FOTO: Geza GRABAR, Arhiv OBČINE TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 9226 Moravske Toplice ŠTEVILKA 47 4. junij 2004 UVODNIK V skoraj štirih mesecih se je nabrala obilica gradiva, preveč za eno številko, in več prispevkov se bo hočeš-nočeš medilo do prihodnje številko. Zlasti še, ker so našla prostor za objavo obsežna poročila o stanju oskrbe z vodo iz javnih vodovodov v občini. Opozarjam, da objavljamo več razpisov, in sicer za: - pospeševanje kmetijstva, - izobraževanje turističnih vodnikov, - najlepše urejeno domovališče upokojencev, ter poziv lastnikom odsluženih avtomobilov, ki se jih lahko znebijo brez plačila odškodnine. 1. maja je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, gospodarsko in vse bolj tudi politično združbo evropskih držav. Vstop so proslavili v Prosenjakovcih in Središču. Za Zdravilišče Rimska čarda je bil storjen prvi v nizu pomembnih korakov: podpis pogodbe o ustanovitvi podjetja, ki bo skrbelo za izgradnjo zdravilišča. Podrobnosti navaja župan v svojem obsežnem zapisu. Zabeležiti skušamo še del spektra dogajanja v tej neprijazno hladni pomladi. Naslednja številka izide ob koncu avgusta, pred praznikom Občine Moravske Toplice. Urednik ZASTAVA EVROPSKE UNIJE NA MEJI Z MADŽARSKO - Na slovesnosti ob vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo so se na mejnem prehodu v Prosenjakovcih zbrali številni ugledni gostje, med njimi bivša državna predsednika, Arpad Goncz in Milan Kučan, ki sta prehod predala namenu avgusta 1997. PRVI KORAK DO ZDRAVILIŠČA - Župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot in Thomas Keil, predstavnik švicarskega podjetja Bijon Treuhand & Immobilien AG, sta podpisala pogodbo o ustanovitvi podjetja Zdravilišče Rimska čarda d.o.o. FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR V SLIKI IN BESEDI PROSENJAKO VCI-MA GYARSZOMBA TFA - Ob vstopu obeh držav v Evropsko unijo sta se na meji v Prosenjakovcih ponovno srečala dobra stara prijatelja, bivša predsednika Slovenije in Madžarske Milan Kučan in Arpad Goncz, s soprogama in sodelavci. KANČEVCI - Na znanstvenem srečanju ob 200-letnici smrti pomembnega prekmurskega katoliškega pisca Mikloša Kuzmiča (1737-1804) so se zbrali ugledni literarni znanstveniki, publicisti, poznavalci Kuzmičevega dela. V bližnjih Ivanovcih so mu odkrili spomenik. RIMSKA ČARDA - Voda iz vrtine je bila pred leti spoznana kot zdravilna za psoriazo (luskavico). Nedavni podpis pogodbe s Švicarji pomeni realni obet, da se bo v bližnji prihodnosti začela izgradnja zdravilišča. SPOMLADANSKI KROS V SELU - Blizu sto tekačev se je zbralo na spomladanskem krosu v Selu, ki šteje za tekme Pomurskega tekaškega pokala. Več dobrih uvrstitev so dosegli mladi tekmovalci iz naše občine, v konkurenci odraslih je dominiral naš reporter Geza Grabar. ZA ČISTO OKOLJE -Osnovnošolci so se pogumno spustili v jarek in pobrali smeti, ki jih niso sami odvrgli. Le kdo jih je? Čistili so seveda v vseh krajih v občini, na začetku maja je Saubermacher odpeljal še kosovne in posebne odpadke. GOLF IGRIŠČE V MORAVSKIH TOPLICAH - Na približno 16 hektarjih njivskih površin na južni in jugozahodni strani zdravilišča Terme 3000 bodo uredili šest novih igralnih polj golfskega igrišča v Moravskih Toplicah. SPOMIN NA... PUST V MORAVSKIH TOPLICAH - Odkod le so se vzeli ti Škoti s Turborizlingom? Menda ne iz Tešanovec? VELIKONOČNA RAZSTAVA V VNATU - Skrbno kot zmeraj, privlačno za oko. TEŠANOVCI: NAGELJ ZA VSAKO - Folklorna skupina KTD Tešanovci je počastila žene ob njihovem dnevu (»bababal«). 2_ LIPNICA 4. junij 2004 FOTO: Geza GRABAR FOTO: Ludvik SOČIČ FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR RAZVOJNE MOŽNOSTI KDAJ NOVO ZDRAVILIŠČE V RIMSKI ČARDI? Kako daleč je ideja o izgradnji zdravilišča za zdravljenje luskavice na območju k. o. Sebebor-ci, ki se imenuje Rimska čarda, je vprašanje, ki se v zadnjem obdobju vedno pogosteje pojavlja v javnosti in postaja vse bolj tudi predmet različnih interpretacij v medijih. Zato naj bo ta zapis namenjen vsem tistim, ki si želijo prave informacije, predvsem pa tistim, ki verjamejo, da je za začetek sleherne investicije, predvsem pa velikih investicijskih vlaganj, kot naj bi bila izgradnja zdravilišča, potrebno veliko več kot samo dobra ideja in volja. Če bi bilo možno na hitro in enostavno uresničiti idejo o izgradnji novega Zdravilišča Rimska čarda, potem se na pobudo in iniciativo naše občine gotovo ne bi čakalo vse od leta 1986, ko je bila termo-mineralna voda iz te vrtine razglašena s strani takratnih oblasti - Republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo - za naravno zdravilno sredstvo, temveč bi takratni lastniki vrtine in zemljišča (Radenska Radenci d.d.) to sami izvedli. Franc Cipot, župan Zavedajoč se, da je najpomembnejši razvojni potencial za turizem v Pomuiju naše okolje s svojimi naravnimi danostmi, med katere gotovo sodi v sam vrh termomineralna voda, smo idejo o izgradnji Zdravilišča Rimska čarda za zdravljenje psoriaze (luskavice) začeli ponovno aktivno obravnavati v letu 2001 z ustanovitvijo t. i. delovne skupine za pripravo projekta, ki je bil voden s strani razvojne službe Radenske d.d., takrat še lastnika vrtine in zemljišča okrog vrtine v Rimski čardi. V pripravo projekta pa so se vključili poleg naše občine še Občina Puconci in Mestna občina Murska Sobota, RRA Mura in nekateri gospodarski subjekti v Pomurju. Po več različnih dogovorih, ki so potekali na ravni teh partnerjev, se je projekt Rimske čarde počasi spet odmikal od pričakovanega cilja oziroma začetka dejanske izvedbe, saj je vodja projekta Radenska d.d. ob spremembi lastniške strukture znotraj družbe spremenila strategijo svojih gospodarskih ciljev. Delo na aktiviranju projekta smo tako ponovno obudili, ko smo kot Občina Moravske Toplice prek RRA Mura pridobili v letu 2002 državna sredstva za pripravo idejne zasnove izvedbe projekta za Zdravilišče Rimska čarda. V tem času je prišlo do pogajanj med Radensko d.d. in našo občino, rezultat je bil podpis kupoprodajne pogodbe, s katero je občina pridobila v last vrtino Rimska čarda in del stavbnega zemljišča, na katerem naj bi bil v prihodnje zgrajen kompleks Zdravilišča Rimska čarda. Pridobitev omenjenih nepremičnin je imela posebno težo tudi zato, ker je Občina Moravske Toplice že predhodno uspela od Sklada kmetijskih zemljišč pridobiti v last cca 3,5 ha zemljišča ob vrtini, tako da je s tem odkupom celoten kompleks Rimska čarda veliko pridobil na vrednosti. Občina Moravske Toplice ima v tem trenutku v lasti približno 5 ha stavbnih zemljišč okrog vrtine v Rimski čardi, samo vrtino Mt-2 Rimska čarda, sprejet prostorski in zazidalni načrt ter pridobljeno večino soglasij, ki so nujne za pridobitev dovoljenj za gradnjo. Izvedli smo javni natečaj za pridobitev idejnih zasnov zdravilišča s hotelom, na katerem je bila izbrana najboljša idejna rešitev za izgradnjo tega zdravilišča oziroma celotnega kompleksa s hotelom, športnimi in drugimi rekreacijskimi površinami. Dokumentacija je pripravljena do te mere, da omogoča investitorju v relativno kratkem času pridobivanje ustreznih dovoljenj za gradnjo oziroma takojšen začetek priprave gradbenih projektov, če potencialni investitor prevzame idejno zasnovo, ki je bila osvojena na razpisu kot najboljša rešitev, tudi za svoj koncept izgradnje zdravilišča. Hkrati je občina pridobila večino soglasij za projekte izgradnje komunalne infrastrukture, v katero se vključuje tudi v določenem delu kanalizacija naselja Sebeborci. V t. i. podporno infrastrukturo sodi tudi ureditev cestnega priključka za kompleks Zdravilišča Rimska čarda, ureditev sprehajalne in kolesarske poti med kompleksom zdravilišča Rimska čarda in naseljem Moravske Toplice (priključek pri hotelu Vivat), elektroenergetsko omrežje, vodovodno in toplovodno omrežje ter drugo. V tem času - vse od podpisa kupoprodajne pogodbe, s katerim je od maja 2003 naprej Občina Moravske Toplice postala lastnik vrtine in zemljišča v okviru kompleksa Rimska čarda -potekajo razgovori s potencialnimi investitorji, ki bi prevzeli vlogo nosilca investicije za Zdravilišče Rimska čarda. Za projekt Rimska čarda, ki je uvrščen med najbolj prioritetne projekte Strategije slovenskega turizma v letih 2002-2006 in ga je sprejela Vlada R Slovenije ob sprejemu Enotnega programskega dokumenta v okviru regionalnega razvojnega programa za Pomurje, so se v domačem okolju zanimali predvsem tisti gospodarski subjekti, ki vidijo svojo vlogo med izvajalci gradbenih objektov oz. izvajalci storitev znotraj zdraviliškega kompleksa Rimska čarda, ko bo izgrajen. Med tujimi zainteresiranimi poslovnimi subjekti pa je bilo izkazano največ zanimanja in pripravljenosti za neposredna vlaganja v izgradnjo zdravilišča Rimska čarda s strani podjetja Bijou iz Luzerna v Švici. S tem podjetjem je Občina Moravske Toplice dosegla sporazum o skupni ustanovitvi podjetja Rimska čarda d.o.o., ki bi naj bilo mešano podjetje v začetni fazi s 50% deležem občinskega (domačega) kapitala in 50% deležem tujega kapitala. Hkrati je v aktu o ustanovitvi podjetja tudi zapisano, da bo Občina Moravske Toplice vložila v podjetje svoj stvarni vložek v obliki zemljišč in vrtine ter ostale pridobljene dokumentacije z dovoljenji šele takrat, ko bo nosilec investicije, to je tuje podjetje, ki je družbenik v družbi Rimska čarda d.o.o., dejansko predstavilo dokumente, na osnovi katerih bo možno z gotovostjo sklepati, da bo pričel z izgradnjo Zdravilišča Rimska čarda v roku enega leta od podpisa pogodbe o ustanovitvi skupnega podjetja. Ker gre za izjemno zahtevno investicijo, ocenjeno na 40 mio €, je razumljivo, da so postopki dogovarjanja in usklajevanja podrobnosti v zvezi z začetkom financiranja tega projekta dolgotrajni. Ne glede na to pa lahko v tem trenutku zapišem, da je bil odnos tujega partnerja, ki je pripravljen vlagati v izgradnjo projekta Zdravilišče Rimska čarda, doslej korekten in v skladu z našimi pričakovanji. Tudi največji sodobni ekonomisti v svojih razpravah zastopajo stališče, da je od ideje do implementacije (realizacije) velik razkorak in da se le približno 10% idej v praksi tudi uresniči. Vendar pa brez vere in poguma niti teh 10% ne bi bilo realiziranih, zato je bilo vredno in skoraj nujno, da smo v projekt Zdravilišče Rimska čarda usmerili vso našo pozornost z upanjem, da bomo med tistimi, ki jim ideje uspeva uresničiti - nenazadnje smo to do sedaj že velikokrat uspeli dokazati. Morda pa ne bi bilo slabo, da začnemo po vstopu med velike evropske narode tudi sami, predvsem pa naši domači mediji, delovati bolj patriotsko in začeti vzpodbujati tiste, ki si prizadevajo za uresničitev domačih idej, ki nas edine lahko popeljejo iz stanja, v kakršnem je naša regija. Franc Cipot, župan _________________________________________________LIPNICA _L 4. junij 2004 FOTO: Geza GRABAR, Arhiv OBČINE EVROPA DANES! EU EVFORIJA 1. maj 2004 je nedvomno zgodovinski dan za Slovenijo - vstop v Evropsko unijo pomeni veliko več kot afirmativno priznanje Sloveniji »o dobri poti«. Pomeni odpiranje novih gospodarskih perspektiv, integracijo slovenskega gospodarstva v evropske tokove, pomeni življenje in delo v okolju, ki upošteva visoke standarde odličnosti, pomeni, navsezadnje, sedenje za mizo, kjer se bo odločalo o pomembnih stvareh. A kako daleč bo segel naš glas, se ne bo izgubljal v množici različnih (poleg vsega še strankarskih) interesov? Najmanj, kar moramo storiti, je to, da v evropski parlament izvolimo prodorne, razgledane, usposobljene poslance, zakaj Evropa ni Indija Koromandija. Je trd in krut prostor, prijazen, dokler si znotraj središčnih risov, in zelo neprijazen, ko pristaneš na obodu. Navsezadnje pa sta del evropske zgodbe tudi Tobačna tovarna in pa Iskra Semič. Nisem dobro razumel tistih, ki so tako visoko dvigali kozarce med doživljanjem EU evforije. So želeli sporočiti, da so radostne volje, ker se poslavljajo od starega sveta ali da se ne zavedajo povsem kompliciranega sestava nove skupnosti? (Poglejmo, kako kruta so pogajanja o novi ustavi!) Bruselj je zelo daleč Mo-tvarjevec ali Krneč. Vendar to ni pomembno, bistveno je, da bo profesionalno birokratski, ker to pomeni biti neizprosen v legalnih zahtevah, vendar še zmeraj prijazno človeški. Bojim se samodejnega superbirokratskega stroja, ki lahko postane sam sebi namen. Ludvik Sočič ★ ★ ^SLOVENIJA ***** Zgodovinski dogodek vstopa v EU počastili tudi v naši občini NA SREČANJU NA MEJI TUDI BIVŠA PREDSEDNIKA KUČAN IN GONCZ Po dolgih letih priprav smo naposled dočakali vstop v Evropsko unijo (EU). Z njim pa - če rečemo simbolično - tudi padec mej. Še posebej ganljivo in veličastno je bilo na prireditvah, ki so jih prekmurske občine pripravile na meji s sosednjo Madžarsko, ki je prav tako članica EU, dolga desetletja pa je naša vzhodna meja veljala za železno zaveso. Ena iz niza prireditev je bila tudi na mejnem prehodu Prosenjakovci-Magyarszombatfa, ki