ponudbe glede dobave 'tračnikov. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 26. februarja c. I. ponudbe glede dobave instalacijskega materijala, 1600 komadov pil, 500 kilogramov bombaža za čiščenje, 1700 j kilogramov strojnega in 800 kg cilinder- t skega olja ter glede dobave 500 m pocinkanih jeklenih vrvi. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 26. februarja t. 1. ponudbe glede dobave zobatih koles. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 24. februarja t. 1. pri Direkciji državne stručne zanatsike Skele takstil-nog pletenja v Sarajevu glede dobave pletilnih strojev. — Dne 25. februarja t. 1. se bo vršila pri Upravi baru tone v Kamniku ofertatna licitacija glede dobave 40.000 kg preje; dne 9. marca t. 1. pa glede dobave 200.000 kg amonijevega solitra in 100.000 kg kalijevega soHitra. — Dne 27. februarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji Državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave raznega železnega materijala; dne 28. februarja t. 1. pa glede dobave 8000 kub. metrov gramoza. — (Piža I. 9, II. 7, l liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg morske soli debele 2-50, drobne 2-75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 46, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin L 10, II. 9, pralnega luga 3‘75, čaja 80. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0, na debelo Din 310—355, na drobno 3-75, št. ‘2 na debelo 275—295, na drobno 3*50, št. 4 na debeJlo 220—250, na drobno 3-25, št. 6 na debelo ‘210, na drobno 2-75, kaše 5—6, ješprenja 5—6, ješpienjčka 8—10, otrobov 1"50—2, koruzne moke 3—3-50, koruznega zdroba 4—4-50, pšeničnega zdroba 4—5, ajdove moke I. 7, II. 5, ržene moke 3-50. Žito: 1 q pšenice Din 195—210, rži 175—185, ječmena 175—185, ovsa 190 do 220, prosa 170—180, koruze 145 do 155, ajde 170—180, fižola ribničana 280, prppeličarja 300, 1 kg graha 8—10, leče 8—10 Din. Kurivo: 50 kg premoga Din 30, 1 tona premoga 160, 1 kub. m trdih drv 140 do 150, mehkih drv 70. Krma: 1 q sladkega sena Din 100, pol sladkega sena 85, kis’ega sena 70 do 75, slame 50—70. Zelenjava in gobe: 1 kg ajserice tržaške Din 16, endivije 12—14, motovilca 20—24, radira 10—16, poznega zelja 6 do 7, kislega zelja 2-50—3, ohrovta 6 do 7, karfijol 5—8, kolerab podzemlljdc 1, špinače 10—14, čebule 2—3, česna 10—12, krompirja 1—1-25, repe 0-75—1, kisle repe 2, korenja 2—3, peteršilja 6 do 10, zelenjave za juho 2—3. Veletrgovina *fyuN!j€ma prlporola Špecerijsko blaso raznovrstno Zganja, aioko in daiatne pridatka • Rasnovrstno rudninsko vodo kastna praiarna sa kavo In mlin za dlla« va z alektr. obratom Conikl na razpolago! Carinsko posredništvo Jusi Piščanec 1 se je preselilo | v Pražakovo ul. 13 (poleg Zadružne banke) Priporoča se za vsa carinsko - strokovna dela KLIŠ!| E vse/l vrsl- per ■foloa rafij a.h~ ali risbah i % vrif uje n aj s crl id n e/še ki iš €M mu ST «D EU HUB LIANA DALMATINOVA 13 SPEDICIJSKO POpiETJE R. RANZINGER Teltfon it 20-60 LJ U & LJANA prevzema vse v to široko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora Carinsko sklatiš'.*. Mastna trošarine prosto skladišča. Carinsko posredovanja. Prevoz pohištva s pohištven ml vozovi In avtomobili Trgovci I Naročajte in širite Trgovski list - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 II. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE _ ODJEMALKE ŠTRACE KNJIŽICE JOURNALE RISALNE ŠOLSKE bloke ZVEZKE-MAPE I. T. D. LJUBLJANA-GREGORČIČEVA 23 ----------Telefon 2552----------- Knjiga, iasopise, račune, vizitka, mamorande« kuverte, tabela, lepake, letaka, naročilnice v blokih • poljubnim številom listov, barvotiske, cenike kakor tudi vsa druge tiskovine dobavlja nltro in pa rmern h cenah. Za večja naročila zahtevajte prcraiunat — Lasiča knjiga»esnicaf Dreja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALKK, Ljubljana.