13. štev. V Ljubljani, dne 26. marca 1910. Leto II. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Vstajenje. Napočil je praznik vstajenja. Spomladanski vetrovi vejejo čez plan, skozi zrak brne praznični velikonočni zvonovi. Vesoljno krščanstvo praznuje praznik vstajenja od smrti onega, ki je prvi prinesel trpečemu človeštvu blagovestje, ki je izraženo v besedah: »Mir vam bodi in ljubi svojega bližnjega, kakor samega sobe.« Veliki učitelj Kristus, čigar vzvišeni nauk je v bistvu obsegal samo eno — ljubezen in zopet ljubezen, je moral za svojo nanovo oznanjevano vero o ljubezni, vse premagujoči, dati življenje. Duhovniki in farizeji so ga proglasili za bogokletnika in brezverca in dali so ga pribiti na križ. Toda on je premagal vse moči pekla in smrti in ko je napočil v krvavordeči svoji zarji tretji dan, vstal je v vsem svojem veličastvu od smrti. Tema je podlegla luči, pravica je premagala krivičnost, zato je vstajenja dan praznik zmage pravice nad krivico. Bodi torej pozdravljen veliki blag-dan vseobčega vstajenja, praznik zmago svete luči nad temo! Ob teni prazniku se vzbuja k novemu življenju tudi narava, osvobodivši se te-škili zimskih spon. Mlado krepko življenje polje vse po-vsodi, nove moči se vzbujajo in svetlo solnce je zopot nastopilo svoje vse, kar je živega, ohranjujoče in vzdržujoče go-spodstvo. Vse, kar živi in diha, se raduje spomladi in vživa v polnih požirih božansko vigred. Samo slovenskemu narodu, slovenskemu kmetu še ni napočila vseoživlja-joča spomlad. Nad slovensko domovino še vedno divjajo in razsajajo ledeni moreči zimski vetrovi. Slovenski narod je še vedno vklenjen v debele verige, v katere so ga pred sto in Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osminka strani 6 K. Pri vscletni inscrciji primeren popust. sto leti vkovali tujci, narodni sovragi. Pred tristo in več leti se je že zdelo, da se slovenski kmet, zdihujoč pod jarmom oholega graščaka in prešernega duhovnika, osvobodi teških okov in si pribori ono zlato prostost, ki gre človeku po božjih in ljudskih zakonih. Takrat sta se dvignila dva rodna brata — slovenski in hrvatski kmet, da z orožjem v roki napravita konec svojemu trpljenju. Kralj slovenskih in hrvatskili kmetov, Matija Gubec, je takrat vihtel svoj meč in za njim je stalo tisoče in tisoče slovenskega in lirvatskega ljudstva. Toda za slovenskega in lirvatskega kmeta v tistem času še ni napočil dan vstajenja. Usodepolna bitka pri Brežicah je napravila konec kmetskim nadam. Kmetski kralj Gubec je plačal svojo krivdo, da je bednemu ljudstvu hotel iz-vojevati z mečem v roki »staro pravdo«, s strahovito smrtjo na razbeljenem prestolu v Zagrebu. Slovenski kmet je pač potil krvavi pot v stoletnem neizrečnem trpljenju pod graščakovo in duhovniško pestjo, sel je na Golgoto pri Brežicah, toda dneva vstajenja še ni dočakal. Toda vstajenje, to je zakon narave. Tudi za slovenskega kmeta, za slovenski narod napoči dan vstajenja! Že se rdeči obzorje in napoveduje se veliki dan. Slovenec stopa na plan, z njegovih rok že pada okov za okovom, a pride čas in morda je že blizu, da se otrese stoletnih verig in postano zopet na svoji zemlji svoj gospod. »Stara pravda« slovenskega kmeta bo tokrat zmagala in zagospodovala, slovenskemu narodu pa bo takrat zasinil teško pričakovani dan vstajenja, dan svobode, po katerem je neutešno hrepenel in koprnel dolga stoletja! O pridi in skoro napoči ta svetli in veliki dan! Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo .Slovenskega Doma* v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. 1. nadstr. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi se naj poiiljajo apravniStvo „Slov. Doma" v Ljubljani. Gostinčarja iščejo. (Dopis iz logaškega okraja.) Iz logaškega okraja se nam piše: Ko so nam ob zadnjih državnozborskih volitvah vsiljevali duhovniki takratnega slugo v »Gospodarski zvezi«, Jožeta Gostinčarja, za poslanca, takrat so nam delali duhovniki in njihovi priganjači take obljube, da so neumni ljudje res mislili, da pridejo nazaj v tisti srečni raj, v katerem sta živela po neki bajki Adam in Eva, dokler nista grešila. Kmetje pa, ka-leri znamo sami misliti, kateri vemo, da se hlini duhovščina kmetom kot njegova dobra prijateljica samo zato, da se njej sami dobro godi, tisti.smo vedeli že takrat, da 1)0 Gostinčar najslabši poslanec, da ne 1)0 za kmeta prav ničesar storil. Vedeli smo, da se bo pridno naučil nalog, ki mu jih bo spisal njegov gospodar dr. Šušteršič, in da bo v parlamentu »iz glave« izblebetal tiste naloge, kakor šolarček četrtega razreda ljudske šole. In sedaj govore dejstva, da je bilo naše mnenje o Jožetu Gostinčarju docela pravilno. Kar mu napiše dr. Šušteršič, to se »napifla« poslanec Gostinčar. Potem pa kriče po klerikalnih listih, kako vpliven je naš Jože, kak znamenit ugled uživa pri visokih krogih, da, baje se sam cesar zanima zanj. Uspehi, ki jili je dosegel Gostinčar za svoje volilce, se sploh ne dajo izračuniti. Ampak žalostno je samo to, da mi kmetje logaškega in idrijskega, okraja teh uspehov nikjer ne vidimo. Dvakrat je po naših okrajih toča vse potolkla; imeli smo ogromno škodo. V občini Dole pa je pritisnil še črv, ki je uničil to, kar je toča pustila. Ljudje hodijo po, tri ure daleč za krompirjem, ki ga, morajo plačevati kot žafran, ako ga hočejo imeti za seme. In zdaj vprašamo naše vsemogočne klerikalne poslance, predvsem poslanca Gostinčarja: Kaj ste vendar storili za tisto kmečko ljudstvo, katere imate vedno na jeziku, kaj ste storili, da mu olajšate njegovo bedno stanje? Prav nič niste storili za ljudstvo, pač pa ste mnogo storili proti ljudstvu. Storili ste, da se znatno olajša, ne naše bedno stanje, marveč naš žep! Še to kar imamo, hočete iz nas izmozgati. Izposlovali ste pred leti, da je država oprostila ljubljanskega škofa Antona Jegliča za deset let vseli davkov, katere bomo mesto njega morali plačevati mi kmetje. Zdaj ste izposlovali ljubljanskemu škofu pol milijon enodstotnega obrestnega posojila, s katerim že zdaj lahko napravi lep profit, ako ga da v hranilnico. Prepričani pa smo, da škof tega pol milijona ne bo nikdar vrnil, marveč mu ga bo država podarila. Ker pa država nima nič denarja, da bi ga mogla razmetavati, zato bo naložila tega pol milijona z obrestmi vred na rame davkoplačevalcev. Ni dovolj, da pobira škof okrog umrlih ljudi denar, ki bi moral priti na