Svet ptic 01, april 2020
POMLADNA  
OPAZOVANJA  
V NARAVI
V bližini doma
ČRNOGLAVKA (Sylvia atricapilla) 
V drugi polovici meseca marca, ko še ni vse zeleno, 
k nam priletijo prve črnoglavke, ki so prezimovale 
nekje v Sredozemlju, od Španije prek Cipra tja do 
Male Azije. V tem času jo bo najlaže videti na veji 
brez listja. Še laže bo slišati njeno značilno petje, 
ki ga lahko poslušamo praktično povsod v mestu, 
parku, gozdu, mejicah in različnih grmih vse od ni-
žin do drevesne meje v gorah. Ko pa vse ozeleni, to 
najbolj pogosto penico pri nas težko opazimo. Edi-
ni plodovi v tem času, ki jih ima črnoglavka izredno 
rada, so črni plodovi bršljana (Hedera helix). Ker ta 
ne raste povsod, lahko na veje grma ali drevesa na-
bodemo jabolka in črnoglavke se bodo takoj prika-
zale. Konec aprila ali v začetku maja bo črnoglav-
ka spletla gnezdo, npr. na vašem vrtu, ki bo dobro 
skrito v grmičevju, zato ga boste našli šele jeseni ali 
pozimi, ko ne bo več listja. Konec maja bodo dozo-
reli prvi plodovi čremse (Prunus padus) in na njih se 
bodo pojavili prvi mladiči črnoglavke.
besedilo: Dare Šere, foto: Darinka Mladenovič
ZELENINA MUHA (Euleia heraclei)
Pogosto v zelenjavnem vrtu na pastinaku (Pastinaca sativa), zele-
ni (Apium graveolens) ali luštreku (Levisticum officinale) opazimo 
posušene dele listov, ki jih povzroča zelenina muha. Če posuše-
ne liste pogledamo podrobneje, pod zgornjo povrhnjico opazimo 
rove, v njih pa ličinke (žerke). Ličinke, ki živijo v listu in se prehra-
njujejo z listnim tkivom, imenujemo minerji. Odrasle mušice so ve-
like 5 do 6 mm in so v dveh generacijah aktivne od aprila do sep-
tembra. Barva telesa pri odraslih se spreminja glede na letni čas 
oz. generacijo, kar imenujemo dimorfizem. Telo poletnih osebkov 
je sijoče oranžno-rjavo, jesenski pa so skoraj črni. Pogosto lahko 
opazujemo samce, ki svatujejo na zgornji strani listov gostiteljskih 
rastlin in pri tem utripajo s širokimi rjavo pasastimi krili.
besedilo: Tomi Trilar, foto: Natalija Pišec in Tomi Trilar
ŽANJEVEC (Polygala chamaebuxus)
Ena od spomladank, zgodaj cvetočih, dišečih. Suha, 
svetla, sončna lega, plitka tla, pa čeprav v skalnih raz-
pokah ali tik ob robovih shojenih stezic, takšna rastišča 
mu ustrezajo. Žilava stebelca, ki polegajo in ukoreni-
njajo, nosijo temno zelene, usnjate, ovalne, vednozele-
ne liste. Polgrmiček, ki že pozno jeseni nastavi popke, 
na posebej sončnih in toplih legah najdemo posame-
zne cvetoče poganjke tudi v normalnih, mrzlih zimah 
že v januarju. Nenavadni so njegovi cvetovi, najdemo 
jih v več barvnih kombinacijah, barva jadra je bela ali 
vijoličasta, krilo in ladjica pa sta rumeni, rdeči ali oran-
žno rjavkasti. Ramšela, tudi tako ga mnogi imenujejo, 
sodi v družino grebenuševk (Polygalaceae). Nič nena-
vadnega, če pogledamo njegov cvet, ki ga ponekod 
imenujejo tudi zajčki. Le na kolena in ga povonjajte, 
če ga kje zasledite, njegov omamni vonj vam bo ned-
vomno všeč. Samo ne trgajte ga, mimogrede se vam 
bo izpulil cel grmiček.
besedilo: Metka Škornik, foto: Simona Strgulc Krajšek
Na terenu
32