250 Naši dopisi. V Gorici 1. avgusta. - Šla je učeča se mladina! Iz srednješolskih letnih sporočil naj posnamem tole: Gimnazij je imel o začetku leta 361, konec leta 336 učencev; — po narodnosti Italijanov 125, Slovencev 164, Nemcev 47. Učiteljev je z direktorjem vred 17 (brez učiteljev za petje in telovadbo). I. in II. razred sta bila po narodnosti razdeljena. Naslov znanstvenemu sestavku je: „Aquileja z ur Romerzeit", spisal H. Maionica. —Viša realka spripravljavnico vred je štela 193 učencev; 139 Italijanov, 28 Slovencev in 26 Nemcev. Pripravljavnica je imela 51 učencev, tedaj realka sama le 142. Učiteljev z ravnateljem in učiteljem za telovadbo je 16. Znanstveni sestavek „Teode rich der Grosse in seinen Beziehungen zum byzan-tinischen Reiche" je spisal prof. K. Kleissl. — Zrelostno preskušnjo je opravilo na gimnaziji 11, na realki 7 dijakov. Veliko več — z 2 vnanjima 32 — je bilo maturantinj na ženskem izobraževališči. To učilišče pa ni še nikdar sporočila izdalo. Mikavno utegne biti to, da med letošnjimi osmošolci gimnazijskimi je le 6 dijakov od 60, ki so pred 8 leti stopili v 1. razred. V poduk tistim pa, ki so v ,,Slogi" stavili predlog, da naj se obe srednji šoli skoa in skoz paralelizujete, naj povemo to, da v 7. razredu više realke ni nobenega Slovenca, v ostalih razredih pa po 1-3, v enem samem jih je 11. — Novega kapelnika za prvostolno cerkev in za meščansko godbo uže imamo: Konrad Car-tocci mu je ime. Izučil se je, kakor rajnki Mugnone, v konservatoriji v Neapolji, služi pa zdaj v Palmi (Pal-manuova). Iz Notranjskega 18. julija. (Vsakemu svoje!) Kjer se s zvijačo m netaktnostjo postopa , poleg tega pa še samopridno špekulira, ondi je temu konec — osramota, po kateri, hočeš ali nočeš, slednjič resnica na dan pride. Nekaj enacega pripetilo se je slavnoznanemu „Demo-stenu" pri sv. Petru na Notranjskem. V svojem „po-slanemu v 27. listu „Slov. Naroda" odgovarjaje dopisu 22. dne istega meseca v navedenem časniku z debelim, v oči dregajočim podpisom potrjuje, da občinske odbornike in krajnega šolskega sveta može — z njihovo vednostjo — podpisuje. A ker se pa ve, da ravno glavne osebe v zadnji njegovi nameri o vsem nič vedele niso, moral je ta ,,velikanski pritlikavec" vso reč na svojo roko osnovati, ter jo nekako v imenu občine in krajnega šolskega sveta — po njegovem sedanjem mnenji — med nehvaležni in hudobni svet spraviti. v Kaj bode rekel k temu Demostenovemu poslanemu g. Sentpeterski župan? Kaj poreko drugi občinski svetovalci in odborniki? Kaj pa poreče g. župnik in vsak drugi ud (razen „ velikana") krajnega šolskega sveta pri sv. Petru, ker nekako potrjuje, da jih je z njihovo vednostjo podpisal, dasiravno vsak pravi, da bila mu je ta kombinacija čisto in popolno neznana, dokler je ni „Slovenec" objavil? Ker dobro poznamo vrle Sentpeterske može občinskega zastopa uže od nekdaj , ravno tako tudi gospode soude krajnega šolskega sveta tam , da so značaj ni in nepremakljivi narodnjaki, in se dosedaj še nikdar niso na pogubna nemčurska pota zapeljati dali, zato vprašamo le: kako bodo to zaušnico „Demostenovo" sprejeli? Uže samo krajno ime „Sveti Peter na Notranjskem" je svetu očiten dokaz, kako tam z narodnim značajem splošncr stoji. — Kje neki je toraj logiko in pravo naravno mišljenje pri spisovanju „po3lanega" „Demosten" popustil, če je kdaj sploh kaj imel? Njegovi zagovori v „Na-rodu" in v ,,Slovencu" so si pravi kontrasti, in le potrjujejo njegovo hrepenenje po Antekristovem denarju „8chulvereinovem", čeravno se ga sedaj, ko mu je pot preprežena, z vsemi „stirimi{ kot lisica v znani basni — grozdja — brani. A prepozno je! Liso znamenja izdajstva narodnega bode „Demosten od sv. Petra" neizbris-ljivo vse žive dni po svetu