je poleg dogodka v Središču dobila pečat osrednje prireditve ob vstopu Slovenije v EU v Občini Moravske Toplice. Zgodovinski trenutek, ko so Slovenci in Madžari oziroma obe državi - Republika Slovenija in Republika Madžarska - le nekaj ur zatem družno vstopili v EU, je bil primerno obeležen 30. aprila, torej dan pred vstopom v unijo. Po prijateljskem nogometnem srečanju med ekipami Magyarszombatfe, Prosenjakovec in izbrane ekipe klubov malega nogometa naše občine v Prosenjakovcih so se številni udeležili tudi shoda »na zeleni meji« v Središču. Največ obiskovalcev pa je privabila prireditev z bogatim kulturnim programom na mejnem prehodu Prosenja-kovci-Magyarszombatfa. Simbolni pečat prireditvi sta gotovo prispevala posebna gosta - bivša predsednika Slovenije in Madžarske, Milan Kučan in Arpad Goncz. Še vedno zelo priljubljena gosta sta se v spremstvu žena in nekdanjih sodelavcev srečala tako kot ničkolikokrat doslej -vsak se je na mejno točko pripeljal s svoje strani države. Ob tem sta oba povedala ganljive besede in se spominjala časov, ko so državi ločevala široka polja, ki so jih pogosto orali. Milan Kučan, ki je del otroštva preživel tudi v Prosenjakovcih, je povedal, da to niso bila polja, na katerih bi sadili krompir ali druge poljščine, temveč polja, na katerih so lažje spremljali morebitne ilegalne prebege. Na robovih so bila minska polja. Na njih so v hrepenenju po boljših časih ali zaradi obiskov svojih najbližjih ugašala življenja. Poslej bo vse drugače, saj so napočili novi časi. Meje ne bodo več ločevale, temveč povezovale, je bila ena od misli govorcev. In tudi mejni prehod, ki sta ga v drugi polovici 90. let minulega stoletja odprla prav Kučan in Goncz, bo - vsaj tako napovedujejo - le spomin na čase, ki se bodo spremenili z vstopom obeh držav v EU. Župana občin Moravske Toplice in Magyarszombatfa, Franc Cipot in Laszlo Laco, ki sta ob veleposlanikih obeh držav, Andreju Gerenčerju in Gaborju Bagiju, nagovorila zbrane, sta hkrati podpisala tudi listino karavane združene Evrope. Po kulturnem programu osnovnošolcev, društev in skupin z obeh strani meje je dolgo v noč potekalo še družabno srečanje. Geza Grabar A LIPNICA 4. ¡unij 2004 FOTO: Geza GRABAR, Arhiv OBČINE ŽIVLJENJE OB MEJI/E^ET A HATAR MELLETT Az EU csatlakozás tôrténelmi eseménye kapcsán kozségünkben is ünnepeltünk A TALÁLKOZÓN RÉSZT VETT A KÉT VOLT ELNÔK KUČAN ÉS GÔNCZ IS Sokéves elókészületek után végre elérkezett az európai unios (EU) csatlakozás pillanata, és ezzel együtt - ha jelképesen fo-galmazunk - a határok megszünése is. Megható élmény volt részt venni a rendezvényeken, amelyeket a muravidéki ônkormânyzatok a szlovén-magyar hatâron szerveztek, hiszen az egykori vasfüggôny môgôtti orszâg velünk együtt csatlako-zott az Unióhoz. A rendezvénysorozat egyik rendezvénye a Pártosfalva-Magyarszombatfa határátkelón volt A szerdahelyi ren-dezvény mellett ez volt Szlovénia európai unios csatlakozása kapcsán Moravske Toplice kôzség kôzponti rendezvénye. A csatlakozás elótti napon, április 30-àn méltón megünnepeltük a tôrténelmi pilla-natot, amikor a szlovénok és magyarok, il-letve a Szlovén és a Magyar Kôztârsasâg együtt csatlakozott az Európai Unióhoz. A magyarszombatfai és pártosfalvi, valamint a kôzség kispályás focicsapatai kôzôtti barâti mérkô'zést kôvetô'en nagyon sokan részt vettek a szerdahelyi »zoldhatár találkozón«. A legtôbb látogatót a Pártosfalva-Magyar- szombatfa hatârâtkelôn szervezett gazdag kulturâlis rendezvény vonzotta. A ren-dezvényt jelenlétükkel megtisztelte a két volt kôztârsasâgi elnôk Milan Kučan és Gôncz Ârpâd, akik nejeik és munkatârsa-ik kiséretében talâlkoztak, és mindig ked-ves vendégnek szâmitanak. A két kül-dôttség a hatârvonalon talâlkozott. Meghatôan emlékeztek azokra az idô'kre, amikor mélyen felszântott, âtjârha-tatlan hatârsâv jellemezte ezt a vidéket. Milan Kučan, aki gyermekéveinek egy részét Pârtosfalvân élte le elmondta: eze-ken a szântâsokon nem termett semmi, ezek a területek csak arra voltak jôk, hogy a hatârôrôk észrevegyék az esetle-ges illegâlis hatârâtlépôket. A felszântott területet aknamezô' ôvezte, igy a sza-badsâgra vâgyôk, illetve a rokonokhoz kivânkozôk kôzül tôbben életüket vesz-tették. Ûj idôk jôttek, minden megvâlto-zott. A hatâr mâr nem vâlaszt el, hanem ôsszekôt bennünket - mondotta a két je-les vendég. Hamarosan a kilencvenes évek mâsodik felében - a Kučan ës Gôncz âltal megnyitott hatârâtkelô' is csak emlék lesz a régi idôkre. Franc Cipot és Lacô Lâszlô, Moravske Toplice, illetve Magyarszombatfa polgârmestere, akik Andrej Gerenčer és Bagi Gâbor mellett a rendezvény ünnepi szônokai voltak, alâirtâk az Egyesült Eurôpa Karavânjânak okmânyât. Az âltalânos iskolâsok, a müvelô'dési egyesület és csoportok fellépését kô-vetôen a barâtkozâs a hatârâtkelô'nél az éjszakâba nyült. Geza Grabar A Muravidéki Magyar Nemzeti Ônigazgatâsi Kôzôsség Tanâcsa MEGALLAPODÂS NÉLKÜL Folytatôdnak a viszâlyok a muravidéki magyarsâg csûcsszervezetében. Elmond-hatô ez a koordinâciôs csoport legutôbbi dobronaki ülése utân is, ahol a Tanâcs âtszervezésével és ôsszetételének mô-dositâsâval kapcsolatos javaslat nem ka-pott tâmogatâst. A javaslat szerint a testület tagjainak szâmât 21-rôl 18-ra csôkkentették volna, ugyanakkor a mos-tani hatrôl kilencre emelték volna a go-ričkoi magyarok képviselô'nek szâmât. AZ OKMÂNY ALÂÎRÂSA -Franc Cipot és Lacô Lâszlô a két hatâr menti kôzség polgârmestere ünnepélgesen alâirta az Egyesült Eurôpa Karavân okmânyât. Pârtosfalva FÔHAJTÂS 1848 ELÔTT Moravske Toplice Kôzség Magyar Nemzeti Ônigazgatâsi Kôzôssége rendszere-sen gondoskodik arrôl, hogy a térségben megôrizzék Petôfi Sândor kôltô, és a magyar szabadsâgharc emlékét. A magyar nemzeti ünnepi rendezvény a szentlâszlôi és pârtosfalvi kopjafânâl koszorûzâssal kezdôdôtt, majd a pârtos-falvi kôzponti rendezvényen Bagi Gâbor Magyarorszâg szlovéniai nagykôvete mellett szâmos magas rangü vendég vett részt: a szomszédos magyarorszâgi ônkormânyzatok és âllami struktürâk, valamint a hazai nemzetiségi élet képvi-selôi. A helybéli kétnyelvü âltalânos iskola tanulôi és a müvelô'dési egyesületek tagjai gazdag kulturâlis programmai kôszôntôtték az ünnepet. Vôrôs Tibor, a kôzségi magyar nemzeti ônigazgatâsi kôzôsség elnôke ünnepi beszédében hangsûlyozta: »Szlovénia az alkotmâny külôn cikkelyében biztositja jo-gainkat. Gazdasâgi helyzetünk viszont nagyon rossz, mâr a megélhetés is kérdé-sessé vâlik. Egyre kevesebb a munkahely, a fôldmüvelés és az âllattenyésztés haldok-lik. Szomorû a hatâr mellett élô embe-rek sorsa. Osszeomlott a nemzetiségi fej-lesztési program. Ûj programokra van szükség. Valamikor szép volt itt az élet a megélhetés nem volt kérdéses. A politiku-soktôl és mâs felelosôktôl cselekvést vârunk. A vâlasztâsokon elnyert szavaza-tokért tenni kell, és nem szabad sorsukra hagyni az embereket Moravske Toplice nemzeti kôzôsségi tanâcsa politikâjânak az alapelve a békés együttélés és egymâskôzti megértés. Ezt fogjuk kôvetni a jôvô'ben is. Célunk a megmaradâs. A felelô's szervektôl és a politikusoktôl pedig elvârjuk, hogy tegye-nek a muravidéki gazdasâg és mezô'ga-zdasâg érdekében, hogy ez a térség ne vâljék Szlovénia Szibériâjâvâ. A Moravske Toplice Kôzségben élô' magyarok a magyar kôzôsség része kivânunk lenni. Ellenâllunk az asszi-milâciôs malom kérlelhetetlen ô'rlésének. Kultûrânk âpolâsâval és megô'rzésével mâr eddig is bizonyitottunk. Szeretnénk igazsâgosan megô'rizni tôrténelmi vivmâ-nyainkat, mindent, ami az élethez, a hagyomânyokhoz és az itt élô ember szokâsaihoz tartozik, szeretnénk âtadni az utôdoknak.« 4. ¡unij 2004 KULTURA Kančevci SLOVESNOSTI OB 200-LETNICI SMRTI MIKLOŠA KUZMIČA Mikloš Kuzmič je bil najpomembnejši prekmurski katoliški pisec 18. stoletja. Rojen je bil na bregu Kukojca v Dolnjih Slavečih 17. septembra 1737, umrl pa 11. aprila 1804 v Ivanovskem dolu, jugovzhodno od cerkve sv. Benedikta v Kančevcih, kjer je živel in ustvarjal dobrih štirideset let. Poleg pastoralnega dela benedičkoga župnika in dekana je namreč priredil in izdal tudi sedem knjig, od katerih jih je bila večina večkrat ponatisnjenih. Pet od njih jih je bilo namenjenih verskim naukom, bogoslužju in molitvi, dve pa šoli in vzgoji. Občina Moravske Toplice, Pomursko pastoralno področje Murska Sobota in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija Petanjci so se pred nekaj meseci odločili, da se spominu tega pomembnega prekmurskega slovenskega pisca in njegovemu versko-vzgojnemu književnemu delu oddolžijo z znanstvenim simpozijem, postavitvijo spominskega obeležja ter prireditvijo ob odkritju spomenika. SIMPOZIJ Znanstveni simpozij je potekal v petek, 23. aprila 2004, v Domu duhovnosti v Kančevcih. Na njem so poznavalci Mikloša Kuzmiča predstavili njegovo življenje (Martin Voroš, p. Donat Kranjec), slovstveno delo (dr. Jožef Smej, dr. Zinka Zorko, Jože Zadravec in Lojze Kozar), njegovega mecena škofa Janosa Szilyja (dr. Stanislav Zver) in nahajališča njegovih sedmero knjig (Jože Vugrinec). Nekoliko bolj posredno o njem, torej o verskih, narodnostnih, jezikovnih in slovstvenih razmerah njegovega časa ter o njegovih poznavalcih pa so govorile naslednje teme: prekmurski nadnarečni jezik obeh Kuzmičev in pogled nekaterih poznavalcev nanj (dr. Anton Vratuša), prekmurski katoličani in prekmursko narečje (dr. Vinko Škafar), Božidar Raič - prvi informator o prekmurskem jeziku in slovstvu (Jože Fti-čar) in prispevek škofa Smeja pri odkrivanju osebnosti in dela Mikloša Kuzmiča (Franc Kuzmič in dr. Mihael Kuzmič). Za prisotne je bil zanimiv tudi pozdravni nagovor moravskotopli-škega župana Franca Cipota, ki je poudaril ne le pastoralno in slovstveno delo našega velikega rojaka, temveč prav tako narodnobuditeljsko. Simpozij sta poleg skrbno pripravljenih referatov, ki bodo izšli, tako vsaj upamo, v zborniku ob koncu letošnjega leta, bogatili tudi razstava o njegovem življenju in delu in zanimiva filatelistična razstava. Spomenik Miklošu Kuzmiču v Ivanovskem dolu sta svečano odkrila župan občine Franc Cipot in mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Sedem kamnitih stebrov okoli Kuzmičevega spominskega znamenja - odkrilo ga je šest pomembnih posvetnih delavcev in družina Čahuk iz Ivanovec - simbolizira sedem njegovih del. (G.G.) SPOMENIK Spomenik v čast in zahvalo Miklošu Kuzmiču in njegovemu vsestranskemu delu stoji kakih sto metrov južno od križnega znamenja, ki nas pozdravi pred prihodom v Kančevce, ko pridemo vanje z andrejsko-fokovske smeri. Stoji torej pod cesto oz. pod pobočjem, po katerem pelje cesta proti bedenički cerkvi, v Kuzmičevem Ivanovskem dolu ali njegovem Engadinu, kot je kraj sam poimenoval. Stoji poleg mesta, kjer je bilo njegovo skromno domovanje: temelji iz opeke, župnišče iz lesa. Obnovljeni temelji so po svoje dopolnilni del spomenika, sicer samostojne celote, ki jo sestavlja okrogel podij, na sredi katerega je steber, ki predstavlja oltarno mizo, ob podiju oz. okrog osrednjega stebra pa je v enakih razdaljah razporejenih sedem vitkih stebrov. Le-ti predstavljajo sedem Kuzmičevih knjig, zato so na njih tudi zapisani njihovi naslovi, leto prvega izida in število ponatisov: Sveti evangeliomi 1780 - 13 ponatisov, Kratka šumma velikoga katekizmuša, 1780 - 11 ponatisov, Slovenski silabikar, 1780 - 11 ponatisov, Pomouč betežnih i mirajoučih, 1781, Kniga molitvena, 1783 - 27 ponatisov, ABC knižica na narodni šoul hasek, 1790 - 1 ponatis, Staroga i nouvoga testamentoma svete hištorie kratka šumma, 1796 - 7 ponatisov. Na osrednjem stebru (vsi so iz marmorja) pa je napis: Na tem mestu, v starem bedeničkem župnišču, je Mikloš Kuzmič leta 1780 napisal prvo prekmursko katoliško knjigo in nato v letih 1780-1796 še šest drugih. In z manjšimi črkami še: Ob 200-letnici Kiizmičeve smrti postavili: Občina Moravske Toplice, Fundacija dr. Vaneka Šiftarja, Pomursko pastoralno področje, 25. april 2004. Avtor spomenika je arhitekt Franc Kvaternik iz Ljubljane. ODKRITJE SPOMENIKA Prireditev z odkritjem spomenika je bila v nedeljo, 25. aprila. Ob množici zbranih vernikov na njej in nekaj gostih in med kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Fokovci, župljani župnije Kančevci ter patra Kranjec in Recek, sta spomenik odkrila župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot in pomožni mariborski škof dr. Jožef Smej. Prvi s kratkim pozdravnim nagovorom, drugi pa je nato vodil slovesno mašo in med njo s kratko homilijo, v katero je vpletel tudi vsebino zanimive Kiizmičeve oporoke, to pomembno spominsko obeležje tudi blagoslovil. Jože Vugrinec Bogojina SPOMIN NA JOŽEFA KLEKLA ST. j Tradicionalna razstava ob slovenskem kulturnem prazniku v župnijskem uradu Bogojina je bila letos posvečena 130. obletnici rojstva narodnega buditelja, izdajatelja časopisov, publicista in katoliškega župnika Jožefa Klekla st. (1874-1948) in je nosila naslov Kruh domače besede. Avtor razstave je bogojinski župnik