kmete, ne, še davke in dolgove bomo morali kmetje plačevati za ljubljanskim škofom. Kje si vendar, Gostinčar, poslanec našega okraja? Ali se ne boš oglasil proti krivicam, ki se gode tvojim volilcem? Pomni, da te ni izvolil za poslanca ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, marveč, da te je izvolilo slovensko ljudstvo, če delajo drugi klerikalni poslanci za škofa, ki je že milijone zapravil, delaj ti za ljudstvo, ki te je poslalo v parlament. folitični pregled. Praznični mir v Avstriji. Poslanska zbornica je pretekli teden šla na velikonočne počitnice. Zato je nastala v politiki skoro popolna tišina. Na državnem krmilu je še vedno baron Bie-nerth in vlada se še vedno izključno v nemškem duhu. In ni se nadejati v doglednem času v tem oziru kake spremembe. A zakaj ne? Ker ima Bienerth in njegova vlada mogočno zaslombo in oporo v najvišjih krogih, na najvišjem mestu. — Bes, obžalovati je, da so na merodajnem mestu še vedno prepričani, da je edina rešitev za Avstrijo dosledna nemška politika. Mi pa pravimo, dokler ne bo Avstrija strogo pravična nasproti vsem svojim narodom, dotlej bo vedno v nevarnosti, da jo kak nepričakovan vihar telebne na tla. Res je, da je v zadnjih mesecih nastala povsodi v Avstriji tišina in da je zavladal mir, kakršnega že dolgo ni bilo opažati. Toda kdo pa je porok, da ni ta mir, ta tišina brezvetrje pred bližajočo se grozno nevihto? Hrvatska v sreči. Dve leti je poteklo, odkar lirvatski 6abor ni zboroval. A sedaj zopet zboruje, in kar je največ vredno, na čelu vlade je mož, ki je v kratkem času svojega bano-vanja pokazal, da ima srce za narod in da ga navdaja tudi resna in poštena volja, vladati pravično ter braniti pravice Krvatske proti vsem napadom. Mnogi novemu banu dr. Nikolaju pl. Tomašiču sprva niso zaupali, toda s svojim moškim, odkritim in odločnim nastopom si je znal pridobiti srca tudi najhujših črnogledov. Hrvatska ima torej po dolgem času zopet bana, ki mu zaupa, ki ga spoštuje, Hrvatska je srečna. Želimo bratom Hrvatom, da bi ne doživeli nobenih razočaranj, marveč da bi jim napočila pod novim banom doba mirnega razvoja in vsestranskega napredka. Madžarsko divjaštvo. Pretekli ponedeljek je imela ogrska poslanska zbornica zadnjo sejo pred razpustom. Ko je ministrski predsednik grof Knhen hotel govoriti, so navalili nanj pristaši madžarske neodvisne stranke in se ga dejansko lotili. Metali so vanj teške tintnike, knjige in stole. Zadali so mu več ran na glavi, ranili so tudi poljedelskega ministra Serenija. Ministra sta oblita s krvjo, morala bežati iz zbornice. Kaj takega se ni še nikjer na svetu prigodilo, da bi se poslanci dejansko lotili ministrov, to dvomljivo slavo so si priborili sedaj Madžari, ki vedno bolj kažejo, da zanje ni mesta med prosvetljenimi narodi. — V torek, dne 22. marca je nadvojvoda Josip s prestolnim govorom razpustil kot vladarjev pooblaščenec ogrski državni zbor. Nove volitve bodo meseca junija. Vse proti Avstriji! Razen Nemčije je ni na svetu države, ki bi bila tako sovražena, kakor naša ljuba Avstrija. In zakaj ? Ker skuša kot nekak agent Nemčije podjarmiti vse narode in jih ponemčiti. V tej smeri se giblje vsa njena ne samo notranja, marveč tudi zunanja politika. Zato jo tudi doli na Balkanu sovražijo kot živega hudiča. In v tem so si edini vsi balkanski narodi: Srbi in Bolgari, Turki in Grki. Kot močan jez proti prodiranju Avstrije na jug nameravajo Srbija, Bolgarska in Turčija skleniti med sabo tesno zvezo. Ta načrt podpira v prvi vrsti Rusija. Zato je potoval pred 14. dnevi v Petrograd bolgarski kralj Ferdinand, zato se tudi mudi sedaj na ruskem carskem dvoru srbski kralj Peter. V času, ko je kralj Peter gost ruskega carja, je bolgarski kralj na obisku pri turškem sultanu Mohamedu v Carigradu, a komaj bo on odšel, bo prihitel sultanu v goste kralj Peter naravnost iz Petrograda. Slep in gluh bi moral biti, kdor bi iz tega ne sklepal, da se nekaj kuha doli na Balkanu. Kaj se bo iz tega izkulialo, ne ve pač nihče, to pa je gotovo, da se ne bo iz-kuhalo ničesar dobrega za Avstrijo! Roziled po Slovenskem. r Proč s takimi sodniki! Pri ljubljanskem deželnem sodišču je nameščen sodni svetnik Boschek, ki niti enega stavka ne zna pravilno izgovoriti v slovenskem jeziku. In ta sodnik naj sodi o tožbah, o katerih se razpravlja skoro izključ- no v slovenskem jeziku?! Radi dokazane nesposobnosti v jezikovnem oziru so tega sodnika poslali pred tedni na dopust in namigavali so, da se več ne vrne na svoje mesto. Sedaj pa čujemo, da se ta za službovanje med Slovenci popolnoma nesposobni gospod v kratkem zopet vrne v svojo prejšnjo službo. To je nekaj nečuvene-ga! Ako kje, moramo v Ljubljani z vso odločnostjo zahtevati, da se imenujejo samo taki sodniki, ki so vešči slovenščine v govoru in pisavi. Ali se naj tudi pri nas, v srcu Slovenije, prigodi takšen vnebo-vpijoč slučaj, kakor pred leti v Mariboru, ko so nemški, slovenščine nezmožni sodniki obsodili na smrt slovenskega obtoženca Bratušo, češ, da je v peči sežgal svojega otroka zgolj za to, ker so v tej peči našli ožgane svinjske kosti?! Nadejamo se, da se bodo našla pota in sredstva, da se bo pravosodno upravo prisililo, da tega nesposobnega sodnika odstrani iz Ljubljane. r Ali je res? Znano je, da se je v času, ko je bil naval slovenskih vlagateljev na nemško »Kranjsko hranilnico« največji, škof Anton Bonaventura v posebnem pismu zavzel za Nemce in za nemško »špar-kaso«. Nedavno tega je škofovo glasilo »Domoljub« priobčil članek, v katerem se je na vse pretege hvalilo nemško »Kranjsko hranilnico«, blatilo slovenske denarne zavode ter se slovenskemu ljudstvu toplo priporočalo, naj mesto v slovenske denarne zavode nosi svoje teško prislužene groše v nemško »Kranjsko hranilnico«, v tisti zavod, ki vzdržuje z denarjem, ki so ga nanesli skupaj Slovenci, vse kranjsko nemštvo in nemškutarstvo. Srce nas je takrat bolelo in nismo mogli verjeti svojim očem, ko smo čitali črno na belem dotični pismi. Kako se je mogel škof Anton Bonaventura, ki ga je vendar rodila slovenska mati, tako spozabiti? Zaman smo iskali odgovora na to vprašanje! In tudi javnost si je stavila enako vprašanje . . . Sedaj pa so se jele po Ljubljani in po deželi širiti zelo čudne vesti. Vse si skrivnostno pripoveduje, da je dala nemška »Kranjska hranilnica« toliko in toliko teških tisočakov za škofove zavode v Št. Vidu in