nosil. — Resnično: kar kdo zasluži, naj se mu tudi da — vsakemu svoje! Sentpeterski občini in njenim vrlim možem ponos, slavo in čast, — „Demo3tenu" pa nekonsekvenca, mevžavost in sramota! Resnicoljub. Iz dolenjega Logateca. — V nedeljo 7. avgusta 1.1. napravijo notranjski rodoljubi združeni na čast prvega občnega praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda veliko narodno svečanost v prid „Jurčičevi ustanovi" v Dolenjem Logatci. Program: I. Slovesna sv. maša ob 10. uri dopoludne. II. Zabavni del prav točno ob 4. popoludne: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Jenko — „Naprej", zbor. 3. Slavnostni govor. 4. Jenko — Rablja moja", zbor. 5. Hajdrih — ,,Jadransko morje", zbor. 6. Zajec — ,,U boj", zbor. III. Tombola s sledečimi dobitki: 1. Terna, prve tri številke v eni vrsti: 4 zvezki 251 Jurčičevih del. 2. Kvaterna, prve štiri številke v eni vrsti: dragocen prt. 3. Kvinterna, prvih pet številk v eni vrsti: umetno oralo. 4 Tombola, vse številke na eni karti: junica za pleme. Kartica velja 20 kr. Na prodaj so pri raznih poverjenih domoljubih; dobivale se bodo tudi v dan veselice na nje mestu od 1. ure popoludne dalje. Med posameznimi točkami svira izurjena idrijska godba. Rojaci! pokažimo svetu z obilo udeležbo in radodarnimi doneski, kolikor mogoče, da nas druži blagi duh naših sv. slovanskih blagovestnikov, da v nas živi narodna zavest, narodni ponos in zaupanje v svojo moč; naj gleda svet, da spoštujemo svoje velemože in s tem sebe in da smo vredni svojih duševnih velikanov. — Ako je 7. avgusta neugodno vreme, izvrši se slovesnost prihodnjo nedeljo 14. avgusta. Odbor. Knežak 1. avg. — Danes dopoldne ob % 11. uri začelo je goreti, in prej kakor v eni uri je pogorelo 38 38 hiš z vsemi gospodarskimi ^ poslopji, vsem senom in mnogim hišnim orodjem itd. Skoda, ako se malo ceni, je čez 50.000 gold. — Preljubi rojaki, in vsi, katerim dojde ta žalostna novica, usmilite se nas! Zavarovanih je samo okoli 12. Bližnji nam sosedje pa podelite nam kaj sena! Naj ga dobra srca po bližnjih vaseh zbirajo in potem semkaj naznanijo, da pojdemo po seno. Naj blagovolijo to žalostinko ponatisniti *) tudi drugi naši listi. Anton Ponikvar, župnik. Novomesto 26. julija. (Iz 5 odborove seje novomeške kmetijske podružnice.) Pri tej seji določil je odbor dan za prihodnji izvanredni občni zbor novomeške kmetijske podružnice in ob enem sestavil tudi dnevni red. Podružnica imela bode svoj občni zbor 18. avgusta točno ob dveh popoludne. Dnevni red zborovanju je: 1. Govor predsednikov. 2. Poročilo o delovanji odborovega odseka za ubranitev vsakovrstnih trtnih bolezni, posebno onih, ki učiniti jih more trtna uš; poroča predsednik tega odseka g. A. Ogulin. 3. O osnovanji kmetijskih založnic, poroča A. Derganc. 4. Posvetovanje o predlogu zarad razstave grozdja in raznih vinskih posod v Novomestu, in sicer v zvezi s kmetijskima podružnicama v Krškem in Metliki; volitev udov razstavnega odseka. Ob enem posvetovalo bode se o predlogu, da sklenjena bila bi z razstavo tudi tombola v korist kmetijske podružnice, poroča A. Ogulin. 5. O ustanovitvi kmetijske šole na Dolenjskem, poroča dr. Poznik. 6. O osnovanji vaščanskih družeb, poroča A. Derganc. 7. Posvetovanje o potrebi in ustanovitvi dolenjske železnice, poroča dr. Poznik. 8. Poročilo o letošnji letini poroča J. Mehora. 