dr. Stanislav Zver, ki je Kleklovo zgodovinsko vlogo je temeljito raziskal v svoji doktorski disertaciji. Pri pripravi gradiva za razstavo (postavil jo je ob pomoči likovnega pedagoga Jožeta Gutmana) se je dr. Zver osredotočil na Kleklov vpliv na slovenstvo v luči njegovih medvojnih dokumentov. Razstavljeni so domala vsi primerki del, ki jih je v času intenzivne madžari-zacije izdajal ta za ohranitev prekmurskega jezika in slovenstva zelo pomemben pisec in urednik. Njegove najbolj znane publikacije in časopisi so: Kalendar srca Jezušovoga (prvi je izšel za leto 1903/04 in je nepretrgoma izhajal vse do leta 1944), Marijin list (1905-1941) in Novine (1913-1941). Dr. Zver je tudi lastnik večine izvirnih primerkov publikacij in časopisov, ki jih je začel zbirati še kot kaplan v Črenšovcih; prav tam je kot upokojeni župnik živel tudi sam Klekl, sicer nekoč redni župnik pri sv. Sebeščanu v Pečarovcih. Geza Grabar ± LIPNICA 4. junij 2004 IZ NAŠIH ŠOL DOS PROSENJAKOVCI PESMI OSNOVNA ŠOLA FOKOVCI »HURA, PROSTI ČAS - ODPRIMO TELOVADNICE« Na OŠ Fokovci smo v okviru programa športa otrok in mladine v letu 2003/04 »HURA, PROSTI ČAS - ODPRIMO TELOVADNICE« v zimskih počitnicah izvajali program Igrajmo in se zabavajmo. Cilj programa je bil popularizirati namizni tenis in nogomet v osnovni šoli. Udeležilo se ga je 31 učencev, ki so bili razporejeni po skupinah in interesu. Trenutek sreče. Trenutek trpljenja. Trenutek veselja. Trenutek žalosti. Vse to je trenutek življenja. Le kaj mi pomeni življenje? Morda vse? Toda kaj vse? To, da živim, da diham, da tečem, da se učim, da sem srečna, da ljubim vse, ker je lepo, zanimivo. LJUBIM ŽIVLJENJE! Ines Geči SONG O LJUBEZNI Ljubezen je roža, ki na vrtu cveti, ljubezen je sonce, ki na nebu žari, ljubezen je rosa, ki na travi blešči, ljubezen je sveča, ki le zate gori. Ljubezen si ti, ko me gledaš globoko v oči. Ljubezen vendar bolezen ni, če te ljubim in če me ljubiš ti. Leonida Šanca OSNOVNA ŠOLA BOGOJINA SENTA DOMJAN -1. MESTO V DRŽAVI Konec maja so se na posebni prireditvi v prostorih Izobraževalnega centra Republike Slovenije za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani kot prejemniki državnih priznanj pojavili tudi mladi Pomurci, ki so se udeležili natečaja za literarne in likovne izdelke. Na natečaju murskosoboške izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje pod naslovom »Naravne in druge nesreče -nevarne snovi« 2003/2004 je namreč sodelovalo kar 211 mladih avtorjev z 219 izdelki, od tega je bilo likovnih del 182 in literarnih 37 (nekateri avtorji so sodelovali z več deli, nekateri izdelki pa so skupinsko delo). Dejansko pa je bilo avtoijev veliko več, saj je 30 vrtcev in šol na natečaj poslalo le izbrana tri najboljša dela. Najbolje ocenjena dela na regijskem nivoju so poslali na državni natečaj. V 4. kategoriji (učenci od 6. do 8. razreda osemletke in učenci od 7. do 9. razreda devetletke) za likovne izdelke je Senta Domjan z Osnovne šole Bogojina z mentorjem Jožefom Gutmanom prejela 3. nagrado na regijskem natečaju. V Ljubljani je v svoji kategoriji celo zmagala. Čestitamo! Filip Matko Učenci so na pobudo izrazili željo po učenju različnih športnih znanj, zato smo se odločili, da v zimskih počitnicah organiziramo športno usmerjeno vadbo namiznega tenisa in nogometa. Pri vsaki od športnih zvrsti so se učenci v strnjeni obliki učili in naučili osnov namiznega tenisa in nogometa. Pri namiznem tenisu so spoznali različne prijeme, udarce in gibanje, ki je značilno za ta šport, ki ima korenine na Daljnem vzhodu. Pogovaijali smo se tudi o znanih slovenskih igralcih namiznega tenisa, kar nakazuje, da obstaja interes po še boljšem spoznavanju te športne zvrsti. V času zimskih počitnic smo imeli na OŠ Fokovci dejavnosti, na katere smo se lahko prijavili vsi učenci naše šole. Dejavnosti so bile naslednje: - namizni tenis, - nogomet (turnir), - ustvarjalne delavnice in - turistični krožek. Tudi jaz sem se prijavil k dejavnostim. Odločil sem se preživeti dva dneva počitnic v šoli zaradi tega, ker v vasi ni veliko otrok, s katerimi bi lahko preživel prosti čas. Tako mi je bila ponujena priložnost, da vsaj nekaj dolgega časa preženem z aktivnostmi v šoli. Prvi dan, v ponedeljek, sem šel k turističnemu krožku. Tu se pospešeno pripravljamo na tekmovanje Turi- Nogomet pa je kar fenomen, saj fascinira, druži in razveseljuje učence. Spoznavali in spoznali smo različne udarce na gol, vodenje žoge, različne obrambe in napade, taktike in še marsikaj prijetnega in koristnega. Skupno nogometa in namiznega tenisa pa je bilo vodilo: Razgibane in dinamične počitnice, stran od neprijetnosti sodobnega časa. Zastavljene in pričakovane cilje so učenci dosegli in izrazili željo po enakem preživetju počitnic. Simona Grosman, v. d. ravnatelja Zoran Kos, profesor športne vzgoje zrnu pomaga lastna glava Pripravljali smo sceno za odrsko predstavitev in vadili igrico. V torek smo imeli namizni tenis. V sredo, po pustnem torku, sem sodeloval na nogometnem turnirju v telovadnici šole. Igrale so tri ekipe. V eni ekipi so bili učitelji, v drugih dveh pa učenci. Vsaka ekipa je dosegla eno zmago in bila enkrat poražena, zato smo vsi pristali na prvem mestu. Zelo mi je bilo všeč in upam, da bodo tudi v prihodnje podobne aktivnosti, saj na tak način lahko koristno preživimo prosti čas, šolo doživimo nekoliko drugače in tudi učitelji so ob takih dejavnostih bolj »prijazni«. Leon Deutsch, 7. razred devetletke ____________________________LIPNICA _L VESELJE MED POČITNICAMI 4. junij 2004 IZ DELA OBČINSKEGA SVETA 10. REDNA SEJA 11. REDNA SEJA 29. marec 2004 13. april 2004 Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 9. redne seje Občinskega sveta in dopolnitve zapisnika 6. redne seje 2. Obravnava in sprejem zaključnega računa Občine Moravske Toplice za leto 2003 z odlokom o zaključnem računu proračuna 3. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o vračanju vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Moravske Toplice - predlog za sprejem po skrajšanem postopku 4. Predlog sklepa o določitvi cen zakupnin za rabo kmetijskih zemljišč 5. Predlog sklepa o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi na pare. št 1735/5, k. o. Andrejci 6. Predlogi Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: a) v zvezi s soglasjem k imenovanju direktoijev javnih zavodov b) o imenovanju člana nadzornega odbora Občine Moravske Toplice c) o imenovanju člana nadzornega sveta JKP Čista narava, Te-šanovci č) o imenovanju predstavnika v svet Javnega zavoda Krajinski park Goričko d) o uvrstitvi delovnega mesta direktoija TIC v plačni razred 7. Informacije: a) o poteku postopkov v zvezi z investicijo Rimska Čarda b) o investicijah v osnovne šole c) o menjavi zemljišč 8. Pobude, mnenja, predlogi, vprašanja in odgovori: a) Vloga Vrtca Murska Sobota za subvencioniranje dela ekonomske cene b) Vloga PGD Moravske Toplice za prenos lastništva pare. št. 2547, k. o. Moravci 9. Razno a) sklepi ustanoviteljev javnega zavoda ART CENTER (dopis društva ONEJ) V Uradnih objavah objavljamo Odlok o zaključnem računu proračuna občine za leto 2003 in sklep o višini zakupnin v letu 2004. Za leto 2004 so cene zakupnin za rabo kmetijskih zemljišč naslednje: Katastrska kultura Katastrski razred Zakupnina SIT/ha Vrt 1-8 38.708,00 Njiva 1-3 28.369,00 Njiva 4-6 25.845,00 Njiva 7-8 21.878,00 Travnik 1-2 24.523,00 Travnik 3-4 20.555,00 Travnik 5-6 16.830,00 Travnik 7-8 12.862,00 Pašnik 1-2 10.339,00 Pašnik 3-4 7.693,00 Pašnik 5-6 5.169,00 Pašnik 7-8 2.525,00 12. REDNA SEJA 28. april 2004 Dnevni red: 1. Sklep o ustanovitvi družbe Zdravilišče Rimska čarda d. o. o. 2. Spremembe odloka o vračanju vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Moravske Toplice 3. Pobude, mnenja, predlogi, vprašanja in odgovori 4. Razno Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 10. redne seje Občinskega sveta 2. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Murska Sobota za območje Občine Moravske Toplice - predlog za sprejem po skrajšanem postopku 3. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Moravske Toplice - predlog za sprejem po skrajšanem postopku 4. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenih načrtov za območje zdraviliškega kompleksa Moravskih Toplic - predlog za sprejem po skrajšanem postopku 5. Obravnava letnih poročil o poslovanju za leto 2003 (JKP Čista narava Tešanovci, TIC Moravske Toplice, OŠ Bogojina, OŠ Fokovci, DOŠ Prosenjakovci, Vrtci Občine Moravske Toplice, PIŠK Murska Sobota, Društvo Varnega zavetja Ljutomer) 6. Obravnava delovnega gradiva Odloka o ustanovitvi zveze občin Pomurja 7. Predlog uskladitve cen odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter vodovoda Prosenjakovci 8. Imenovanje člana NO občine 9. Vloga Centra za socialno delo za plačevanje osebnih potreb za varovance v institucionalnem varstvu 10. Pobude, mnenja, predlogi, vprašanja in odgovori 11. Razno SPREMEMBE PROSTORSKIH SESTAVIN Občinski svet je na 11. seji po skrajšanem postopku spremenil in dopolnil dolgoročni in srednjeročni plan občine Murska Sobota za območje občine Moravske Toplice, sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine ter dopolnil ureditvene načrte za območje zdraviliškega kompleksa v Moravskih Toplicah. Zaradi širitve in dodatne ureditve igrišča za golf se spremenijo meje ureditvenih območij pri naselju Moravske Toplice (v katastrskih občinah Moravci, Mlajtinci in Noršinci), zaradi ureditve kmetijskega gospodarskega centra z rastlinjaki pa v k. o. Tešanovci. SKLEP OBČINSKEGA SVETA O USTANOVITVI DRUŽBE ZDRAVILIŠČE RIMSKA ČARDA D. O. O. 1. Občina Moravske Toplice skupaj z Bijou Treuhand & Immo-bilien AG, Obergrundstrasse 106 CH - 6005 Luzern, Švica, ustanovi podjetje Rimska čarda d.o.o. z ustanovitvenim kapitalom 2,100.000,00 SIT, od česar Občina Moravske Toplice vplača soustanovitveni delež v višini 1,050.000,00 SIT, pri čemer se bo v družbeni pogodbi zavezala v naknadnih postopkih dokapitalizacije družbe v obliki stvarnih vložkov vložiti zemljišče in vrtino. 2. Sedež družbe Rimska čarda d.o.o. bo v Sebeborcih št. 46. 3. Družba bo opravljala zdraviliško dejavnost. 4. Novoustanovljena družba Rimska čarda d.o.o. bo imela skupno upravo, v katero vsak od ustanoviteljev družbe imenuje svojega člana. 5. Za direktorja družbe Rimska čarda d.o.o. se s strani Občine Moravske Toplice imenuje Geza Šanca, Domanjševci 104, za prokurista pa Franc Cipot, Tešanovci 5. 4. ¡unij 2004 URADNE OBJAVE Na podlagi 98. člena zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) ter 16. člena statuta občine Moravske Toplice (Ur. list RS, št. 11/99, 2/2001, 24/01, 69/02 in 28/03) je Občinski svet občine Moravske Toplice na 10. redni seji dne 29. marca 2004 sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2003 1. člen S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna Občine Moravske Toplice za leto 2003, ki zajema bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. Sestavni del zaključnega računa proračuna Občine Moravske Toplice so tudi izvirni prihodki in odhodki krajevnih skupnosti za leto 2003. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki v bilanci prihodkov in odhodkov proračuna v zaključnem računu za leto 2003 znašajo: Prihodki - Prihodki in drugi prejemki proračuna 1.019.221.009,88 948.373.880,36 70 DAVČNI PRIHODKI 341.531.125,93 700 Davki na dohodek in dobiček 204.072.042,06 703 Davki na premoženje 42.148.684,26 704 Domači davki na blago in storitve 95.299.399,61 71 NEDAVČNI PRIHODKI 63.590.299,48 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 10.758.048,69 711 Takse in pristojbine 2.665.722,64 712 Denarne kazni 47.118,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 3.977.709,50 714 Drugi nedavčni prihodki 79.141.700,65 72 KAPITALSKI PRIHODKI 2.695.673,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč 2.695.673,00 73 PREJETE DONACIJE 2.168.348,73 730 Prejete donacije iz domačih virov 2.168.348,73 74 TRANSFERNI PRIHODKI 538.388.433,22 740 Transferni prihodki 538.388.433,22 - Prihodki in drugi prejemki krajevnih skupnosti 70.847.129,52 71 NEDAVČNI PRIHODKI 59.793.377,81 710 Udeležba na dobičku in prihodki od premoženja 11.122.048,06 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 83.333,33 714 Drugi nedavčni prihodki 48.587.996,42 73 PREJETE DONACIJE 124.000,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 124.