da je prispevala z naravnost knežjim darilom za neke cerkvene orgije. Mi tej vesti nikakor ne moremo verjeti, zabeležili pa smo jo, da stvar škof sam pojasni, ali pa da dasta potrebna pojasnila škofova, lista »Slovenec« in »Domoljub«. Menimo namreč, da škofu pač ne more biti vse eno, v kakšno zvezo se v javnosti spravlja njegova oseba! r Srbija, ti si na bol jem! Za kakšne poniževalne posle rabijo pri nas častniki uboge vojake, je znano. Vojak, ki je vendar enakopraven avstrijski državljan, mora biti častniku hlapec, dekla, pestunja in bogsigavedi kaj še vse. Lahko rečemo, da ni tako nizkega posla, za katerega bi ne izrabljali posamni oficirji revnega vojaka. Vzemimo na primer ljubljan- sko žrebčarno. V kakšne posle tu izrablja poveljnik žrebčarne podložne vojake! Ne-čemo tega niti opisovati. Le to bi vprašali, ali sme ta poveljnik rabiti državne konje in vozove za svoje osebne namene, ali sme vojake siliti, da mu služijo kakor kočijaži in lakaji? Ali je dovoljeno, da se njegovi otroci dan za dnevom ves dan vozijo po Ljubljani z eraričnimi konji? Ce je to dovoljeno in dopustno pri nas, ne vemo, vemo pa, da kaj takega ni dovoljeno v — Srbiji, ki jo gotovi gospodje kaj radi proglašajo za barbarsko! Morda ravno zaradi tega? — Nedavno tega je namreč v Srbiji prišel poveljnik smodnišnice Stanojevič v Obiličevu pred vojno sodišče, ker je, čujte in strmite — rabil vojaka za molžo koze in ker se je njegova rodbina enkrat peljala z eraričnimi konji in z vozom', ki je bil na razpolago samo Stanojeviču samemu, iz Obilieeva na železniško postajo v Kruševac. To je bilo ne v Avstriji, ampak v »barbarski« Srbiji, kjer v vojaku tudi spoštujejo človeka in državljana. r Zatekel sc je črn, majhen, kodrast psiček z ovratnikom in z znamko št. 10, Moste. Komur se je izgubil, naj se oglasi pri Ivanu Kosu, mesarju na Vrhniki. Mrtvemu pesniku. (Antonu Medvedu.) Zdaj, ko pomlad v cvetočem prti, čez goro, plan, življenja siplje val — V kraljestvo temno šel sl smrti, željan pokoja — večno tam zaspal----------- Tvoj duh — jetnik — razvil peroti, resnici je hitel naproti. .. Prevar prepoln, — mož bolesti, srca kipečih čutov, misli, car — Kdo prostor Tvoj nam nadomesti? Odnaša tožbo nam srdu vihar! Kar mož nam misli brazde reže, vsak — v grob že mlad k počitku leže! Gre ponos-car in glej odkriva, geniju, pesnik, Tvojemu se v pas — Semen skrivnostnih Tvoja njiva, v njej cvet duliteč do klasa polje klas—-Na Tebe zroč — pogum nas vse edini, na delo v slavo domovini! Ti šel orač si, misli zlatih, v srce nam zdravih zasejal semen — Zdaj v pesmih tam živiš krilatih, sam v njih vklesan in večno pomlajen! Dokler nam dneva luč izvira, na slavo Tvoja bo ti lira! Dokler slovenska pela grla, dokler naš jug imel bo lavorik — Dotlej s ponosom duša zrla, na pesmi Tvojih, živ bo spomenik----------- Dokler Triglav in hči nam Savn, Sloven bo pel Ti: Tebi, slava! F r a n Z g u r. Dolenjski noulčor. 3z Krmelja pri Št. ]anžu. d Pomota. V zadnji dopis »Alarm v dolini šentjanški« se je vrinila tiskovna pomota. Ne baccilus pedagogicus — takega ne poznamo, ampak baculus pedagogicus, po domače šiba vzgojevalka, kon-trafagot ali šolska batina, tako bi se bilo moralo brati. V toliko je morda potreben komentar, da se bo dotična notica v Šent Janžu na pristojnem mestu in prav razumela. n Pripovedka o pufu — za piruhe — »in Verehrung gewidmet«. Neki vojskovodja je dejal, da je potreba za vojsko treh reči: prvič denarja, drugič denarja, tretjič denarja. Pri krmeljskem premogovniku pa so, kakor je videti, prestavili ta izrek čisto drugače in si vzeli za devizo menda: prvič puf, drugič puf, tretjič puf, skratka puf kjerkoli mogoče. Ker se pa ne vjemajo s to devizo oni, ki bi radi nje prišli ob stotine in tisoče krone, najame si vsak čas kateri odvetnika, da izterja od »verka« kar mu gre. Ljudje so se že kar navadili te procedure. Zato pa tudi ne bi bilo mnogim žal, če bi kakega dne zopet podrli poslopja, v naglici zgrajena, da bi tam zopet mah rasel, kakor je že, — podrli »separacijon« ter naložili tiste kotle, ki so jih s tako težavo privlekli semkaj, na železnične vozove in jih spet odfurali drugam, da bi za slovo železnica zaslužila še kak groš. Nazadnje pa naj bi še kak ekstra-vlak odpeljal za vselej gospoda direktorja in vse njegove podrepnike, da bi znova stala graščinica zaprta in iz nje zijala praznota, in mrak d 40 do 50 delavcev zapusti krmeljski premogovnik. Nekatere so odslovili, drugi pa so se prostovoljno zahvalili za delo. Vsi pojdejo, kakor pravijo, na Nemško dela si iskat pri podjetjih, ki jim bodo plačala njih žulje tako, da bodo mogli vsaj človeško pošteno živeti. Pa ni čuda, kolikor ima direktor premastno plačo, toliko bolj sirot no so plačani delavci. d Zora puca, bit če dana. V nedeljo 20. t. m. so priredili v Krmelju v gostilni g. Levičerja javen shod narodne delavske organizacije. To moramo z veseljem pozdraviti in zaklicati: Delavci, organizirajte se; v slogi je moč! Shod se je vršil ob 2. popoludne. V istem času pa se je shajala v gradičku — nekako nervozna — krmeljska aristokracija rudniška in tudi višje glave s postaje ni manjkalo. Kaj so pač hoteli ukreniti s svojim »protestnim shodom« v gradičku, še ne vemo natanka. Toda če se je nadzorovalo od tam prihajajoče delavce, ki so se udeležili shoda, in bo le eden radi tega odslovljen od dela ali pa kako drugače pritiskali, zabrenkalo se bo na strune, ki jih še niso slišali. d Iz Št. Janža. V predzadnjem »Slov. Domu« smo omenili, da nas obišče škof Tono Bonaventura. In res, pravočasno smo še izvohali za njegov prihod. Baje nas je hotel iznenaditi s svojim tihim prihodom, pa mu je spodletelo. Pisal je baje preje župniku, da pride in da ne mara nobenih ceremonij. Vendar smo vseeno zvedeli, da pride. Pa si bode tudi gotovo zapomnil, kdaj je bil v Št. Janžu. Na postaji v Št. Janžu ga ni nihče pričakoval, tako je moral ubogi Tone z malim kovčegom v roki, kakor kak popotni agent, si iskati voza. Napotil se je v graščino (verkovsko) prosit za voz. Tam so mn pa ponudili samo voz, a s konji mu niso mogli postreči, ker imajo vse bolne, kakor je tudi »verk« sam ves bolan, da že vse škriplje na vseh koncih. Torej v »verku« ni nič opravil, k sreči je vendar prišel nek posestnik in ga potegnil v Št. Janž. Ko se je pripeljal v Št. Janž, ni bilo nobenega človeka na ulici, pač pa smo radovedni opazovali ga skozi okna. In zvonovi so mu kaj žalostno zapeli, nekako tako: »V Št. Janžu pa krone za ško fa nič ni...