9. Nasveti posameznih udov. Iz Motnika 2. avg. — Komaj nam po imenu znana zver „volk"^se je čez več ko deset let zopet pokazala v Tuhinjsko-Spitališki planini ter je pokončala uže nekaj ovac. Danes napravijo lov na njo. Križnik. V Zireh 20. julija. (Prošnja.) Grozna nesreča je zadela 26. dne julija t. 1. prebivalce vasi Dobračeve v Zirovski fari. Ko so ljudje bili ravno pri službi božji zbrani v podružni cerkvi sv. Ane na Ledinici, nastane ogenj v sredi Dobračeve ter se z neznansko hitrostjo razširja po vasi. Hlastno divja plamen po hišah in tudi cerkvi ne prizanese. Zgorelo je 15 posestnikom skoro vse: hiše, hlevi, kozolci, orodje, obleka, vsi letošnji pridelki in nekoliko živine. Tudi bolan mladeneč se rešiti ni mogel. Le črno, vse razpokano zidovje hiš in hlevov štrli zdaj ondi, kjer je bila poprej čedna, s pridelki obilno previdena vas. Škode je gotovo med 30.000 do 40.000 gold. Zavarovani so sicer večidel bili, toda le za prav majhne zneske. Pri toliki nesreči svojih fara-nov se obračam zaupljivo do blagih človekoljubov s po- *) Tudi „Noviceu bodo rade prejemale milodare za siromake pogorelce. Vred. nižno prošnjo, da bi se ubogih pogorelcev na Dobračevi usmilili ter jim z milimi darovi na pomoč prihiteli. Vsak dar bo z veliko hvaležnostjo sprejet *) SI. vredništva ,.Slovenca", ,,Šlov. Naroda" in Ranice" naj blagovolijo to prošnjo natisniti in mile darove sprejemati. Jožef Vidmar, župnik. Z Dobrove 31. julija se nam poroča, da je dobila tamošnja cerkev nov kinč — križev pot, kateremu je domač podobar Ambrožič v Kranji prav okusne okvirje izdelal. — Dobrovskemu župniku gosp. Bab-niku pa gre hvala, da je krasno malane slike križe-vega pota, veliko let spravljene v hruševski podružnici, zopet svetu vrnil, in tako dobrovski cerkvi, ki je letos tudi uže lep nov tlak dobila, dodal res krasen kinč. Iz Ljubljane. — Dan na dan dohajajo nam zadnje dni iz dežele poročila o silnih požarih; une dni je ogenj uničil v Cerkljah blizo Kranja 38 hiš in vec druzih poslopij; gospoda župan in župnik prosita milo-darov za nesrečne pogorelce. Isto tako gosp. župnik v Žireh trka na duri dobrotnikov za pomoč svojim pogo-relcem. Predvčeranjem je v Knježaku na Notranjskem razsajal grozen ogenj , ki je vpepelil 38 hiš in druzega poslopja več; včeraj se je gosp. deželni predsednik Winkler sam z brzovlakom peljal na to po-žarišče. — Z velikim veseljem je moralo vsacega domoljuba napolniti to, kar se je te dni zgodilo. Gospod deželni predsednik Winkler je namreč sklical župane ljubljanske okolice v posvetovanje, kako bi se dala napraviti posojilnica za kmetovalce in posestnike v tej okolici. Veliko radost in upanje je zbudila ta novica povsod še posebno zato, ker se na čelo postavlja deželna vlada sama, toraj je po pravici nadjati se naj-boljšepa vspeha. V Kamniku je enaka posojilnica uže gotova reč, napravila se je po prizadevanji župana g. dr. Samca. Bodi to v dober zgled tudi drugim okrajem in občinam. — iY seji mestnega odbora 25. dne julija) je bil glede stavbe vojašnice za deželne brambovce sklenen odgovor deželnemu odboru , da mestu ne kaže , da bi se spuščalo v to napravo, katera bi stala mnogo novcev, donašala pa le majhne obresti od kapitala. Pač pa se deželnemu odboru poroči, da, ako dežela hoče zidati vojašnico na katerem mestnem zemljišči, mesto za to d& brezplačno potrebni prostor. V isti seji je bila tudi prošnja nekaterih prebivalcev poljanskega predmestja, naj se odpravi tamošnja podružna bolnišnica za kozave, ovržena, kajti potem morala bi tudi velika bolnišnica iz mesta ven. — Umrl je v Ljubljani 28. dne t. m. gosp. Franc Omahen, upokojeni c. kr. sodnik in zdaj beiežnik v Ljubljani. — Gospod inženir Ferd. Klemenčič se je podal za več časa v Galicijo, ker je od ravnateljstva državnih železnic imen6van za stavbenega voditelja Sta-nislavo-Husjatinske železnice. — (Prizivna obravnava) zaradi Vesteneckovega kazinskega škandala bode 19. avgusta pred c. k. ljubljansko deželno sodnijo. — V slov6 in zahvalo svojemu predtelovadcu in učitelju telovadbe g. Jos. G in ter ju, ki zapusti Ljubljano, so „Sokolovci" v soboto napravili