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 10.929.751,71 740 Transferni prihodki 10.929.751,71 Odhodki 995.632.094,01 - Odhodki in drugi izdatki proračuna 926.428.874,65 40 TEKOČI ODHODKI 185.681.717,69 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 43.171.653,20 401 Prispevki delodajalcev 6.156.188,90 402 Izdatki za blago in storitve 121.168.278,31 403 Plačila obresti 10.405.032,20 409 Rezerve 4.780.565,08 41 TEKOČI TRANSFERI 295.886.661,89 410 Subvencije 9.141.565,95 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 97.948.645,68 412 Transferi neprofitnim organizacijam 32.470.076,97 413 Drugi domači tekoči transferi 156.326.373,29 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 416.348.399,15 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 416.348.399,15 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 28.512.095,92 430 Investicijski transferi 28.513.095,92 4. ¡unij 2004 - Odhodki in drugi izdatki krajevnih skupnosti 69.203.219,36 40 TEKOČI ODHODKI 33.890.083,64 402 Izdatki za blago in storitve 33.538.387,54 403 Plačila obresti 351.695,10 41 TEKOČI TRANSFERI 6.995.176,06 412 Transferi neprofitnim organizacijam 6.895.176,06 413 Drugi domači tekoči transferi 100.000,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 25.670.551,93 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 25.670.551,93 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 2.647.408,73 430 Investicijski transferi 2.647.408,73 S A L D O bilance prihodkov in odhodkov proračuna in KS + 23.588.915,87 3. člen Račun financiranja občine Moravske Toplice za leto 2003 izkazuje: Prejeta posojila 50 ZADOLŽEVANJE Odplačila dolga 55 ODPLAČILA DOLGA 26.872.125,36 550 Odplačila dolga 26.872.125,36 SALDO računa financiranja - 26.872.125,36 4. člen Račun finančnih terjatev in naložb izkazuje: Prejeta vračila danih posojil 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 9.964.998,88 750 Prejeta vračila danih posojil 9.964.998,88 Dana posojila ali povečanje kapitalskih deležev 44 DANA POSOJILA 966.667,00 440 Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev 966.667,00 SALDO računa finančnih terjatev in naložb + 8.998.331,88 5. člen Pozitiven saldo sredstev na računih proračuna Občine Moravske Toplice za leto 2003 v višini 4.071.212,23 SIT se prenaša kot namenska sredstva v leto 2004, tako da skupni saldo nerazporejenih sredstev iz računov proračuna na dan 31. 12. 2003 znaša 25.166.962,99 SIT in se uporablja za pokrivanje odhodkov proračuna Občine Moravske Toplice za leto 2004 kot namenska sredstva. Saldo sredstev na računih krajevnih skupnosti v letu 2003 v višini 1.643.910,16 SIT se skupaj s sredstvi iz preteklih let v skupni višini 40.568.931,83 SIT uporabijo za pokrivanje namenskih odhodkov krajevnih skupnosti v letu 2004. 6. člen Saldo sredstev stalne proračunske rezerve na dan 31. december 2003 v višini 11.667.560,84 SIT se prenese v leto 2004. 7. člen Pregled vseh prihodkov in odhodkov proračuna Občine Moravske Toplice skupaj s sredstvi Krajevnih skupnosti za leto 2003 je sestavni del tega odloka. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 403-03/04-1 os Moravske Toplice, dne 29. 03. 2004 Zupan: Franc CIPOT, univ. dipl. org., ekon., I. r. ________________________________________________LIPNICA JL OSKRBA S PITNO VODO POROČILO O ZDRAVSTVENI USTREZNOSTI PITNE VODE IN VARNOSTI VODOPRESKRBE ZA MESTNI VODOVOD MURSKA SOBOTA V LETU 2003 Mestni vodovod Murska Sobota oskrbuje približno 22 500 prebivalcev v občinah M. Sobota, Moravske Toplice, Puconci in Cankova ter tudi gospodarstvo v teh občinah. Napajalna voda je podtalnica, ki se zajema v črpališčih Krog, Fazanerija in Črnske meje. Največja količina vode se črpa v črpališču Krog. Iz črpališč Črnske meje in Fazanerija se voda v večjih količinah črpa samo v primeru večje porabe v sušnih obdobjih. V letu 2003 je po podatkih javnega podjetja Komunala d.o.o. Murska Sobota načrpano skupaj 2.791.879 m3, od tega 76,7 % iz črpališča Krog, 14,4 % iz črpališča Črnske meje in 8,9% iz črpališča Fazanerija. Priprava vode se ne izvaja. Za dezinfekcijo s plinskim klorom je v črpališčih Krog in Črnske meje postavljena klorirna naprava, ki se z minimalnim doziranjem klora približno 0,1 mg/1 vzdržuje za primer večjih del na omrežju ali druge nepredvidene dogodke, ko bi lahko prišlo do bakteriološkega onesnaženja vode. Vodovarstveni pasovi so sprejeti z občinskim odlokom, predpisani režim v varstvenih pasovih pa se ne izvaja v celoti. Zdravstveno ustreznost pitne vode kontrolira ZZV M. Sobota, ki tedensko odvzame 5 vzorcev za redne bakteriološke preiskave (po 1 vzorec na črpališčih in 3 vzorci na omrežju) ter izmenoma po 1 oz. 2 vzorca tedensko za redne kemične preiskave. Štirikrat letno se naredijo občasne (razširjene) bakteriološke in kemične analize. V letu 2003 je bilo odvzeto 260 vzorcev pitne vode za bakteriološke in 89 vzorcev za kemične analize. Bakteriološko so bili oporečni trije (1,1 %) vzorci in sicer zaradi povečanega števila mikroorganizmov. Vsi oporečni vzorci so bili odvzeti na omrežju (vrtec Talanyijeva in bolnišnična kuhinja Rakičan - v času preurejanja). Kemično oporečnih je bilo 16 vzorcev (20,0%): • Na črpališču Črnske meje so bili oporečni 4 vzorci zaradi povečane vsebnosti desetil atrazina - vsi ti vzorci so bili odvzeti v okviru spremljanja gibanja koncentracije pesticidov in ne v okviru sistematskega nadzora. V tem črpališču je bilo oporečnih še 6 vzorcev in sicer 5 zaradi povečane vsebnosti nitratov in en vzorec zaradi zvišane koncentracije amonija. • Na črpališču Fazanerija sta bila oporečna 2 vzorca zaradi presežene vrednosti atrazina. Pri odvzemu kontrolnega vzorca na vsebnost amonija v črpališču Črnske meje in na omrežju so bile koncentracije amonija v dovoljenih mejah. Na omrežju je bil kemično oporečen samo en vzorec zaradi povečane koncentracije amonija. Pri naslednjih vzorcih povečanih koncentracij ni bilo. Tudi vzorec vode odvzet za analizo na vsebnost parazitov in njihovih razvojnih oblik je bil neoporečen. V tabelah je prikazano gibanje vsebnosti atrazina in njegovega metabolita desetetil-atrazina v obeh omenjenih črpališčih ter v omrežju od leta 1997 naprej. Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov ter nitratov v Mestnem vodovodu Murska Sobota - črpališče Črnske meje: Atrazin - izraženo v pg/l (normativ 0.1 pg/l) jan feb mar apr maj iun jul avg sep okt nov dec 1997 0,08 0,10 1998 1999 0,13 2000 0,10 0,09 0,05 2001 <0,05 <0,03 <0,05 2002 <0,03 <0,05 <0,03 <0,03 <0,03 2003 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 Desetil-Atrazin - izraženo v pg/l (normativ - 0,1 pg/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 0,07 0,44 1998 1999 0,30 2000 0,28 0,22 0,26 2001 0,30 0,23 0 ,22 2002 0,18 0,2 0 ,18 0,2 0,17 2003 0,2 0,18 0,14 0,17 Nitrati - izraženo v mg/l (normativ 50 mg/l) jan feb mar apr maj iun jul avg sep okt nov dec povp. 1997 48,7 50,9 42,1 39,4 39 46,5 40 43,8 1998 40 40 1999 38 34 31,4 34,5 2000 33,6 33,6 38,5 38 31,4 35,0 2001 38 44,2 41,1 2002 41,5 61,9 46,9 54 42 49,1 40,2 39,8 51,3 47,4 2003 65 52,2 50,4 48,2 57,9 42 45 41,1 48,6 48,6 46 45,1 49,2 Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov v Mestnem vodovodu Murska Sobota - črpališče Fazanerija: Atrazin - izraženo v pg/l (normativ 0,1 pg/l) jan feb mar apr maj jun iul avg sep okt nov dec 1997 0,27 0,27 1998 1999 0,24 2000 0,10 0J1 0,11 2001 0,12 0,14 0J4 2002 0,08 0J9 OJ 2003 0,11 0,06 0,06 0J3 Desetil-Atrazin - izraženo v pg/l (normativ - 0,1 pg/l) jan feb mar apr maj jun iul avg sep okt nov dec 1997 0,23 0,22 1998 1999 0,13 2000 0,11 0,10 0,11 2001 0,16 0,12 0,09 2002 0,08 0,1 0,06 2003 0,08 0,07 0,06 0,08 Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov ter nitratov - M. V. M. Sobota Omrežje: Atrazin - izraženo v pg/l (normativ 0,1 pg/l) ian feb mar apr maj iun iul avg sep okt nov dec 1997 0,06 1998 1999 2000 <0,03 0,07 2001 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 2002 <0,03 <0,03 0,12 <0,03 <0,03 2003 <0,03 <0,03 <0,03 0,08 10 4. ¡unij 2004 OSKRBA S PITNO VODO Desetil-Atrazin - izraženo v ng/l (normativ - 0,1 ug/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 0,09 1998 1999 2000 0,10 0,23 2001 0,13 0,07 0,09 <0,03 0,07 2002 <0,03 0,09 0,11 <0,03 0,05 2003 <0,05 <0,03 <0,05 <0,05 Nitrati - izraženo v mg/l (normativ 50 mg/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec povp. 1997 23,5 15,1 13,3 23 20,8 16,3 12 9 8 15,7 1998 22 77 15,5 38,2 1999 15 34 20,3 23,1 2000 12,8 18,1 14,1 15 32,3 18,5 2001 16,5 30,5 23,9 18,6 221 22,3 2002 16,4 26,1 12,8 11,1 15,9 16,5 2003 14,1 15,9 9,7 11,9 8,0 8,8 22,1 19,9 6,6 18,1 6,2 18,1 13,3 Pri mejni vrednosti za pesticide (0,1 pg/1 za posamezni pesticid in 0,5 pg/1 za pesticide skupno) gre za načelno »ekološko« mejno vrednost, ki izhaja iz predpostavke, da naj snovi iz skupine pesticidov v pitni vodi ne bi bilo. Svetovna zdravstvena organizacija določa kot zdravstveno problematično koncentracijo pesticida atrazina 2 pg/1. To pomeni, da uživanje vode, ki vsebuje manj kot 2 pg/1 atrazina, po dosedanjih znanstvenih dognanjih ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Občasno presežene koncentracije amonija niso imele škodljivega vpliva na zdravje. V letu 2004 se bo vsebnost pesticidov v pitni vodi na omrežju kontrolirala štirikrat s predvidenimi občasnimi analizami. Potrebno je nadaljevati spremljanje trenda gibanja vsebnosti pesticidov na posameznih črpališčih. V črpališčih Črnske meje in Fazanerija se zaradi intenzivnega kmetovanja v neposredni bližini vodnih zajetij, nahajajo obča sno povečane koncentracije določenih pesticidov, zlasti atrazina in desetil-atrazina in nitratov. Ker dajeta ti dve črpališči manj kot 30% celotne letne količine pitne vode, z mešanjem vode iz črpališča Krog (kjer teh pesticidov ni), dosežemo, da je voda v vodovodnem sistemu neoporečna. Po oceni Zavoda za zdravstveno varstvo iz M. Sobote je bila v letu 2003 gradbeno urejenost in sanitarno tehnično vzdrževanje zajetij, črpališč in ostalih delov vodovodnega sistema zadovoljiva. Ocenjujejo, da je bila pitna voda iz omrežja vodovoda M. Sobota zdravstveno ustrezna, predpisani režim za vodovarstveni pas pa se v celoti ne izvaja, zato ocenjujejo, da je bila vodooskr-ba pogojno varna. Zaradi velikega števila njiv v II. vodovarstvenem pasu Črnske meje (30 ha) in Fazanerije (12 ha) bi bilo iluzorno pričakovati, da se bo preobrazba terena zgodila čez noč. V letu 2002 smo z opozorilnimi tablami označili meje ožjega varnostnega pasu II. cona. V letu 2002 je skrb za vode s sprejetjem Zakona o vodah (Ur. 1. RS, št. 67/2002) prevzela država. Podrobni podzakonski akti o vseh postopkih upravljanja in zaščite voda še niso sprejeti. V letu 2003 se na področju zaščite podtalnice kaj posebno konkretnega ni dogajalo. Več ali manj je minilo v pričakovanju priprave novega pravilnika o pitni vodi, ki naj bi začel veljati v začetku leta 2004. Pomembna novost je bila sprememba zakona o zdravstveni ustreznosti živil, ki je tudi pitno vodo uvrstil med živila. S tem je upravljavcem naložil obveznost ureditve sistema notranjega nadzora po sistemu HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point). To je sistem, ki omogoča identifikacijo oz. prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi agensi v živilih ali stanji, ki lahko ogrožajo človeka. Datum: 10. 03. 2004 Štev.: 15/57-2004 Pripravil: Boris Petrič, univ. dipl. inž. el. STROKOVNO MNENJE O OSKRBI S PITNO VODO IZ VAŠKEGA VODOVODA NORŠINCI V LETU 2003 Iz vaškega vodovoda Noršinci se oskrbujejo vsi prebivalci vasi Noršinci (približno 250 prebivalcev). Napajalna voda je podtalnica iz vaškega zajetja globokega približno 7-8m, ki se nahaja sredi naselja med stanovanjskimi hišami oz. kmetijami. Zajetje je v neposredni bližini glavne ceste, ni ograjeno, nima določenih vodovarstvenih pasov. Naš Zavod že vrsto let opravlja nadzor nad kvaliteto pitne vode iz vaškega vodovoda. V prejšnjih letih se je odvzemalo po 4 vzorce za bakteriološko in 2 vzorca za kemično analizo (redne analize). Od leta 1999 jemljemo po 6 vzorcev za bakteriološko in 2 vzorca za kemično analizo (redne analize). Rezultati mikrobioloških in rednih kemičnih analiz so glede na obseg preiskav do sedaj bili v glavnem ustrezni. Zaradi pojava visokih koncentracij mangana v vodi se od leta 2001 izvaja spremljanje - v strokovnem mnenju št 15/78-2001 iz dne 10. 08. 2001 smo priporočali čimprejšnjo priključitev na drugi ustrezni vodni vir oz. vodovod, do takrat pa mesečne laboratorijske kontrole mangana na omrežju in v vodnjaku oz. prečrpališču. Svetovali smo tudi odvzem vzorca za občasno kemično analizo. Občasna (razširjena) kemična analiza je prvič bila narejena junija 2003 v okviru programu ZIRS-a. Ugotovljena je bila zelo visoka koncentracija mangana - 810 pg/1 in premajhna nasičenost s kisikom - 25%. Vrednosti ostalih preiskanih parametrov so bile v dovoljenih mejah. Rezultati mesečnih kontrol koncentracije mangana v letih 2003 so prikazani na priloženih tabelah in grafih. Iz rezultatov je razvidno, da koncentracije, tako v črpališču kot tudi v omrežju naraščajo. Največje izmerjene koncentracije so do 2400 mg/1 v vodnjaku in tudi večkrat čez 500mg/l na omrežju, zaradi česar smo že v decembru 2002 odsvetovali uporabo vode za pitje in pripravo hrane. Ponovno priporočamo, da se neoporečna pitna voda čimprej zagotovi iz drugega ustreznega vodnega vira. Datum: 11. 