« Kakor duh je hitro izginil v župnišče. Šele zvečer se je prikazal v cerkev in spovedoval prav do trde noči. V nedeljo pa se je prikazal na leeo, toda, kakor začarani smo stali, ker se ni niti z eno besedo dotaknil politike. Isto s spovedjo je bilo vse v redu — samo svojo rdečo knjižico je toplo priporočal. In v nedeljo popoldne je izginil škof zopet kakor kafra iz Št. Janža, brez vseh ceremonij in »žegnov«. Tako smo ugibali Šentjanžovci še drugi dan, kaj je škofa tako naenkrat spreobrnilo, morda gn je naš dopis kaj zbodel. Ali pa se je morda spomnil, da so izginili oni časi, ko se jo ljudstvo slepo metalo pred noge in s strahom poljubovalo roke škofu, ko je prihajal v vas. Da, tisti časi so minuli, zn-nomnite si Bonaventura; v Št. Janžu se že davno svetlika ... 3z Št. Ruperta na Dolenjskem. d »Domoljubu« ali bolje »Lažiljubu« niso povšeč naše ceste, češ, da so slabe, kar je baje krivda prejšnjega našega župana. Znano je pa daleč naokoli, da je ravno župan Brcar posvečal vedno svojo pozornost cestam, in da se nahajajo zlasti pri nas ceste v jako dobrem stanju. Ker pa kaplanu Štrajhnrju kljub temu dejstvu naše ceste ne ugajajo, predlagamo, da napravi občina na farovške stroške v vse hribovske vasi, kamor hodi Štrajhar na svoja agitacijska potovanja, ceste s trotoarjem ali pa celo železnice, na primer v Ilrastno, Zaloko itd., da bo »njihova milost« kaplan Štrajhar lažje obiskoval in utrjeval svoje somišljenike v klerikalni neumnosti. d Še nekaj iz občnega zbora naših »Čukov«. Ko je bil torej Štrajhar po milosti božji in pomoči župnikovi izvoljen »oberčukom«, je nekaj časa plesal kot pajac samega veselja. Ko se je umiril, je rekel: »Jaz kot nov predsednik smem in imam tako moč, da lahko odstranim ljudi, ki rni ne ugajajo.« Takoj smo vedeli, kam merijo te besede. In res stopi kaplan proti nekemu zavednemu fantu in mu zaukaže se odstraniti. Fant, dobro vedoč, da s »čuki« ni mogoče pametno govoriti, odide. Ali glej čudo! S kor o vsi zbrani fantje se vzdignejo in hočejo oditi. Tu pa skoči kaplan hitro k vratom in roti svoje »čuke« za božjo voljo, naj še ostanejo. Ruvali so se pri vratih kot pijanci. Res jih je nekaj ostalo, in s temi je nadaljeval kaplan Štrajhar čukovsko reševanje naroda. Upamo, da bodo še ti fantje zapustili Štraj-harja, naj se sam producira kot »čuk«, ria.se mesto pa je pri »Sokolu«, ki si mora kmalu postaviti svoje trdno gpezdo v našem prijaznem Št. Rupertu. d Nenasitna farška bisaga. Neka ženica je plačevala pogreb za svojega otroka kaplanu Štrajharju. Ko plača, prosi za potrdilo. Kaplan vpraša, čemu ji bo potrdilo? Ona pravi: »Otrok ima doto in potrdilo rabim za dokaz, da sem toliko izdala za pogreb«. Tedaj pravi kaplan: »Ce je pa tako, da ima otrok doto, mi pa dajte še tri krone, saj vidite, da sem Vam malo računal«. In žena je dala z veseljem one tri krone, misleč, da jo bo bog radi tega gorko vzel v nebo. Da, da, bujno cvete klerikalizem, kjer so ljudje neumni. Radovedni smo, ka-j bodo rekli k temu oni, ki imajo govoriti pri doti tega otroka. d Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri nas vrlo uspeva. Imamo že okrog 70 članov, iz nekaterih rodbin so kar po štirje vpisani. Tu se jasno vidi, da se naše ljudstvo ne da komandirati od Štrajharja, ki je grozovito rogovilil proti tej podružnici. Ali vsi njegovi napadi so le koristili. Ljudstvo se zaveda, da je družba sv. Cirila in Metoda res le narodna in nikaka politična naprava, da vzgojuje ona otroke v strogo krščanskem duhu in da je rešila že mnogo slovenskih otrok potujčenja. Zato pa na delo za našo podružnico, da nas bo skoro 100 članov. Z Vač. d Naš kaplan France Majdič je zadnje nedelje strašno pobijal na prižnici obrekovalce, opravljivce in lažnike. Bile so prav lepe pridige, in če bodo imele kaj uspeha, bomo kmalu videli. Povemo pa že danes, da bi bilo dobro, če bi se gospod FVance tudi odvadil podpirati laž. Njegov bog je »Domoljub«. »Domoljub« pa z Vač laže, da se hudiču studi. Bomo to dokazali. Gospodu učitelju Blaganju očitajo v »Domoljubu«: .1. da ni sklical občnega zbora kmetijske podružnice; 2. da je napravil dolg pri gasilnem društvu; 3. da dela nemir v občini in še vse mogoče grehe. — No, odgovor nam je lahek. Občni zbor kmetijske podružnice se je tudi letos pravilno sklical v »Kmetovalcu« in povrhu se je še pred cerkvijo klicalo po občinskem slugi. Seveda »Domoljubovemu« dopisniku ne pride na misel, da bi bral »Kmetovalca«. Občni zbor je bil torej pravilno sklican in kdor drugače trdi, je lažnik. Fej mu bodi! — Dolg na brizgalni in na gasilni baraki je bil prej, kakor je gosp. Blaganje vedel za Vače. Dolg je naredil Bazist. Blaganje ga je le občutno zmanjšal. Kdor drugače trdi, je lažnik. Fej! — Blaganje ne dela nemirov, ampak jih delajo kaplan, Klančarjeva mama in pa zaljubljeni »oberfajmošter« Titus z Mačkovca. Blaganje je na Vačah tri leta, a se ni, dokler ni prišel k nam sejat seme ljubezni. France Majdič, nič pisalo po časopisih. Tukaj nismo vedeli ne za liberalce, ne za klerikalce. Vsa nesreča je v tem, da je tisti Bazist, ki je faliral že pri pošti, pri dacarjih, pri železnici, faliral tudi pri županstvu. Tisti Bazist, ki je bil enkrat tak liberalec, da je celo misijon preprečil, ki ni v osemnajstih letih svojega županovanja za nas kmete prav nič storil, je pri volitvah propal, in zanj gre sedaj kaplan po kostanj v ogenj. Ob volitvah smo res hodili v Litijo, a tega ni povzročil Blaganje, ampak Bazist s svojimi neutemeljenimi ovadbami. Ce pa je Blaganje plačal 30 K, jih je plačal radi žaljenja na časti. Povejte, kje in na kak način dela nemir. Dokler ne poveste, ste v naših očeh ostudni lažniki. Fej vam bodi! Amen. d »Domoljubovemu« dopisniku. Obžalujemo, da ste v slovenščini tako slabo podkovani, da niti navadnih izrazov, kakor: metoda, imuniteta, servirati in afera ne razumete. Pravite, da so to kitajske besede. Da jih ne boste proglasili celo za malajske, vam raztolmačimo njih pomen. »Kneippova metoda« pomeni, naj si dopisnik »Domoljuba« in njegova častita družba enkrat privošči mrzlo kopel. Ta vas bo mogoče streznila, da boste sprevideli, da ima laž kratke nogo. Imuniteta pa je to: Ko bi bili vi resnicoljubi, lii nastopili prostodušno in se ne skrivali pod imenom tistega, katerega nam ni