na vrtu čitalničnem večernico, ki se je vsestransko lepo izvršila vpričo obilo zbranega občinstva. Gospod Kajzel je v *) Vredništvo „Novic" bo tudi rado sprejemalo milodare, katerih so pogorelci silno potrebni, pa tudi vredni zato, ker so se zavarovanjem kazali, da niso nečimurni. Vred. 252 jako šaljivem koupletu slavil g. Pirkerja ,,den Veredler der Gottscheer Rage". Po naključbi v Ljubljani oni večer bivajoči glavni vrednik časnika „Tribiine" goap. J. Skrejšovsky je radosten opazoval narodno gibanje glavnega našega mesta. — (Ljubljanski poštarji pa slovenski jezik.) Bukvama J. Giontini-a je 3. dne julija dala na ljubljansko pošto pismo z adreso: „Gospod Anton Furlan, pismonos v Colu pri Vipavi". Ljubljanski poštar ali poštarica pa sta to adreso brala za Čoln in ga poslala v Koln na Nemško. Od ondot je pismo priromalo 25. julija v Ljubljano nazaj s prilepljenim listkom: „Ohne richtige Wohnungsangabe oder sonstige nabere Bezeichnung ist Empfanger in Čoln am Rhein nicht zu ermitteln. Kai-serliches Postamt 1." — Taka prikazen ljubljanske pošte pač ne potrebuje nikakorsnega komentara!! — Kdor je ne verjame, naj pride k vredništvu „Novie" kouvert ogledat. — „Nemški schulverein" je svoje delo začel prav na debelo. Avstrija mu je uže preozka, obrnil se je za pomoč zoper „poslovenjevanjeu Nemcev v unanje nemške dežele, kjer se res uže nabirajo judeževi srebernjaki za brezznačajne učitelje po slovanskih deželah in za nove ponemčevalne šole. To je uže vendar preveč, da so začeli zunaj v „rajhuu iskati pomoči zoper nas, in to ce!6 zdaj, ko se jim nikjer še nobena sila ne godi. — Za Kranjsko imajo svoje „ortsgruppeu v Ljubljani, mogočni dr. Schrey ji je načelnik; na Štajarskem pa bo take podružnice dunajskega „schulvereina" v Mariboru, Laškem in Radgoni. Kakor „Slov. Gosp." poroča, sta ptujski nadučitelj in učitelj dobila po 10 gld^ Bosta pač odebelela od njih! Učitelj Tom. Kunstič v Št. Iliji pri Velenji na Štajarskem je dobil 30 gold. To je uže nekaj več. — Iz Manheima na Nemškem so uže poslali 1000 mark (okoli 500 gold.) temu društvu na Dunaj. Treba pozornosti, rojaki! — Iz Sofije nam vesela novica dohaja, da se je „Jug08lovanski Štenograf" utrdil, ker ga hoče tudi vlada bolgarska izdatno podpirati. Od meseca septembra na prej bo izhajal v večem obsegu in bo donašal razen sestavkov o bolgarski, hrvaško-srbski in slovenski stenografiji tudi literarne vesti iz vseh teh pokrajin. Služil bo toraj tudi za medsebojno izpoznavanje jugoslovanskih narodov. Cena lista znaša za vse leto samo 2 gold., dijakom 1 gold. 50 kr. Naročnina se lahko pošilja v avstrijskih bankovcih v novčanih ali priporočenih pismih g. A. Bezenšeku v Sofijo. — ,,Quellenstudien". Alte und neue Cultur-bilder von Oesterreich?s Alpenlandern und Alpenseen von P. v Radics — je ime knjižici, katero je ravnokar c. kr. dvorni in vseučiliščini knjigotržec V. Brau-mtiller na Dunaji na svitlo dal kot zabavno berilo to-pličarjem , ki radi kaj več zved6 o toplicah, kjer bivajo. Poleg^druzih avstrijskih kopelj so opisane tudi kopelje na Štajarskem, Koroškem, Goriškem, Tržaškem in Kranjskem, med katerimi pripoveduje gosp. pisatelj o nekih novih toplicah, ki se utegnejo odpreti na Krasu blizo Trnovega v vasi Topole, češ, da uže ime Topole kaže na toplice. Mi sicer še nismo nič slišali o napravi ondotnih toplic, vendar mu verjamemo, da je on to zvedel, al o etimologiji besede Topole smo druzih misli tako dolgo, dokler nam kak Trnovčan ne pove, da se motimo, ako mislimo, da vas Topole (To-polec) v sredi Krasa je ima dobila od topola = Pa p-pel, kateremu slično je topolje ali topolovec = Pappehvald (po Janežiču napačno Ulmenwald) v dokaz, da je sedanji goli Kras nekdaj bil gozd z različnim drevjem.