05. 2004 Številka: 15/75 -2004 Štefan Smodiš, dipl. sanit. ing., vodja enote za zdravstveno ekologijo in higieno prehrane Smiljana Aladič, dr. med. specialist higiene, strokovni vodja enote za zdr. ekologijo in higieno prehrane Teodora Petraš, dr. med., spec. epidem., direktorica ________________________________________________UPNICA 11 4. ¡unij 2004 OSKRBA S PITNO VODO POROČILO O ZDRAVSTVENI USTREZNOSTI PITNE VODE IN VARNOSTI VODOPRESKRBE ZA VAŠKI VODOVOD FILOVCI V LETU 2003 Vaški vodovod Filovci oskrbuje približno 530 prebivalcev Filov-cev. Napajalna voda je podtalnica iz vaškega zajetja, ki se nahaja na vzhodni strani vasi v smeri Bogojine. Od najbližjih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij je oddaljeno približno 50-70 m, nahaja se med obdelovalnimi površinami - njivami in travniki, ki se intenzivno obdelujejo. Zajetje je ograjeno z žičnato ograjo, okrog njega ni določenih vodovarstvenih pasov. Gradbe-no-tehnična ureditev in vzdrževanje zajetja je zadovoljivo. V letu 2003 je bilo odvzeto skupaj 10 vzorcev za bakteriološke laboratorijske analize, od katerih je 8 ustrezalo normativom pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. 1. RS št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/2000). V enem vzorcu so bile ugotovljene neustrezne vrednosti indikatorskih mikroorganizmov, v enem vzorcu pa je bil prisoten enterokok, ki je pokazatelj fekalnega onesnaženja. Za kemične analize so bili odvzeti 4 vzorci za redne in 1 vzorec za občasno analizo. Trije vzorci odvzeti za redne kemične analize so ustrezali normativom pravilnika, v enem vzorcu je bil prisoten amonij (0,2 mg/L). Vzorec vode odvzet za občasno kemično analizo ni bil v skladu s Pravilnikom zaradi prenizke nasičenosti s kisikom (36%) in zaradi prekoračene vrednosti železa (0,39 mg/L Fe). Pri rednih kemični analizah smo spremljali vsebnost nitratov, kjer so se vrednosti gibale med 11 in 14 mg/1 N03. Vse vrednosti so prikazane v tabeli: Datum Bakteriologija Vzrok Kemija Vzrok oporečnosti oporečnosti 15.01.2003 Ustreza Ne ustreza Amonij 0,2 mg/L 05.02.2003 Ustreza 12.03.2003 Ustreza Ustreza 14.04.2003 Ustreza 06.05.2003 Ustreza 10.06.2003 NE ustreza mikrorg. Dri 37°C Ustreza 14.07.2003 Ustreza 03.09.2003 Ustreza 08.09.2003 NE ustreza enterokok NE ustreza- Nasičenost s občasna kisikom, železo 25.11.2003 Ustreza Ustreza Ocenjujemo, da pitna voda iz vaškega vodovoda Filovci v letu 2003 ni bila zdravstveno ustrezna, ni pa neposredno ogrožala zdravja ljudi. Vodooskrba je v letu 2003 bila pogojno varna: Potrebno je na osnovi hidrogeoloških raziskav določiti vodovarstvene pasove in režim v njih ter potem predpisan režim dosledno upoštevati, do tedaj pa upoštevati določila Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Ur. list R.S. štev. 68/96), ki v 5. alineji 9. člena predpisuje, da sta na območju vodnega zajetja ali na razdalji do 200 m od objekta za zajem vode vnos dušika in preoravanje travinja prepovedana. Datum: 15. 03. 2004 Štev.: 15/64-2004 Teodora Petraš, dr. med. spec. epid., direktorica Štefan Smodiš, dipl. sanit. ing., vodja enote za zdravstveno ekologijo Smiljana Aladič, dr. med., specialist higiene ii LIPNICA POROČILO O ZDRAVSTVENI USTREZNOSTI PITNE VODE IN VARNOSTI VODOPRESKRBE ZA VAŠKI VODOVOD TEŠANOVCI V LETU 2003 Vaški vodovod Tešanovci oskrbuje približno 400 prebivalcev Te-šanovcev. Napajalna voda je podtalnica iz vaškega zajetja. Okrog zajetja ni določenih vodovarstvenih pasov. Zajetje se nahaja v gozdičku, ki je obdan z obdelovalnimi površinami, je ograjeno, tehnično slabše urejeno in je potrebno obnove. V letu 2003 je bilo odvzeto skupaj 10 vzorcev za bakteriološke laboratorijske analize, od katerih je bil 1 vzorec oporečen zaradi prisotnosti koliformnih bakterij. Za redne fizikalno kemične analize so bili odvzeti 4 vzorci vode, ki so vsi ustrezali normativom pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. 1. RS št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/2000). Odvzet je bil tudi vzorec vode za občasno kemično analizo, ki je pokazala, da vzorec ne ustreza pravilniku zaradi premajhne nasičenosti s kisikom in znižane vrednosti pH, kar pa nima škodljivega vpliva na zdravje ljudi. Po odločbi zdravstvenega inšpektorja so bili trikrat odvzete analize na vsebnost pesticidov skupine triazinov. Analize so pokazale, da vzorci ustrezajo, kar je razvidno iz spodnje tabele, vendar se nahajajo na zgornji dovoljeni meji. Priporočamo nadaljnje spremljanje pesticidov iz skupine triazinov. Pri kemičnih analizah smo spremljali tudi vsebnost nitratov, ki pa niso presegali normativov pravilnika in se nahajajo med 11-15 mg/L. Vse vrednosti so prikazane v tabeli: Datum Bakteriologija Vzrok oporečnosti Kemija oporečnosti Vzrok 15.01.2003 NE ustreza Koliformne b. Ustreza 04.02.2003 Ustreza Pesticidi Atrazin = 0,1 - ustreza Desetil atrazin = 0,07 12.03.2003 Ustreza Ustreza 14.04.2003 Ustreza 22.05.2003 Ustreza Pesticidi Atrazin = 0,1 - ustreza Desetil atrazin = 0,06 10.06.2003 Ustreza Ustreza 14.07.2003 Ustreza 08.09.2003 Ustreza NE ustreza- Nasičenost s občasna kisikom, pH 02.10.2003 Ustreza Pesticidi Atrazin = 0,09 - ustreza Desetil atrazin = 0,05 25.11.2003 Ustreza Ustreza Ocenjujemo, da je pitna voda iz vaškega vodovoda Tešanovci v letu 2003 bila zdravstveno ustrezna. V letu 2004 predlagamo spremljanje pesticidov iz skupine Triazinov ter Nitratov s 3-4 kratnim odvzemom vzorcev. Vodooskrba je v letu 2003 bila pogojno varna: Potrebno je na osnovi hidrogeoloških raziskav določiti vodovarstvene pasove in režim v njih ter potem predpisan režim dosledno upoštevati, do tedaj pa upoštevati določila Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Ur. list R.S. štev. 68/96), ki v 5. alineji 9. člena predpisuje, da sta na območju vodnega zajetja ali na razdalji do 200 m od objekta za zajem vode vnos dušika in preoravanje travinja prepovedana. Datum: 15. 03. 2004 Štev.: 15/63-2004 Teodora Petraš, dr. med. spec. epid., direktorica Štefan Smodiš, dipl. sanit. ing., vodja enote za zdravstveno ekologijo Smiljana Aladič, dr. med, specialist higiene 4. ¡unij 2004 RAZPIS Na podlagi 11. člena Odloka o priznanjih in nagradi Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 35/97) komisija za priznanja in nagrade objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRADE OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2004 I. Občina Moravske Toplice podeljuje priznanja in nagrado občine Moravske Toplice posameznikom za pomembna dejanja, življenjsko delo in dosežke. Podjetjem, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, političnim strankam, krajevnim skupnostim in drugim organizacijam se lahko podelijo za pomembne dosežke na področju gospodarskega razvoja ali splošnega razvoja (kmetijstva, turizma in gostinstva, obrti, industrijske proizvodnje itd.), družbenih dejavnosti (kulturna, športna, izobraževalna itd.), informiranja, gasilstva in reševanja, pri delu drugih društev, reševanju manjšinske problematike ter razvoju posameznih dejavnosti oziroma krajev v občini. II. Priznanja in nagrade Občine Moravske Toplice: 1. Naziv Častni občan 2. Priznanje Občine Moravske Toplice 3. Velika zahvalna listina 4. Nagrada Občine Moravske Toplice III. Naziv Častni občan Občine Moravske Toplice se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine Moravske Toplice v državi ali na mednarodnem področju. Priznanje Občine Moravske Toplice se podeljuje za pomembna dejanja in dosežke na področjih iz I. točke tega razpisa, dosežene v zadnjem obdobju. Velika zahvalna listina Občine Moravske Toplice se podeljuje za dosežke na področjih iz I. točke tega razpisa, ki so prispevali k uveljavitvi občine in njeni specifični prepoznavnosti v širšem slovenskem prostoru. Nagrada Občine Moravske Toplice se podeljuje za izjemno pomembne dosežke na kateremkoli področju delovanja, za sistematično in dosledno delo pri razvijanju gospodarskih dejavnosti, negovanju in razvijanju kulturnih vrednot, za izjemne športne in druge dosežke, ki nosilca uvrščajo v vrh državnih in mednarodnih tekmovanj, ustvarjalnih dosežkov na področju raziskovanja, umetniškega delovanja ali na drugih področjih. Predloge za podelitev priznanj in nagrade občine lahko podajo posamezniki, skupine občanov, politične stranke, župan, krajevne skupnosti, podjetja, zavodi, društva ter druge organizacije in skupnosti. Predlog mora vsebovati podatke o kandidatu za priznanje oziroma nagrado z utemeljitvijo predloga ter podatke o predlagatelju. Pisne predloge je potrebno posredovati najpozneje do 15. julija 2004 na naslov: OBČINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice s pripisom »Razpis - komisija za priznanja in nagrado«. 4. junij 2004 TURIZEM tie Turistično-informativni center Moravske Toplice TEČAJ ZA LOKALNE TURISTIČNE VODNIKE ZA TURISTIČNO VODENJE V POMURJU Obveščamo vas, da bomo v mesecu juniju (tretji in četrti teden v mesecu) izvedli tečaj za lokalne turistične vodnike.. V organizaciji TIC Moravske Toplice bo tečaj izvedla agencija PALLADIO iz Ljubljane. Namen Udeleženci se usposobijo za vodenje po turističnem območju Pomurja in pridobijo licenco turističnega vodnika za Pomurje. Vsebina - vrsta in način vodenja - tehnika vodenja - postopek v problematičnih situacijah - psihologija za turistične vodnike - retorika - bonton in kodeks vodnikov - osnove poslovanja v turizmu - turistična zakonodaja - vaje v nastopanju - strokovni predmeti - spoznavanje regije - test - praktično vodenje in preizkus znanja Način dela Seminar za turistične vodnike zajema 6 dni po 6 šolskih ur predavanj, predstavljenih v predmetniku, praktično simulacijo vodenja z ogledom najpomembnejših znamenitosti regije. Seminar bo vodil iz- kušen turistični vodnik z veliko praktičnega znanja, ki ga na preprost in učinkovit način prenaša na slušatelje. Ciljna skupina Vsi, ki jih zanima turizem, dinamično delo, ki radi komunicirajo, ki bi radi dodatni izziv, ki bi radi izkoristili priložnost dodatnega zaslužka in ki bi s svojim kvalitetnim delom pripomogli k razpoznavnosti Pomuija. Kraj izvajanja Murska Sobota, v sejni sobi Avtobusnega prometa Murska Sobota d.d., Bakovska 29a, 9000 M. Sobota Termin Ponedeljek, 14. junija, torek, 15. junija, sreda 16. junija od 15.30 -20.15 (po 6 šolskih ur z vmesnimi odmori) - ponedeljek, 21. junija, torek, 22. junija, sreda 23. junija od 15.30 - 20.15 (po 6 šolskih ur z vmesnimi odmori) Cena tečaja na osebo: 33.000,00 SIT + 20 % DDV Cena zajema: - 36 ur predavanj teorije - priprava in računalniško oblikovanje seminarja - material (mape z delovnimi listi, kodeks vodnikov, programi...) - avtobusni prevoz za praktični del izpita - osvežilni napitki med odmori - pri teoretičnem delu - potrdilo o opravljenem seminarju oz. licenca S spoštovanjem in lepimi pozdravi! Mateja Pajalič, TIC Moravske Toplice Martjanci PRVO LETO TURISTIČNEGA DRUŠTVA MARTIN Turistično društvo Martin v Martjancih je bilo ustanovljeno 9. novembra 2002. V začetku letošnjega aprila so se v gostišču Šinjor člani zbrali na prvem obračunu dela za minulo obdobje. Predsednik društva Dušan Grof ob tem seveda ni skrival zadovoljstva, kajti kar tri dejavnosti so izpeljali na isti dan: dopoldne čistilno akcijo v domačem kraju, popoldne zbor članstva in takoj po zboru še otvoritev razstave remenk. In tako aktivno je pravzaprav bilo v društvu ves čas. Izpeljali so namreč številne aktivnosti, s tem pa dali prijeten utrip domačemu kraju in njegovi večji prepoznavnosti v domači občini in širše. Že dan po ustanovitvi društva so v domačem kraju pripravili propagandno stojnico in na Silvestrovo organizirali prvo pričakovanje novega leta na prostem. V pustnem času so izvedli povorko pustnih šem skozi Martjance, s skupinsko masko »Delo v vinogradu in kleti v vseh štirih letnih časih« pa so v Moravskih Toplicah osvojili prvo mesto. Pri tem je sodelovalo kar 35 občank in občanov. Konec marca so izpeljali družabno prireditev »Pozdrav pomladi«, ki bo postala tradicionalna, na velik odziv pa je naletela aktivnost ob ureditvi cvetličnih gred in zasaditvi trave pri športnem igrišču. Izpeljali so uspešno razstavo remenk pa tudi spomladansko očiščevalno akcijo. Prvomajsko kresovanje in postavitev mlaja so izvedli v sodelovanju s Klubom malega nogometa Čarda, na zaključni prireditvi Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota so predstavili skeč »O zdravju na vasi«, ki je doživel kar nekaj ponovitev, tudi z nastopom v Ljubljani. Junija so bili na izletu po Beli krajini, v poletnih mesecih pa je v sodelovanju s KMN Čarda bil izveden tradicionalni medulični turnir v malem nogometu, ki so ga razširili z različnimi drugimi igrami za vse in udeležencev je bilo kar 200. Sodelovali so tudi na vaških igrah v Ratkovcih. V avgustu je bil na Kotovem bregu postavljen klopotec, na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni pa stojnica zdrave hrane. Na ogled turističnih in zgodovinskih