mogoče poklicati na odgovor. Servirati se pa pravi: Ce boste svojim backom pokladali v jasli tako krmo, kakršno ste začeli v zadnjem času, bodo postali mršavi, kar bo za pastirja slabo spričevalo. Ce pa želite vedeti, kaj je afera ali škandal, naj napravi Boltatov Pepe iz »Iblane« velikonočni izlet na Mačkovec. Tam bo nabral toliko lepih jjirliov, da jih bo lahko vse leto delil naročnikom »Domoljuba«. Tudi vam še vedno šumi po glavi naša predpustna vožnja k pošteni litijski veselici. Pravite, da je znan krokar zapil celih 20 kron. To je tako nesramna laž, da se mora samemu poglavarju pekla studiti. Ker vemo, komu je namenjena vaša strupena pšica, zato vam povemo, da se dotični fant ni vozil z nami, se ni udeležil veselice in niti vinarja zapil, ker je bil doma, kar lahko pričajo lastni starši. Toda, vam se ne gre za to, če pišete laž ali resnico, samo da zamorete očrniti tiste, ki se ne pokorijo vaši klerikalni komandi. Ce se mi udeležimo narodnih prireditev, vas prav nič ne briga. Ne briga pa tudi nas nameravani izlet »Marijinih devic« na Sv. Goro, ako bi ne vlekli že sedaj precej debelo »špago« v podobi svetlih kronic. Pri nas vidite najmanjši pezdirček, bru-nov svojih pripadnikov pa ne pogledate. Na prvo postno nedeljo se je potrudil v gostilno k Osoleli. Tam so praznovali postni čas s tem, da so rjuli, kakor bi bila zbrana cela tolpa zveri in to še na polnočno uro. To veselje pa so si privoščili vaši najverniejši pristaši in kandidati bodočega »Cuka«. No, že veste, kakšno blago rabite. d S povzdignjenimi rokami nas jo prišla prosit Malka z Mačkovca, da bi več no pisali v »Slovenski Dom«. Pa smo ji povedali, da naj kar lepo neha pisariti »Domoljub«, tri tedne potem bomo nehali pa mi. No, Malka že ve, kje jo čevelj žuli. d Iz »Marijine družbo« je izbrisal kaplan Titusovo dekle z Mačkovca. O tem se po fari mnogo govori. No, mi pa vemo, da je punica nedolžna. Naj nam vendar enkrat v »Domoljubu« pojasnijo, zakaj se dobra dekleta izganja. d Dobro še pomnimo žalostno smrt Titusovega sina. Tudi to stvar bomo še spravili na razgovor, ako ne bo Titus pometal pred svojim pragom. Kaj so neki mislili zaljubljeni gospod Titus, ko so rekli, da morajo vašega liberalca mazati v »Domoljubu«1? d »Kavke in plevel« so tista dekleta, ki se ne pustijo rihtati od kaplana, tako jih namreč imenuje »Domoljub«. Kaj pa) jim morete očitati1? Zakaj jih pa še sedaj ne pustite z vašimi prijaznimi vabili, da naj hodijo zopet v cerkev pet? Poglejte malo v vrste vaših i>odrepnikov, in kmalu boste našli tam kako kavko. Naše dekleta pa so vam le »prekislo grozdje«, ste razumeli? d Iz Škoeijami pri Mokronogu. Tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda se pripravlja že prav pridno na drugo veselico v korist naše drage šolske družbe, da-si je stara še-le poldrugi mesec. Na velikonočni ponedeljek, to je dne 28. marca, priredi v prostorih gostilne g. Durjave veselico s tem-le sporedom: »Eno uro doktor«, burka v enem dejanju; »Eno noč na ljubljanskem rotovžu«, šaljivi prizor, ki ga izvaja iz posebne prijaznosti znani komik g. Peter Strel iz Mokronoga. Pred igro in med odmori nastopi podružnični možki in mešani zbor. Pevske točke so: »Dramilo mojim rojakom,« moški zbor; »Geslo ^ družbe sv. Cirila in Metoda«, moški zbor; »Mladosti ni,« mešan zbor; »Ogljar« in »Potrkan ples«, mešan zbor. Ker so v sporedu zastopane obilne pevske točke, ki so pri prvi veselici zelo ugajale, se je nadejati obilo obiska. Pripomnimo še, da šteje moški zbor deset glasov, a mešan IS, kar je za tukajšne razmere že jako veliko. Z ozirom na dobrodelni namen prire- ditve se vabijo vljudno vsi domačini, posebno pa častiti okoličani, da se je v obilnem številu udeleže. Pričetek je točno ob po! 8. zvečer. Prireditvi sledi prosta zabava. d S Čateža se nam piše: Zadnjo ne- deljo je naš župnik na prižnici razsajal proti »Slovenskemu Domu«. Med drugim je tudi rekel, da kdor njega zaničuje, Boga zaničuje. To je pa vendar malo preveč, ali ne, gospod župnik? Nikari ne mislite, da ste kakšno višje bitje. Ravno tako ste čisto navaden človek kakoršni smo mi, samo ta razloček je, da imate vi drugačno obleko kot mi, da se vam ni treba nič truditi in da kljub temu dobro živite, do-čim se moramo mi truditi za vsak grižljaj kruha. Tudi glede posojilnice, mlekarne in opekarne ni vse tako kot zatrjuje župnik. Kar se pa tiče »venmetanja« »Slovenskega Doma«, povemo našemu župniku le-to, da bo on iz občinskega odbora »ven vržen«. Ne bo prav nobena škoda za občino, ako ga vržemo iz odbora. Duhovni gospodje vedno vpijejo, da je vera v nevarnosti. Mi kmetje pa smo tega mnenja, da je čudno, da vera ni še bolj v nevarnosti, kajti kdor gleda in opazuje naše duhovnike, tisti mora izgubiti vso vero. Sicer pa itak vemo, da imajo najmanj vei‘e duhovniki. Ti se kažejo verne zato, ker od vere žive! Napredni kmetje imamo mnogo več vere, kakor tisti, ki nas hoče s prižnice učiti. d Iz Št. Lovrenca na Dolenjskem. V nedeljo, dne 20. marca je naš župnik Oblak hrulil farane iz prižnice ter čenčal, da ima škof pravico od apostolov, napredne liste prepovedati. Grozil je: »Kdor bere »Slovenski Dom« in »Slovenski Narod« ima smrten greh, ker je škof čitanje teh listov pod smrtnim grehom prepovedal; kdor bere te liste, ne dobi odveze tudi na smrtni postelji ne.« — Tu se vidi, kako se bojijo črni gospodje po farovžih luči. »Slovenski Dom« je že marsikaj razkril, kar jim ni ljubo, doka?,, da list vrši dobro svojo nalogo. Kak prijatelj je Oblak ljudskega denarja, se razvidi iz tega, da je za neki pogreb s štirimi mašami računil 120 K, za sveče pri pogrebu pa kar 9 kron. — Kmet, kedaj se bodeš izpa-metoval, da mu ne boš Svojih krvavo pri-služenih krone nosil v nikdar polno farsko bisago? Pri vsaki priliki poudarja, da je treba ljudski denar varovati. Kajpak, on drugega ne misli, kako bi svoje ovce bolj ostrigel. Najrajši bi imel, da bi mu Paranje svoje krvavo prisl užene kronce znosili v njegovo bisago. Oblak l>i jili dobro varoval, tako, da bi jih nihče ne videl več. Kake kozle strelja naš župnik, kaže ta - le zgodba: Umrl je samec, ki nikoli ni poznal, kaj je ženska. Oblak je poročal sodniji, da je umrli zapustil šest otrok in ženo. Gospodar, ki je bil klican k sodniji, je komaj prepričal uradnika, da je hi 1 pokojnik samec in da ni zapustil ne otrok, lie žene. Oblak prepoveduje branje naprednih listov. Pa s tem dela le dobro reklamo: marsikdo se bo samo radi tega naročil na »Slovenski Dom«. In prav je tako, kajti on je naš zvesti prijatelj, vsaj izvemo, kaj naši poslanci delajo za nas in kako se gospodari z deželnim in državnim denarjem. Škofu z lopato mečejo denar, nas pa tolažijo, da je ubogih nebeško kraljestvo. Naj Oblak prepoveduje »Slovenski Dom« in »Slovenski Narod«, mi jih bomo pa raditega še bolj zvesto brali kot dosedaj in podpirali. GorenjsKl novlčar. Joviče iz Št. Vida nad Ljubljano. g »Moč uniforme«, burko Jak. Štoko vo je uprizorilo na sv. Jožefa društvo »Sokol« z velikim uspehom. Pred predstavo je pozdravljala kmečka pisateljica gospodična Manica Komanova navzoče občinstvo, skoraj izključno domačine, ki so kljub slabemu vremenu napolnili dvorano do zadnjega kotička. Že samozavesten nastop govornice je občinstvo očaral, koliko bolj pa še njen govor. V strogih, vendar v dostojnih besedah (ne kakor Tine v Cebavovi štali) je ožigosala naše nasprotnike. Imenuje jih gardo brez programa, brez svoje volje. Apelira na starše, naj jih nikar ne strašijo napadi na njihove sinove — »Sokole« in naj jih radi tudi vnaprej pošiljajo v družbo »Sokolov«; zakaj njih namen je svet, njih pot pelje k prosveti in k vzvišenim ciljem. — Končala je svoj govor z izrekom: Lepe so ideje sokolske in čast mladeniču, ki stremi za njimi. — Tako je govorila ona, mi pa pravimo: »Dokler imamo tako zavedna dekleta in mladeniče, se nam ni treba bati!!!« Dramatična predstava pa se je izvršila naravnost mojstrsko. In kako tudi ne? Že burka sama na sebi je produkt zdravega humorja. Igralci - diletantje so izvršili splošno svojo nalogo izborno. Cviren (Zalokar Anton) nas je v začetku s pohlevnim, pozneje pa, ko obleče uniformo z moškim nastopom naravnost očaral. Agata (g. Bitenc Minka) se je pokazala pravo umetnico. Agent, (Poličar Milan), posebno pa eksekutor (Bitenc Žani), do liro vol j ček, ki rad pije, je v pravi luči igral vlogo nepridiprav - biriča. Tudi njegovo petje s primerno mimiko nas je zadovoljilo. Ostali: Liza, Jera, Milek, župan, Kožuh in drugi so vsi rešili vlogo izborno, le Pečka naj bo v drugo pri enakih vlogah bolj boječ, sicer pa pazljiv. Splošno pa so igralci pokazali, da imajo smisel za stvar in da se bo dalo z njimi še marsikaj doseči. »Moč uniforme« se ponavlja drugo nedeljo, dne 3. aprila. g Kje je dosldnost? Kaj so imeli »Čuki« v nedeljo, nas sicer tnalo brigih, gre se za to, da pokažemo Tinetu, kako malo doslednosti pozna on. Lansko leto menda so imeli ljubljanski »Sokoli« izlet skozi Št. Vid ter trobili med popoldansko službo božjo. V nedeljo je pa mala jata Čukov iz okrožja Posavje-Šmartno-Preska-Št. Vid trobila grede k maši tik pri cerkvi in motila s cvilenjem službo božjo; prišli so namreč prepozno skoraj četrt ure. Kje je doslednost? No, pa kaj se hoče, samo da so Čuki pred naukom v krojili (!) veseli sekali pomaranče! n Tinetu ni prav, ker obiskujejo »Sokoli« ob nedeljah popoldne telovadnico. Vprašamo: Ali se Tine še spominja, kako so lansko leto peli krampi za Cebavovo štalo na praznik sv. Petra, ko so gradili čuki keglišče? Kje je zopet doslednost? Jeseniške novice. g Surovine. Da se zbira v »Delavskem domu« vsakovrstna sodrga: analfabeti, žganjarji in še drugi taki ljudje, torej pripadniki sedme kurije, kakor jih je označil pred nedavnim časom neki sedaj goreči in vneti klerikalec, to pač ve že vsak pameten človek na Jesenicah. Da je pa cvet te stranke, namreč »čukarija« tako podivjana, tega pač nismo mislili. Ko smo večkrat čitali, kako »čuki« tu ali tam kažejo svojo izobrazbo in dostojnost, smo pač zmajevali z glavami, češ, kaj takega vendar ni mogoče. Ali sedaj pa verjamemo, ker vidimo sadove klerikalne vzgoje tu na naših »Čukih«. Na praznik sv. Jožefa je bil zbran na Savi pri Marketu ves generalni štab; bilo jih je približno 15 do 20. Da so bili pošteno nadelani, se razume, saj so ga tl abstinent je I>ili ves dan kar po Štefanih. V to gostilno so prišli slučajno trije »Sokoli« in dve dami. Ti so se popolnoma mirno in dostojno vsedli na njim od natakarja odka-zani prostor in se niso prav nič zmenili za pijano »Čukalado«. Kot družba sama zase so se menili to in ono. Ker je bil eden teh »Sokolov« nekaj dni prej pri naboru, je pripovedoval svoji sestrični, ki ga je prišla obiskat, kako mu je že trdo šlo in da bi bil kmalu potrjen k vojakom. V veselju, ker ga niso potrdili, so si nazdravili z »Živela svoboda!« To je bilo pa nekaj groznega za kosmata ušesa pijanih »Čukov«, vklenjenih v teške verige kralja alkohola. Takoj so skočili pokonci ter kričali: »Dol s svobodo, smrt svobodi!« Ko jim je hotel eden »Sokolov« pojasniti, da so družba sama zase, in da niso imeli namena žaliti, se je vzdignila vsa tolpa ter med grdim preklinjanjem napadla prej imenovano družbo. »Sokoli« so se seveda morali umakniti pred to divjačino in le hladnokrvnosti in treznosti »Sokolov« se je zahvaliti, da se ni zgodilo kaj hujšega. Lahko je poškodovan samo eden, in sicer so mu po obrazu začrtali s kremplji znamenje* katoliške izobrazbe. g »Kaj bo?« tako tarnajo stari ljudje; včasih smo živeli v miru ter smo se ljubili med seboj, zdaj pa ravno ljudje, ki so pri vsaki besedi sklicujejo na sv. vero, povsod netijo sovraštvo in prepir. Včasih se je v šoli razlagal krščanski nauk otrokom, sedaj se jinl pa razlaga, da so starši, ki berejo napredne časopise, »brezverci in krivoverci«. Le tako naprej! Cim bolj boste divjali, tem preje vas bo slovensko ljudstvo spoznalo ter obračunalo z vami, kakor zaslužite. g Drama »Mati«, ki se je uprizorila v prid velikovške šole, je privabila mnogo odličnega občinstva s Koroškega in Kranjske gore, Dovjega in Bleda. Tudi Jeseničani so se odzvali v obilnem številu. Igralo se je naravnost izborno. Kaj takega se na revnem jeseniškem odru ni pričakovalo. Igralci so se brez izjeme vsi potrudili ter so igrali tako z občutkom, da je v dvorani pri raznili prizorih vse jokalo. Tudi tamburaški zbor naših »Sokolov« je žel obilo pohvale. Splošna želja vseh udeležencev je bila, da naj bi se še bolj pogostoma vršili taki dramatični večeri. g Vsem čitateljem jeseniških novic želi vesele praznike — Novičar. g Iz sešlke občine. Ker se iz selške doline že dolgo ni nobeden zglasil v »Slovenskem Domu«, zato hočem pojasniti nekatere laži v »Domoljubu«, iz katex-ih se razvidi, da dopisnik ni bil normalen ali