znamenitosti Murske Sobote so se odpravili kar peš, na jesen pa so že drugič pripravili Martinov pohod. Pred adventom sta se študijski krožek in vrtec Martjanci predstavila z razstavo božičnih izdelkov. Za tokratno srečanje pa so spet povabili k sodelovanju izdelovalce lepih remenk, da jih predstavijo širši javnosti na priložnostni razstavi. Tako so po sobotnem zboru razglasili najboljše. Od prvega do tretjega mesta so se razvrstile: Marija Žohar, Šarolta Kranjec in Nina Bencik. Filip Matko 4. junij 2004 FOTO: Filip MATKO PREKMURSKE DOBROTE Srečanje ponudnikov VTC Goričko v Filovcih POSTATI ČIMBOLJ PREPOZNAVNI V ŠIRŠEM PROSTORU Vinska turistična cesta (VTC) Goričko kot ena izmed enaindvajsetih tovrstnih turističnih infrastruktur v Slovenija je bila v nacionalni projekt vključena šele po posredovanju in argumentiranju prekmurske (goričke) strokovne javnosti leta 1996. V osmih letih je bilo na področju vzpostavitve celovitejše ponudbe na blizu 600 km2, koliko meri Goričko, precej narejenega. Vendar ostaja še veliko možnosti neizkoriščenih. Prav z namenom zapolniti »sive lise« na več kot 130 kilometrih razpredenih poti je v organizaciji Projektnega sveta VTC Goričko v Filovcih potekalo že 2. srečanje ponudnikov. Ni naključje, da so bili gostitelji srečanja krajani Filovec, kraja v občini Moravske Toplice, ki je zadnja leta na področju dviga kakovosti ponudbe, zlasti vin, naredil zavidanja vreden napredek. Med petimi društvi v vasi sta po besedah Ignaca Gaborja, predsednika filovske krajevne skupnosti, kar dve vinogradniški, bogastvo ljudskega izročila v kraju in širše pa ohranjajo v kulturno-turi-stičnem društvu, zlasti skupina Filovske pevke. Društva bodo letos pripravila več kot 30 različnih prireditev. Župan Franc Cipot je prepričan, da je naša razvojna priložnost prav turizem, naša občina pa center dogajanja. Med blagovnimi znamkami pa je prva naša prijaznost in domačnost ljudi. Ernest Novak, specialist za vinogradništvo pri soboškem KGZ in glavna gonilna sila goričkega vinogradništva v okviru VTC Goričko in njene zaokrožene ponudbe, ugotavlja, da je trenutna pokritost območja s ponudbo, primemo za vinsko cesto, le 50-odstotna. Med 11 občinami, skozi katere vijuga VTC, je namreč še precej takih, ki imajo ponudbo pokrito le 10- ali 20-od-stotno, so pa tudi take (Kobilje, Hodoš, Moravske Toplice), ki presegajo 80 % pokritost Devet vinotočev, 10 turističnih kmetij, 19 gostinskih lokalov ter 47 vinogradnikov, ki stekleničijo vino, je namreč zgolj ogrodje za celovitejšo ponudbo. Zato Novak med smernicami razvoja VTC Goričko navaja kar nekaj predlogov: ureditev baze podatkov o ponudnikih in spremljanje njihove ponudbe, ureditev informacijskih točk pri posameznih ponudnikih, skupna izdelava promocijskega materiala, postavitev poz- dravnih tabel pri vstopu na VTC in informacijskega panoja v Murski Soboti, priprava dnevov odprtih vrat ponudnikov na posameznih ožjih območjih, predstavitev organizirane ponudbe VTC turističnim agencijam iz Slovenije, vključitev v informacijski sistem in sodelovanje pri aktivnostih krajinskega parka Goričko... Zlasti na zadnji dve navedbi se je oprl Daniel Kalamar, v. d. direktorja Krajinskega parka Goričko. Prepričan je, da park v svojih smernicah razvoja še kako računa tudi na ponudnike VTC Goričko. Zanje nedvoumno pomeni tudi priložnost Vendar se je v promoviranju kakršnekoli ponudbe s tega Župan Franc Cipot med udeleženci srečanja v Filovcih. območja potrebno čimbolj odpreti navzven: vsaj na območje Slovenije, če že ne na 20-milijonski avditorij dveh najbližjih držav, Avstrije in Madžarske. Z njima tvorimo trilate- Na srečanju ponudnikov VTC Goričko v Filovcih so prevladovali tisti z območja naše občine: Turistična kmetija Flisar iz Moravskih Toplic, Kovaštvo Evgen Solar iz Andrejec, čebelar Koloman Kozic iz Ivanjševec in medičarka Jožica Celec iz Ratkovec, vinogradnik Ladislav Gyorek iz Prosenjakovec, sadjarska kmetija Novak iz Ivanovec, TIC Moravske Toplice, Vinotoč Lipič-Passero in Izletniška kmetija Sever, oba s Suhega Vrha, ter ponudniki iz Filovec: družina Berden, društvo Gaj-vino-gradniško turistično društvo in Vinograd-niško-sadjarsko društvo. ralni krajinski park Goričko-Raab-Orseg in jih meja poslej več ne bo ločila. Kalamar meni, naj se smernice razvoja ponudbe na območju KP Goričko usmerijo in zaokrožijo v 3-4-dnevno ponudbo, ki zadnje čase postaja na evropskem turističnem trgu najbolj zanimiv in iskan turistični produkt Ponudba se nikakor ne bi smela omejiti z"golj na vino in hrano, temveč bi se morali vanjo vključiti le kot eden od stebrov. Žal pa ugotavlja, da Goričko skorajda ne premore celovitega ponudnika. »Evropski turistični tokovi se na novo formirajo, zato ne kaže zamuditi priložnosti,« svari Kalamar. Primere dobrih praks iz tujine na področju direktne prodaje je predstavil Damjan Jerič (KGZ Murska Sobota). Geza Grabar Filovci KOLINE - DRUŽABNI ZIMSKI VEČER NA VASI V Filovcih, tej prijetni vasi na skrajnem vzhodu občine, ki ji je dolga desetletja dajala neizbrisen pečat ljudska obrt lončarstva, se niso izneverili sedaj že nekajletni tradiciji. Tudi pred koncem letošnje zime so namreč odlično pripravili in izvedli prireditev Družabni zimski večer na vasi Že peti po vrsti, tokrat so ga posvetili kolinam. Zamisel dveh domačih društev - vino-gradniško-sadjarskega, pri katerem so se odločili izpeljati priprave na koline in jih posneti na filmski trak, in kultumo-turistič-nega, ki je v dvorani vaško-gasilskega doma organiziralo predstavitev in pogostitev - je ponovno naletela na izjemen odziv. Obiskovalci so bili navdušeni nad posnetim materialom s priprav in izvedbe kolin. Zabeleženo je bilo prav vse, kar se po stari ljudski tradiciji počne ob zakolu svinje in pripravah na koline. Uvod v koline so ob zvokih harmonike Milana Varge in glasbenih vložkih filovskih ljudskih pevk popestrila razmišljanja starejših krajanov o tem, kako so nekoč pripravljali koline in kako jih pripravljajo danes. Vsem pripovedovalcem je bilo skupno to, da je ljudska tradicija kolin že zdavnaj izginila. V Filovcih znajo, kako se tem rečem streže. Dokaz za to je dobro zamišljen in izveden scenarij (avtorica Marija Domon-koš), privlačna scena, ki sta jo postavili Petra in Marija Ivanič, program je povezovala Andreja Trajbarič, predsednica domačega kulturno-turističnega društva, koline je posnel Jože Kulčar, idejo za prireditev in prašiča za zakol pa je prispeval Alojz Berden. Tudi brez Jožeta Gutmana, ki je oblikoval podobo kolin, še bolj pa Kristine Lovrenčec in Marije Vegi ter se- veda drugih žensk in vinogradnikov zadovoljstvo obiskovalcev ne bi bilo popolno. Ženske so skuhale kar 25 litrov bujte repe, pripravile meso, krvavice... Prireditvi je namreč sledila pogostitev obiskovalcev z bujto repo, svinjsko pečenko, krvavicami in retaši. V Filovcih razmišljajo tudi o poletni prireditvi, s katero bi se v kraj vsaj za kratek čas vrnila pristna lončarska tradicija. Geza Grabar 4, junij 2004 15 KMETIJSTVO NOVI NARAVNI IN EKOLOŠKO NARAVNANI PRIPRAVKI V KMETIJSTVU Vsak dan znova nam znanstveniki potrjujejo, da je odpornost ljudi, živali in rastlin bistvena za to, da ti živi organizmi ne zbolijo. Ko se to zgodi, nastanejo težave - težave z odpornostjo mikrobov na zdravila (insekticide, pesticide), prehod v kronično ponavljajoče se bolezni, slabši prirast in proizvodni rezultati pri živalih in rastlinah. Na srečo smo tudi v našo pokrajino dobili preparate, ki nam omogočajo, da so naše živali rastline (zemlja) bolj zdrave in s tem bolj odporne na bolezni; rastline, ki zrastejo na takšni zemlji, pa so bistveno višje kvalitete. GLENOR KR + Se/Zn, GLENOR KR + Dopolnilna mineralna krmila za vse vrste živali Izdelka vsebujeta morske alge, naravne ionske izmenjevalce. Lahko se uporabljata kot dodatek za krmljenje živali in ne vsebujeta nobenih škodljivih snovi za ljudi, živali in okolje. 1. GLENOR KR + Se/Zn je preparat, obogaten z organskim selenom (Se) in cinkom (Zn) in se uporablja kot dodatek za krmljenje živali. Količina Se in Zn je v mejah, tako da ne pride do prekoračitve zgornje meje tudi pri tistih, ki uporabljajo mineralno-vitaminske dodatke, ki vsebujejo Se in Zn. Priporoča se doziranje: • prežvekovalci: 10 g/100 kg žive teže • prašiči: 1-2 %, vmešano v hrano • perutnina: 0,5-1,5 % v hrano Na ta način dobimo naslednje rezultate: izboljšali smo presnovo hrane, zmanjšali neugodne vonjave v hlevu in na polju, zmanjšali bolezni parkljev, zmanjšali zamašitev rešetk in kanalov, gnojevke pred črpanjem ni potrebno mešati, gnojevka ni agresivna, zdravje in počutje živali se izboljša, razbremeni se okolje itd. Tako obdelana gnojevka ni agresivna in se z njo v času dovoljenega izvoza lahko tretira kmetijske površine tudi ko ni dežja, vendar v večernih in jutranjih urah. Tako obdelana gnojevka omogoča 2,5 krat večjo dostopnost dušika iz gnojevke in za 28 % več koreninske mase, več suhe snovi zrnja koruze in občutno manj ostankov dušika v tleh in v pridelku. 2. GLENOR KR + ima takojšnje in trajno delovanje. Zaradi svojih aktivatorjev ga lahko intenzivno enakomerno vmešamo v uskladiščeno neobdelano gnojevko neposredno pred praznjenjem gnojne jame in sicer 1,5-2 kg na kubični meter gnojevke. Nevtralizirajo se prisotne vonjave in za korenine škodljive snovi v roku 1-2 ur, odvisno od temperature gnojevke. 3. GLENOR KR + se uporablja tudi za kompostiranje hlevskega gnoja. Posipamo 50 g/GVŽ dnevno, direktno po gnoju, najbolje zvečer pred čiščenjem iz stojišč. Razvije se hiter, intenziven razkroj, hlevski gnoj 3 krat hitreje fermentira. Gnoj bo fino drobljiv in dobro trosljiv. GLENOR KR + se je zelo dobro obnesel tudi pri globokem nastilju. Pri kompostiranju ni več nastajanja smrdljivih plinov. LITHO KR + Apnenec iz morskih alg z idealnim razmerjem kalcij-magnezij približno 8:1. Kot primarni kalcij doseže zaradi svoje kristalne strukture LITHO KR+ v raztopini pH vrednost le do 6,8. Ostanek kalcija ostane v rezervi in se ne izpira. Na ta način se z majhnimi stroški izognemo pH stresu. LIHTO KR+: < - spreminja vodotopne huminske kisline v kalcijeve humate, ki jih dež ne more izprati, kar zagotavlja trajno plodnost zemlje; - pretvarja dušikovo kislino, ki nastane pri pretvorbi dušika in škoduje koreninam, v kalcijev nitrat ki pospešuje razvoj rastlin; - redno dodajanje apnenca LITHO KR+ trajno izboljšuje strukturo tal in rastlinsko sestavo; - zdrave konice korenin resorbirajo mikroelemente z izločanjem jabolčne kisline; - z naraščajočim zakislevanjem tal se razraščajo manjvredne trave (boljka, šopulja, medena trava, kislica, regrat), ki imajo slabšo hranilno vrednost; - idealna pH vrednost je zelo pomembna za rast korenin, dostopnost hranljivih snovi, predvsem dušika in tako tudi za končni rezultat pridelka; - zaradi velike površine aktivira življenje v tleh; - na naravni način zatira plesnobo. Uporaba: • travniki: 250-400 kg/ha zgodaj spomladi (enkratno), v naslednjih letih za vzdrževanje 150 kg/ha • ozimna žita: 300 kg/ha (ali že ob pripravi zemlje jeseni) • jara žita: 300 kg/ha (ob pripravi zemlje) • koruza: 400 kg/ha (ob pripravi zemlje) • sadjarstvo: 20-400 kg/ha letno • vinogradništvo: 200-400 kg/ha letno CORALITE KR + Široko uporabno sredstvo za krepitev rastlin, kot škropivo ali prah za uporabo na listih in sredstvo za preprečevanje rastlinskih bolezni. Vse rastlinske bolezni in škodljivci napadejo rastline predvsem zaradi njihove neodpornosti in oslabelosti. Sprejemanje mnogih mikroelementov, ki so pomembni za zdravje rastlin in živali, je danes onemogočeno v številnih tleh zaradi dušikove in žveplove kisline kot posledica kislega dežja in drugih dejavnikov. CORALITE KR + je izdelan iz vitalnih alg in sedimentiranih mineralov. Energetsko aktiviran mikrofini prah: - okrepi rastlinska tkiva, pospešuje rast; - predstavlja preventivo proti glivicam in virusom in kot repe-lent proti škodljivcem; - vzpodbuja rast korenin; - nevtralizira padavine, ki so obremenjene s kislinami in drugimi škodljivimi snovmi; - izboljša okusnost pridelkov. CORALITE KR+ je 100-odstotno čisti rastlinsko-mineralni naravni proizvod, ki ne pušča za seboj nobenih za zdravje ljudi, živali, rastlin in zemlje problematičnih ostankov. Škropimo predvsem v času glavne rasti v 3-4 tedenskih presledkih. Uporaba: • ozimna žita: 1 kg/ha ob vzniku in po nastavitvi klasja (pomešano s herbicidom ali fungicidom) • jara žita: 1 kg/ha ob vzniku in po nastavitvi klasja (pomešano s herbicidom ali fungicidom) • koruza: 2 kg/ha (v fazi 3-5 listov) • sadjarstvo: 1 kg/ha 2-4 krat v fazi glavne vegetacije (pomešano s herbicidom ali fungicidom) • vinogradništvo: 1 kg/ha 2-4 krat po cvetenju (pomešano s herbicidom ali fungicidom). , Z uporabo CORALITE KR + lahko prihranimo fungicide med 30 in 60% (odvisno od biološke aktivnosti tal). Dolgoletni uporabniki celotnega sistema se lahko danes popolnoma odpovedo kemični zaščiti rastlin. To pomeni varovanje okolja, vzdrževanje in izboljšanje rodovitnosti tal ter trajno in v prihodnost orientirano kmetijstvo. Marko Nabergoj, dr. vet. med. Med pisanjem članka sem dobil informacijo, da bo Občina Moravske Toplice kmetovalcem regresirala nakup »apnenca« LITHO KR +. 16 4. junij 2004 KMETIJSTVO Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 94/2002, 28/2003) objavlja Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ul. 3, 9226 Moravske Toplice JAVNI RAZPIS o uvedbi ukrepov za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Moravske Toplice I. Predmet javnega razpisa so subvencije, in sicer: - sofinanciranje zavarovalnih premij v rastlinski proizvodnji; - subvencioniranje nakupa apnenca, preparata Litho in karbonatacij-skega mulja; - spodbujanje razvoja čebelarstva in zdravstvene zaščite čebel; - sofinanciranje izobraževanja in društvene dejavnosti; - subvencioniranje testiranja škropilnih naprav. II. Okvirna višina sredstev Za razpisne ukrepe se določi skupna okvirna višina sredstev 7.200.000,00 SIT. III. Sofinanciranje zavarovalnih premij v rastlinski proizvodnji: 1. Pogoji za pridobitev sredstev: - v imenu upravičenca uveljavlja subvencijo zavarovalnica, s katero ima upravičenec sklenjeno zavarovanje za zavarovanje posevkov in plodov, - dodatni popust zavarovalnice v višini vsaj polovice procentualnega zneska, ki ga subvencionira občina, - med zavarovalnico in Občino Moravske Toplice se sklene pogodba o poslovnem sodelovanju; - Občina Moravske Toplice bo v skladu s pogodbo po končanem sklepanju zavarovanj skupen znesek sofinanciranja za vse upravičence po predloženem seznamu upravičencev, iz katerega je razvidna premija in subvencionirani del za posameznega upravičenca, nakazala zavarovalniški hiši. 2. Upravičenci - upravičenci so fizične osebe s stalnim bivališčem v Občini Moravske Toplice. 3. Višina subvencioniranja: - subvencionira se do 30% zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov občanom; - navedena višina subvencije velja tudi za zelenjadnice in trajne nasade ter ni dodatno omejena z zneski po hektarju. IV. Subvencioniranje nakupa apnenca, apna, preparata Litho za apnenje in karbonatacijskega mulja: 1. Pogoji za pridobitev sredstev: - zahtevek (obrazec 01), predloženi plačani račun o nakupu apnenca, preparata Litho oziroma saturacijskega mulja. 2. Upravičenci: - upravičenci so fizične osebe s stalnim bivališčem v Občini Moravske Toplice. 3. Višina subvencioniranja: - subvencionira se do 15 % cene apnenca, apna in preparata Litho ter do 30 % cene karbonatacijskega mulja, razen v primerih, ko gre za pripravo tal za sladkorno peso, kjer je nakup karbonatacijskega mulja zagotovljen s strani Tovarne sladkorja Ormož. V. Spodbujanje razvoja čebelarstva in zdravstvene zaščite čebel: 1. Pogoji za pridobitev sredstev: - zahtevek (obrazec 02) in predložitev plačanega računa za zdravila, ki se nanašajo na zdravstveno zaščito čebel ter za nakup sladkorja. 2. Upravičenci: - upravičenci so čebelarska društva v Občini Moravske Toplice in Vzgojno izobraževalni center za čebelarstvo v Prosenjakovcih. 3. Višina sofinanciranja: - do višine 30 % upravičenih stroškov zdravljenja čebeljih družin, - do višine 30 % se sofinancira nakup sladkorja za zimsko krmljenje čebel. VI. Sofinanciranje dejavnosti strokovnih društev: 1. Pogoji za pridobitev sredstev: -zahtevek (obrazec 04) s finančno ovrednotenim letnim programom dela in potrdilom o registraciji društva (če je društvo ustanovljeno na novo). 2. Upravičenci: Sofinancirajo se programi oziroma izvedene aktivnosti posameznih društev s področja kmetijstva (ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo) za izvedbo strokovnega dela - strokovnih prireditev (razstave, demonstracije, predavanja, promocije) in izdajo strokovnih publikacij. 3. Višina pomoči: - do 30 % upravičenih stroškov finančno ovrednotenega programa. VII. Subvencioniranje testiranja škropilnih naprav: 1. Pogoji za pridobitev sredstev: - subvencionira se testiranje ustreznih in tehnično dovoljenih škropilnih naprav; - zahtevek (obrazec 05), predloženi plačani račun o opravljenem testiranju, ki ga izda za testiranje pooblaščena ustanova, in potrdilo, iz katerega je razvidno, da je naprava usposobljena za delo. 2. Upravičenci: - upravičenci so fizične osebe s stalnim bivališčem v Občini Moravske Toplice. 3. Višina subvencioniranja: - 50 % plačanega računa za testiranje ustrezne in tehnično dovoljene škropilne naprave. VIII. Skupni pogoji Pogoj za pridobitev finančnih intervencij so poravnane obveznosti do Občine Moravske Toplice, Krajevnih skupnosti v Občini Moravske Toplice ter podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Moravske Toplice. Pri dodelitvi finančnih intervencij se upoštevajo še dodatna merila: - da ima kmetija zastavljeno smer razvoja in ima zagotovljenega naslednika v primeru, da je nosilec kmetijskega gospodarstva starejši od 65 let; - do sedaj prejete različne občinske subvencije - subvencije obrestne mere ali garancije za kredite po razpisih ter poravnanje obveznosti po teh kreditih. Pri ukrepih pod točkami III., IV., V. VI., VII. se priznavajo računi, zahtevki za izplačilo in dokazila o plačilu, izstavljeni po 01. 01. 2004. IX. Vsebina vloge Vlagatelji, ki se prijavljajo za ukrepe pod točkami III. do VII. morajo vložiti vlogo oziroma izpolnjene predpisane obrazce in priložiti zahtevano dokumentacijo oziroma dokazila, ki so pod posameznim ukrepom navedeni v razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Obrazci vlog in razpisna dokumentacija so od začetka razpisa na voljo med uradnimi urami na Občinski upravi občine Moravske Toplice, Kranjčeva ul. 3, 9226 Moravske Toplice. Vse informacije v zvezi z razpisom se dobijo na Občinski upravi občine Moravske Toplice, Kranjčeva ul. 3, 9226 Moravske Toplice ali na tel. 02/538-15-08, kontaktna oseba Martina Vink Kranjec. X. Rok in način vložitve vloge Rok za vložitev vlog je do izkoriščenosti sredstev oziroma najkasneje 30. 11. 2004. Vloge se pošljejo s priporočeno pošto na naslov: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ul. 3, 9226 Moravske Toplice, s pripisom »Subvencije v kmetijstvu« oziroma se vložijo neposredno na Občinski upravi občine Moravske Toplice, Kranjčeva ul. 3, 9226 Moravske Toplice. XI. Obravnava vlog Vloge bo strokovna komisija obravnavala predvidoma vsak prvi teden v mesecu. Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so navedena v razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov finančnih sredstev. O upravičenosti do dodelitve sredstev odloči župan s sklepom. O odločitvi bodo prosilci obveščeni v roku 15 dni po odločitvi. Prepozno prispele vloge se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 8 dni od pregleda vlog pisno pozove, da jih dopolnijo. Rok dopolnitve je 10 dni od prejema poziva za dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže, neustrezno dopolnjene vloge pa zavrne. Zoper odločitev lahko vlagatelj vloži pritožbo za preveritev utemeljenosti sklepa o dodelitvi sredstev na naslov Občine Moravske Toplice v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Prepozno vložene pritožbe se zavrže. XD. Poraba Za namene iz točk od III. do VII. je obdobje subvencioniranja prora- čunsko leto 2004. Občina Moravske Toplice 4. ¡unij 2004 ŠPORT Občinska športna zveza Moravske Toplice GLAVNA POUDARKA: VZGOJA MLADIH IN ŠPORT ZA VSE Na redni letni skupščini Občinske športne zveze (OŠZ) Moravske Toplice so delegati večino časa namenili delu v minulem letu ter načrtom za tekoče leto. Predsednik zveze Branko Recek je povedal, da je bilo leto 2003 - kar zadeva tekmovalne dosežke - eno uspešnejših doslej. Dobili so tudi novega člana: Ženski nogometni klub Pomurje Len, ki ima sedež v Filovcih. Že nekaj zadnjih let daje zveza velik poudarek programom športne vzgoje otrok in mladine v okviru različnih akcij (Zlati sonček, Krpan, Veter v laseh, panožne šole...), po drugi strani pa v okviru akcij Olimpijskega komiteja Slovenije goji šport za širok krog občanov, program imenovan Šport za vse. V naši občini sta se zlasti »prijela« kolesarjenje in tek oziroma prireditvi iz ciklusov Slovenija teče (Olimpijski tek, odprto prvenstvo občine v krosu) in Slovenija kolesari (rekreativna kolesarska maratona Ajda in ob občinskem prazniku). Ne kaže zanemariti niti pohodništva. Program športnih aktivnosti za ekipe oziroma društva v občini se omejuje na pokalno prvenstvo občine v malem nogometu in pokalno prvenstvo za veliki nogomet Recek je v nadaljevanju kar nekajkrat ponovil, da bo OŠZ v letu 2005 eksplicitno sledila nacionalnemu programu športa, kjer je dano največ pozornosti podmladku, torej mladim. Ta program je tudi finančno najbolj podprt. Koloman Pintarič, predsednik komisije za veliki nogomet, je povedal, da v okviru OŠZ delujejo štiri moške ekipe velikega nogometa in ena ženska. Med njimi že vrsto let izstopa NK Čarda iz Martjanec, ki je s prvim mestom v III. slovenski nogometni ligi minulo tekmovalno sezono dosegla svoj največji klubski uspeh, povečan finančni zalogaj pa je bil razlog, da se niso odločili nastopiti v II. državni ligi. NK Bogojina tekmuje v I. medobčinski ligi, NK Rotunda iz Sela in NK Motvarjevci pa sta člana II. medobčinske nogometne lige. Največja težava pri vseh je zagotoviti zadostno število mladih igralcev, saj je otrok vedno manj. Predlagal je, naj se na nivoju občine v različnih krajih za različne starostne skupine formirajo centri, ki bodo načrtno vzgajali mlade nogometaše. Ti bi se potem lahko vrnili v matične klube, le kakovostno vadbo bi jim omogočili. Vendar pa, kot ugotavlja, je vse manj tudi amaterskih športnih delavcev, ki bi bili sploh pripravljeni delati. Predlagal je, da bi tudi ob pomoči OŠZ športne učitelje po osnovnih šolah vzpodbudili k medšolskemu tekmovanju v različnih kolektivnih športih. Štefan Ferencek, predsednik komisije za mali nogomet, je povedal, da v občinski malonogometni ligi tekmuje 13 klubov, od tega je eden izven občine. Ob ligaškem tekmovanju je komisija izvedla vsakoletni turnir za pokalnega prvaka občine, imeli pa so tudi tri tekme občinske reprezentance. Tudi tu je viden upad igralskega kadra. Komisija za atletiko, vodi jo Geza Grabar, je v sodelovanju z zvezo in Športnim društvom Rotunda tudi lani izvedla odprto prvenstvo občine v krosu, ki je bilo že po tradiciji v Selu ter jubilejni, 10. Olimpijski tek v Moravskih Toplicah. Skupno število vseh aktivnih udeležencev (všteti so tudi pohodniki) presega 550. Člana zveze sta vse od njene ustanovitve tudi strelski društvi iz Andrejec in Se-beborec, ki tekmujeta v ligaškem tekmovanju SV regije v nacionalnem in mednarodnem programu ter s serijsko zračno puško, na regijskem prvenstvu pa tudi s serijsko zračno puško. Andrejski strelci tekmujejo tudi v dopisni ligi. Med strelci po besedah Evgena Solarja, predsednika komisije za strelstvo, najbolj izstopa Jože Ter-plan iz Andrejec. Strelsko društvo Sebebor-ci je lani počastilo 20-letnico delovanja. Franc Kučan, predsednik Zveze za hokej na travi Slovenije, je omenil, da je zanimanje med mladimi za hokej v Hokejskem klubu Moravske Toplice izjemno, kar je potrditev, da se mladi odzovejo, le pristopi morajo biti pravilni. Klub je bil v sodelovanju z zvezo lani gostitelj evropskega klub- skega prvenstva državnih prvakinj skupine C, obe selekciji - moška in ženska pa zelo uspešno sodelujeta v I. državni ligi (ženska tudi v interligi). Ignac Gabor, podpredsednik novega člana zveze, ŽNK Pomuije Len iz Filovec, je povedal, da ženski nogomet v Filovcih igrajo od pomladi lanskega leta, ko se je klub tudi včlanil v Športno društvo Filovci. S kar 74 igralkami iz vsega Pomurja v treh selekcijah - članice, U-l 6 in mlade -se ukvarjajo štirje trenerji. Članska ekipa je trenutno na 2. mestu I. državne lige, imajo pa vse možnosti, da v prihodnjih letih položaj že izboljšajo. Povprečna starost članskih igralk je vsega 17,5 let torej njihov čas šele prihaja. To potrjuje tudi podatek, da je iz njihove selekcije U-16 v slovensko reprezentanco vključenih kar 9 igralk. Tehnični vodja ženskega nogometnega kluba Jože Nemec pa z namenom, da se v nogomet iz različnih okolij vključi še več mladih, dopušča možnost da bi pripravili enotno tekmovalno ligo za oba spola. Tudi član predsedstva OŠZ Emil Vuč-kič se je strinjal, da bi pri nagrajevanju športnih klubov iz blagajne športne zveze več namenili tistim, ki načrtno delajo z mladimi selekcijami. Lani je bilo v njej za tekoče delovanje OŠZ, šport mladih in rekreacijo (izvzete so dotacije klubom in investicijsko vzdrževanje) za 5,8 milijonov tolarjev sredstev. V letu 2004 naj bi bilo 20 klubom oziroma športnim društvom v občini namenjenih 7,290.000 tolarjev dotacij ter še dodatnih 3,134.000 tolarjev za investicijsko vzdrževanje in amortizacijo. Geza Grabar Selo: Odprto prvenstvo občine v krosu TOKRAT 99 TEKAČEV V športnem centru v Selu je bila zadnja sobota v aprilu v znamenju tradicionalnega odprtega prvenstva občine Moravske Toplice v krosu. Tekaška prireditev, ki bo prihodnje leto počastila že deseto obletnico, je bila tudi letos v znamenju Pomurskega pokala v tekih (2. tekma), ki čez celo leto obsega ciklus štirinajstih tekaških prireditev v krajih na obeh bregovih Mure. V organizaciji Občinske športne zveze (OŠZ) Moravske Toplice ter tamkajšnjega Športnega društva Rotunda je to priljubljeno tekaško tekmovanje kljub precej hladnemu vremenu uspelo v popolnosti. Nekoliko slabši je bil edino obisk na rekreativnem pohodu po Selu in bližnji okolici. 99 tekačev, kolikor se jih je pomerilo na krožni progi od 1.000 do 8.000 metrov, je bilo razdeljenih v kar 16 starostnih skupin. Najuspešnejši med njimi so dobili priznanja in medalje. Med tekmovalci iz naše občine velja pohvaliti vse nastopajoče, posebno pozornost pa si zaslužijo: Rok Gutman (OŠ Bogojina), ki je bil najhitrejši pri dečkih B na 1.000 metrov, Goran Nemet je bil v isti kategoriji četrti. Pri deklicah A, tekle so prav tako na 1.000 metrov, velja omeniti nastop Mihaele Bači, ki je bila četrta, Sara Šebok (obe OŠ Fokovci) pa je bila na enaki razdalji pri deklicah B druga. Pri dečkih C na 2.000 metrov je zmagal Rok Šebok (OŠ Fokovci), pri deklicah C pa sta bili Elisa Horvat in Tamara Bači (obe OŠ Fokovci) četrta in peta. V članskem teku na 8 kilometrov je bil Geza Grabar (Terme 3000) drugi v absolutni konkurenci oziroma najboljši pri članih C; pri članih A na enaki razdalji je Rok Šebok (Selo) pristal na 5. mestu. Geza Grabar J» UPNICA 4. junij 2004 ŽIVIMO ZDRAVO OBVESTILO Projekt Živimo zdravo STROKOV ANJI VAM SVETUJEJO Svetujeta: prim. mag. Branislava Belovic, dr. med, in Gordana Toth, univ. ing. živil. tehn. ZDRAVA PREHRANA - SADJE IN ZELENJAVA Priporočilo zdrave prehrane se glasi: »Niti en dan brez sadja.« Enako velja za zelenjavo. Zakaj so ta živila tako pomembna? Zato, ker vsebujejo zaščitne snovi: vitamine, minerale, vlaknine, antioksidante. V samem organizmu nastajajo strupene snovi - prosti radikali, ki poškodujejo naše celice in sprožijo nastanek različnih bolezni. Zaščitne snovi iz sadja in zelenjave »lovijo« te škodljive snovi. In še nekaj: Kdor uživa sadje in zelenjavo, nima težav z odvajanjem. Same dobre, koristne stvari, zato: Zaužijmo dnevno 2-4 enote sadja in 3-5 enot zelenjave. 1 enota je: 1 srednje veliko jabolko, breskev, pomaranča, banana, hruška 1 skodelica ribeza, jagod ali malin 3 majhne marelice, mandarine ali kivija 15 plodov češenj ali višenj 1 rezina lubenice ali ananasa 2 žlici rozin, 4 suhe slive, 6 suhih jabolčnih krhljev 1 del svežega sadnega soka in 1 srednje velika skleda surove listnate zelenjave 1 skodelica kuhane, ali surove sesekljane zelenjave 1 del zelenjavnega soka Za vas smo izbrali zelo okusno in zelo zdravo jed: STROČJI FIŽOL NA EVIN NAČIN 80 dag stročjega fižola 15 dag krompirja 30 dag zrelih paradižnikov 1 strok česna sesekljan peteršilj 15 dag čebule 2 žlici olja sol, poper ■4 Čebulo in česen posteklenimo na vročem olju. Dodamo očiščen in narezan stročji fižol in ga ob stalnem mešanju dušimo 5 minut. Dodamo olupljen in na rezine narezan krompir, paradižnik, sesekljan peteršilj, sol in poper. Zalijemo z vodo ter dušimo približno pol ure. Jed ponudimo toplo ali hladno. Odlično se poda s koščkom sira. Na osebo približno: 200 kalorij, 8 g maščob, ++ vlaknine Lovska družina Prosenjakovci v skladu s 56. členom Zakona o divjadi in lovstvu (Ur. 1. RS št. 16. z dne 20. 02. 2004) obvešča imetnike kmetijskih in gozdnih kultur na območju lovske družine Prosenjakovci, da so imenovani pooblaščenci upravljalca lovišča za ocenjevanje škode na kmetijskih in gozdnih kulturah za dobo štirih let, in sicer: Za k. o. Prosenjakovci, Pordašinci, Motvaijevci in Čikečka vas: 1. Kološa Aleksander-starejši, stanuje Pordašinci 6, tel. 533 10 33, GSM 041 628 261 2. Janjič Rajko, stanuje Prosenjakovci 71, tel. 544 91 40, GSM 031 838 164. Za k. o. Središče, Ivanjševci, Berkovci, Ratkovci in Lončarovci: 1. Kovač Ernest, stanuje Domanjševci 101, tel. 554 11 65, GSM 031 472 721 2. Kalamar Geza, stanuje Domanjševci 51, GSM 041 261 597. Za k. o. Kančevci, Panovci, Fokovci, Ivanovci, Selo in Vučja Gomila: 1. Berden Ludvik, stanuje Berkovci 12, tel. 544 11 12, GSM 041 328 255 2. Rituper Ludvik, stanuje Murska Sobota, Jakobovo naselje 23, tel. 530 47, GSM 041 671 038. Oškodovanec je dolžan po 56. členu Zakona o divjadi in lovstvu škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti pooblaščencu upravljalca. Številka: 1-67/04 Prosenjakovci: 21. 03. 2004 Ludvik Rituper, predsednik Recept: KORENČKOVO PECIVO (za 8 oseb) TESTO: • 4 jajca • 1,5 kozarca sladkorja • 1 kozarec olja • 2 kozarca moke • 2 pecilna praška • 1/2 kg ribanega korenčka • 10 dag mletih orehov • 1 žlica ruma GLAZURA: • 10 dag čokolade • 2 žlici sladkorja • 4 žlice mleka • 5 dag margarine Priprava: • Vse sestavine dobro premešajte in pecite približno 50 minut. • Pečeno pecivo prelijte z glazuro. KAJ PA KORENČEK? Pri pripravi jedi korenčka ne lupimo na debelo ali ga pa preveč močno ne strgamo. Lahko ga pripravimo na različne načine v solatah, sokovih, zelenjavnih juhah, enolončnicah, kot prilogo... • Priporočljivo ga je dajati dojenčkom in majhnim otrokom, ko imajo prehranske motnje. • Kaša iz naribanega korenčka pospešuje tek, povečuje odpornost proti nalezljivim boleznim, zdravi vnetje ušes in pomaga odpravljati gliste. • Krepi ostrino vida, pomaga pa tudi pri zdravljenju sive mrene. • Čisti kri, znižuje količino sladkorja v krvi, varuje pred poapnenjem žil in slabokrvnostjo. • Priporočajo ga pri gripi, prehladu, utrujenosti, revmatičnih obolenjih, protinu, astmi, kroničnem bronhitisu, jetrnih, želodčnih in ledvičnih boleznih, ker žene na vodo. • Pomaga tudi pri slabi prebavi in čiru na dvanajsterniku, saj sok posrka odvečno kislino, kar preprečuje zgago in napenjanje pri driskah ali zapeki. • Korenček priporočajo pri shujševalni dieti; jemo nariban surov korenček, liste pa pripravimo v špinači. Nasvet dneva: Privoščite si korenček v vsakodnevni prehrani! Poskusite nekaj zelo okusnega in zdravega JED IZ SUROVEGA KORENČKA (za 4 osebe) • Opran korenček ostrgamo. • Jabolkoma odstranimo peščice in nastrgamo korenček in jabolka. • Pomešamo z limoninim sokom. • Dodamo nastrgan hren in okrasimo s peteršiljem. • Ponudimo kot solato ali malico s polnozrnatim kruhom. Na osebo: energija - 35 kcal, maščob - 0, vlaknine +++ Jed je primerna za tiste, ki imate visok krvni tlak, zvišan holesterol ali krvne maščobe, čezmerno težo in težave z odvajanjem, ter za vse, ki si prizadevate živeti zdravo. DOBER TEK! Recepte pripravila: Jadranka Jovanovič, prof. »ŽIVIMO Z D R A V O« je mednarodni projekt Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota 4. junij 2004 FOTO: Geza GRABAR ZADNJA STRAN Občinska komisija kompletirala zahtevke VRAČILO VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Do konca prvega tedna v juniju morajo upravičenci do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na državno pravobranilstvo vložiti ustrezne zahtevke. Upravičenci do povračila vloženih sredstev so tisti državljani, ki so v letih med 1974 in 1994 sklenili pogodbo s krajevno skupnostjo kot organizatorjem gradnje na določenem območju oziroma so sklenili pogodbo s takratnim podjetjem za PTT promet. Tam, kjer so občani sredstva za izgradnjo združevali preko krajevnih skupnosti, zahtevke za vračilo zdaj vlaga občina kot pravni naslednik nekdanjih krajevnih skupnosti. V Občini Moravske Toplice je bila z Odlokom o vračanju vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine ustanovljena posebna komisija, ki je že opravila pretežni del potrebnega dela in bo do roka zahtevke na državno pravobranilstvo tudi vložila. Na razširjenem sestanku članov komisije in predstavnikov krajevnih skupnosti oz. posameznih krajev smo razrešili še zadnje nejasnosti in upamo, da nam je vse zahtevke uspelo tudi kom-pletirati. V pomoč pri tem nam je bil tudi Telekom kot pravni naslednik Podjetja za PTT promet, ki nam je odstopil ustrezno dokumentacijo v zvezi z vlaganji v javno telekomunikacijsko omrežje. Občinska komisija ugotavlja, da so vlagatelji v javno telekomunikacijsko omrežje v Pomurju v neenakopravnem položaju z vlagatelji na drugih območjih. Pri vračilu sredstev se namreč upravičencem za vračilo odšteje priključnina in prispevek za SIS, ki sta veljala v času, ko PRVI POHOD PO SLADKI POTI Da dobiva pohodništvo nove dimenzije tudi v naši občini, pričata kar dva nova pohoda v začetku leta. Po pohodu ob kulturnem prazniku v Tešanovcih je v popolnosti uspel tudi I. pohod po Sladki poti, ki ga je okrog 8. marca pripravil del ponudnikov iz tako imenovanega mikroturističnega grozda Sladka pot. Več kot 200 pohodnikov je pot vodila mimo vseh ponudnikov iz naše občine, ki so se v okviru mednarodnega projekta programa PHARE povezali v grozd. Zbrali so se pri Časarovem mlinu v Berkovcih; po ogledu mlina so krenili na približno osem kilometrov dolg pohod. Pot je novih doživetij in neokrnjene narave željne pohodnike vodila proti Ivanjševcem, kjer so . si pri znanem čebelarju Kolomanu Kozicu ogledali edinstveni čebelnjak, »rojarovo ižo« s ponudbo dobrot iz medu, kovačnico, bogastvo vodnih virov in živali. Prek Lončarovec so se potem spustili do Ratkovec in obiskali znano družino Celec, ki se ukvarja z medičarsko in lectarsko obrtjo. Krog so sklenili pri Časarovem mlinu. Zaključek pohoda z živo glasbo ter pristno ponudbo domače hrane in pijače je sledil v vinogradniškem centru Društva vinogradnikov Goričko v Iva-novcih (gostilna Ratnik). Sklepno dejanje je že motilo sneženje, ki se je v naslednjih urah sprevrglo v pravi snežni metež. Pohod bi naj postal tradicionalen. , so vlagali v javno telekomunikacijsko omrežje, saj so bili vlagatelji takrat oproščeni plačila teh prispevkov. Na neenakost opozarja tudi vseslovensko združenje, ki ugotavlja, da so bile priključnine na posameznih območjih tudi do desetkrat večje od povprečnih, prav v pomurski območni enoti PTT pa so bile priključnine najvišje. Občinska komisija si skupaj z vseslovenskim združenjem zato prizadeva, da se pravilnik o višini prispevkov za SIS in priključninah dopolni in poenoti. Ludvik Kovač, predsednik komisije za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v Občini Moravske Toplice ODVOZ ODSLUŽENIH AVTOMOBILOV !!! ZASTONJ !!! Obveščamo vas, da smo prejeli dopis Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ki nas obvešča, da bodo financirali akcijo odvoza izrabljenih avtomobilov, zato smo pristopili k evidentiranju in odstranjevanju odsluženih motornih vozil, odjavljenih iz prometa pred 1. majem 2004. Odvozi avtomobilov se bodo opravili takoj po odobritvi Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ki mu moramo posredovati sezname s podatki o lastnikih in avtomobilskih znamkah odsluženih vozil, zato vas naprošamo, da nam do petka, 18. junija 2004, posredujete podatke o vašem zapuščenem vozilu. Podatke o zapuščenem vozilu javite na Občinsko upravo Moravske Toplice, Kranjčeva 3 v Moravskih Toplicah Majdi LIPIČ na tel.: 538-15-06. O datumu odvoza avtomobila vas bomo pravočasno obvestili! Odpeljala se bodo le vozila, o katerih bomo imeli podatke na našem seznamu na občini. Vsem, ki ste že podali podatke o zapuščenem vozilu, se vozilo odpelje zastonj! Od 1. maja 2004 dalje zadnji lastnik izrabljenega motornega vozila ne bo mogel odjaviti iz prometa, ne da bi prijavno/odjav-ni službi na upravni enoti predložil potrdilo, ki dokazuje, da je vozilo predal pooblaščenemu predelovalcu v razgradnjo. Priporočamo vam, da izkoristite ponujeno priložnost ter se rešite zapuščenega vozila zastonj. V prihodnje bodo ti odvozi zelo dragi! Občinska uprava Društvo upokojencev Občine Moravske Toplice OBJAVLJA RAZPIS MOJ DOM LEPO UREIEN Društvo upokojencev Občine Moravske Toplice razpisuje NATEČAJ med svojim članstvom - za najlepše urejeno hišo. Pravico do sodelovanja na natečaju imajo samo člani Društva upokojencev Občine Moravske Toplice. Prijavi se lahko vsak sam, lahko vas prijavi tudi kdo drug. Prijave zbira tajnica Društva upokojencev Občine Moravske Toplice ga. Olga Gutman, Vučja Gomila, telefon 547 10 99. Rok zbiranja prijav je sreda, 30. junij 2004. Vsem prijavljenim želim veliko uspeha. Rajko Janjič, predsednik LIPNICA - glasilo Občine Moravske Topilce • izdajateljski svet: Štefan Ferencek, Franc Gomboc, Jože Gutman, Nada Lutarič (predsednica), Tibor Voroš, Emil Vučklč, Jože Vugrinec • ureja: uredniški odbor v sestavi: Geza Grabar, Bojan Peček, Ludvik Sočič (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za črko in sliko • tisk: Solidarnost Murska Sobota - junij 2004 • naklada: 2.300 izodov • Lipnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice - telefon: 02 / 538 15 00 - faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si - internet: www.moravske-toplice.si LIPNICA 4. junij 2004