pa je popolnoma pokvarjen človek. Baha se namreč, da je častne občane: dr. Šušteršiča, dr. Kreka, Evgena Jarca in Fr. Demšarja, izvoljene v občinski seji dne 7. januarja t. 1. v Železnikih, deželni odbor potrdil. Hud je bil baje boj zanje! Verjamem! Saj so dobili izmed 11 odbornikov z županom vred celili 5 glasov, torej častno manjšino! Lahko so ponosni! Nadalje se je ta zdražbar obrnil tudi na Zali log. Tudi tam hoče znesti svoje kuka-vično jajce in zanesti razpor; s tem menda hoče ugladiti pot novemu župniku, da bode lažje začel vihteti bič nad mirnimi Založani. — Nadalje piše o neki koklji, ki bo v dveh mesecih zlegla »Sokole«. Kolikor besedi, toliko laži. Potrebno bi bilo, da bi lažnjivemu in opravljivemu dopisniku njegov strupeni jezik s korenino izruvali, potem bi bil morda mir. »Domoljubovemu« dopisniku pač laž največ nese, zato ne more skrpucati nobenega dopisa brez laži. Piše namreč, da so orožniki odvedli uklenjenega nekega fanta v zapor, ker je nekega moža oropal in, čujte, ta je bil »Sokol«. Ne vem, ali bi se človek jezil ali smejal taki oslariji. Dotični fant ni bil nikdar »Sokol«, ker bi ga ne bili sprejeli, ako bi se bil tudi ponujal, ker gledajo na drugačne ljudi, kakor pri »Čukih«. Morda bi ga bili »Cuki« radi sprejeli, ako bi bil hotel vstopiti, saj bi bil eden boljših telovadcev?! Gotovo bodo Založani tudi radovedni, kateri so bili tisti, ki so »Sokole« z metlami zapodili nazaj ? Žalibog, da nihče o tem nič ne ve, mogoče so se rodili dotični zlikovci v dopisnikovi domišljavi glavi? Naj dopisnik tudi pojasni, katere ženske jih bodo s cu- njami napodile. Morda Medvedove dve devici, ki bi se radi prikupili »Čukom«, da bi jih rešili od dolgočasnega samskega stanu! Nad Založani so obupale, zadnji up je bil »Cetkov« France, pa tudi ta jih je zapustil. Priporočam Založanom, naj bodo oprezni pred Renovim Tientom Kakor se čuje, je on glavni poročevalec »Domoljubovemu« dopisniku. g Cestne razmere v kamniškem okraju. Vsled mehke zime so ceste splošno mnogo trpele. Tudi v kamniškem okraju so ceste po večini v slabem stanu. Znano je, kako slaba je cesta po Tuhinjski dolini : vse je razorano kot po njivi. Iz Kamnika proti Mostam ni mnogo boljša. Od Mengša proti Mostam pa imajo tako cesto, da se kmalu ne bode poznalo, ali je deželna cesta ali navadna občinska pot. Po sredi sta dve kolesnici, po katerih se da še za silo peljati, namreč zdravemu človeku, ako mu »rukanje« ne škoduje. Ako pa se je treba ogniti, takrat se mora prijeti za voz, sicer bi odletel z voza na cesto. Modri cestarji so namreč od kolesnic čez cesto skopali čedne jarke, po katerih poskakuje voz, kakor bi se peljal po njivi čez kraje. Namesto da bi naredili zgrobljane ceste, so cestarji odkopali ob straneh ceste naraščene robove blata in trave, kar so prej vedno že v jeseni storili ter naredili tako poševno lego, da se je cesta spomladi kmalu odtekla ter ostala lepa skozi vse leto. Sedaj pa kar jarke izkopljejo iz žlebate ceste, da nekoliko voda odteče, večina vode se pa podi pod kolesi toliko časa, da se posuši od sape ali soln-ca. Cestarji sedaj pač tako delajo, da je hitreje narejeno, če je cesta za vožno ne-pripravna, jih ne briga. Pač bi imelo to brigati cestni odbor, v prvi vrsti njegovega načelnika. Kakor pa se vidi, se gospod načelnik prav malo briga, pač pa ima več veselja nad tem, če cestarji zanj poskrbijo na drug način. Zato bližnji kmetje vedno cestarjem očitajo, da doma služijo plačo. Kakor se vidi, je gospod načelnik zadovoljen s cestarji, gotovo pa davkoplačevalci niso s cestami. HotrnnlsUi noulčar. ffovics z Vrhnike. n Velikonočna izpoved, Sv. Vid in gledališki režiserji. — Malo čudno se strinjajo te tri stvari, kaj ne, dragi čita-telj 2 Toda, bodi potolažen, kajti vedi, da je na Vrhniki vse mogoče in prav nič bi se ne čudili, če bi nekega dne oznanil kaplan Sedej s svoje prižnice, da bo odslej črna barva za Vrhniko bela in narobe . . . Torej poslušajte, kaj je bilo na praznik sv. Jožefa pri nas novega. — Šlo je popoldne nekaj žensk v cerkev, da opravijo velikonočno izpoved. Stopile so k Spovednici in čakale, a duhovnika ni hotelo biti od nikoder. Šle so k drugi spovednici, a trnli tam so precej časa čakale, ne da bi bile pričakale. Pač! Glej, nekdo se približuje opreznih korakov, roke ima sklenjene na prsih in oči jezuitsko nakremže-ne . . . Ženske so ga takoj spoznale. In kdo ne bi poznal sladkomilega mežnarja od sv. Pavla? Stopil je torej ta svetnik božji k spovednici, nagnil se zdaj k tej, zdaj k oni ženski in ji zašepetal nekaj na uho. Ženske so se nejevoljno odstranjevale od spovednice. Pred cerkvijo so se potem na glas pomenkovale o vsebini besed sladkomilega mežnarja od sv. Pavla. In izvedeli smo sledeče: Danes »gospodje« nimajo časa za velikonočno spoved, ker imajo mnogo važnejši opravek. Kaplan Sedej je moral namreč kot katoliški režiser v »Društveni dom«, kjer ima generalno skušnjo za gledališko predstavo »Sv. Vid«. Kaplan Vovk ima pevske vaje z »Marijinimi devicami«, kar je gotovo tudi prijetnejša zabava, kot pa sedeti v spovednici in poslušati grehe starih ženic. No, in gosp. dekan ima tudi kak drug opravek ... Na ta način torej danes ne bo nobene spovedi. Lepe razmere, kaj ne? Svoje dolžnosti ne opravljajo, ker ravno spoved ni posebno prijetno delo, puste torej cerkev in gredo drugam, begat in »izobraževat« našo mladino na katoliški podlagi! No, slednjič je to tudi božje delo, in če ostanejo ljudje brez velikonočne spovedi, kaj za to! Saj imajo oni smrtni greh, duhovnik, ki je tega greha kriv, se je pa le par uric dobro zabaval! n Moralni uspeh katoliških iger. Gledališke predstave imajo predvsem namen, da vplivajo blažilno na gledalca. Mislili bi, da velja to posebno o takozvanih katoliških igrah, a kokor smo se v soboto pri nas prepričali, kino se jako zmotili. Igrali so namreč v »Katoliškem domu« igro »Sv. Vid«, kako, to je druga stvar. V tej igri nastopajo gladiatorji in rimski pretorjanci, katerih kostumi, posebno pa meči in helebarde so našim katoliškim mladeničem posebno ugajale. Brez šale: tak vpliv je imela ta škandal - igra na nje, da so jo hoteli ponoči še sami igrati, in to ne v »Katoliškem domu«, ampak kar na odprti cesti. In če so se pri tej svoji predstavi posluževali mesto gladi-jatorjevih mečev — gnojnih vil, kaj za to! Saj z vilami se baš tako lahko stepejo, kakor z meči! In so pričeli udejstvovati moralni vpliv katoliške igre — z gnojnimi vilami . . . n Nič hudega se ni zgodilo kaplanu Sedeju, samo iz svojega motorja je padel tam nekje v Podlipi ter se malo potolkel. Toliko v vednost onim, ki mislijo, da se je naš prijatelj hudo ponesrečil. Vsakdo se bo gotovo z nami vred radoval, ko bo slišal, da nam je kaplan Sedej še vedno ohranjen, saj bi nam bilo sicer tako silno dolgčas po njem . . . n Ljudska predavanja na Vrhniki. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, prične naš »Sokol« v kratkem prirejati javna ljudska predavanja s pomočjo »Akademije« v Ljubljani. Predavanja s predavatelji so baje že v polnem teku. — Opozarjamo že danes cenjene čitatelje na to prepotrebno podjetje vrhniškega »Sokola«. n »Satanova sapa« pred sodiščem. Znano je, da »Domoljub« ni prav nič izbirčen v lepih priimkih. Tako si je izmislil za par ljudi na Vrhniki prav lepo katoliško duhteče ime: »Satanova sapa«. — Med temi srečnimi je tudi gosp. Ivan Tischler, gostilničar na Vrhniki. In kako lepe sadove rodi »Domoljub« med svojimi čitatelji, kaže to, da je pred kratkim neka žena javno na cesti začela vpiti nad gosp. Tischler jem: »Ti si »satanova sapa«, brezverec itd.« Gospod Tischler pa je hotel storiti enkrat konec temu obrekovanju in je to katoliško žensko naznanil sodniji. Tako je prav in mi svetujemo vsem somišljenikom, da store v podobnem slučaju isto. Le na ta način bodo postali klerikalni jezički krajši. n Pohotnež. V soboto ponoči so zaprli kovaškega pomočnika Janeza Koširja, ker je hotel spolno zlorabiti svojega tovariša. Košir je star 35 let in je doma iz Bohinjske Bistrice na Gorenjskem. Vstopil je šele v petek v službo pri nekem tukajšnjem kovaču, v soboto pa je prišel že na varno v cesarsko hišo. n »Slovenski Dom« citati je pod smrtnim grehom prepovedano, tako je rekel eden izmed naših kaplanov nekemu fantu, ki se je prišel spovedat. Najlepša hvala za tako izborno reklamo! Joviče iz postojne. n Za »Sokolski dom« v Postojni so darovali: G. Fran Rebec nabral v gostilni Ambrožič 1 K 20v, br. Ignac Kvas tri obroke a 5 — 15 K, nabiralniki: Narodni hotel 10 K, hotel Ribnik 10 K 60 v, gostilna »Tiha dolina« 2 K 10 v, hotel »Krona« 13 K 70 v, gostilna Mislej 1 K 32 v, v »Majlandu« 2 K 20 v, gostilna »Arko« 5 K 30 vin. Vsem srčna hvala! Na zdar! Spominjajte se tudi o priliki piruhov sklada za »Sokolski dom« v Postojni! — Živeli! n Deželni šolski svet še do danes ni dal odgovora prizadetim staršem zaradi telovadbe šolskega naraščaja. Mi menimo, da nam napravi slavni c. kr. deželni šolski svet najbolj vesele velikonočne praznike ter da otrokom za piruhe najlepše darilo, ako nemudoma reši dotično zadevo. Svaka sila do vremena! n Katehet Ažman je diktator okrajnega šolskega sveta. Kar on reče in kakor on informira gotove gospode, tako se stori. Saj je pa tudi znano, da gospodje tega kalibra vedno le čisto resnico govore! — Kaj pak! n Zakaj ne da katehet Ažman odgovora načelniku »Sokola« v Postojni 1 Naj-hrže nima besed na razpolago. Kar smo -čitali v »Slovencu«, vemo, da je vaše matur ..j ... ' - slo, a se sami bojite podpisati pod ta »sulfur«. Zakaj molčite, gospod Florijan? Saj učite, da je resnica hčerka božja. Torej z resnico na dan! Joviče iz Vipave. n Vinska kupčija na Vipavskem je bila letošnjo zimo slaba. Odprodalo se je prav malo vina. 'V poslednjem času pa je postala ta kupčija živahnejša ter so se cene vinu pričele višati. Cena vinu je sedaj hektoliter 20 do 24 kron. Krčmarji in vinski trgovci, pridite na Vipavsko, ker tu dobite še jirav obilno množino dobrega in pristnega vina! n Kmetska in gospodarska zadruga na Velikem polju nad Vipavo prav dobro deluje. Letos je vsem svojim članom prodala ves vinski pridelek po 24 K hektoliter. Svojim članom je pa tudi preskrbela po zmernih in nizkih cenah razne gospodarske potrebščine, kakor turšico, moko in žito. n Iz Planine pri Vipavi. Planinci plačujemo prav visoke občinske naklade od svojih zemljišč, ki leže v budanjski občini, a od te občine nič nimamo Niti navadne brvi čez potok Budanjščico,ki jo silno rabimo Planinci, noče sedanje budanj-sko klerikalno županstvo popraviti. n Občiuske volive v Vipavi se bodo vršile meseca aprila. Zmaga je zagotovljena narodno-napredni stranki. n Izobraževalno društvo so ustanovili naprednjaki v Ložah. Članov se je oglasilo prav obilo. n Kmetska in delavska posojilnica v Spodnji Idriji je imela v prvem letu svojega delovanja 176.348 K 65 vin. prometa, članov je štela ob zaključku leta 1909 60, ki so imeli v deležih 340 K. Hranilnih vlog je bilo 57.701 K 2 vin., posojila pa 48.996 K 11 vin. Čistega dobička je bilo 120 K. Ta izborni napredek tega mladega denarnega zavoda pač jasno kaže, kako velika je bila potreba ustanovitev posojilnice v Spodnji Idriji. Že prvo leto po-vspela se je v toliko, da je lahko izhajala z denarjem, ki je bil pri njej naložen od domačinov in ji ni bilo nikdar potreba iskati denarne pomoči pri drugih denarnih zavodih. Kmetje in delavci v Spodnji Idriji, oklenite se svoje domače posojilnice ter nalagajte svoje prihranke edino pri tej posojilnici, ki je vredna vsega zaupanja, kar je takoj prvo leto pokazala. Da pa ta posojilnica tako dobro napreduje, je zasluga njenega sedanjega načelstva, ki je res v pravih rokah. Vsi člani načelstva delujejo nesebično, brezplačno za procvit domače posojilnice. Vsa čast takim možem! 3z ilirske Bistrice. n »Bistriški Sokol« je napravil lep zabaven večer. V prvi vrsti je bil seveda namenjen br. starosti Samsu in br. pod-starosti. Prav dobro smo se zabavali in vsi smo bili enih misli, da bi se še večkrat tako zbrali in se navduševali za sokolske ideje. Posebno imenitno je bilo tudi to, ker smo se zbrali v gostilni pri »Žefi«. — Marsikomu je bilo žal, ker ni Jože, kajti samo Jožetom smo čestitali, drugim pa nič. n Za »Sokolski dom« se je nabralo na Jožefov večer 60 K. Posebna hvala gre g. černakovi. Hvala lepa! Tudi drugim da-rovateljem lepa hvala in za drugič se še priporočamo. Zdaj se v kratkem skliče izredni občni zbor, kjer se bode razpravljalo o stavbi »Doma«. Želeti bi bilo, da bi se stvar kolikor mogoče hitro rešila in da bi se začelo z zidanjem. Prosimo vse tiste, ki imajo tako malo bolj globoke žepe, naj kaj darujejo za naš »Dom«, ki bode ponos celega okraja. Na zdar! n Zakaj mi ne napredujemo, kakor bi lahko? Na to vprašanje je tešlco in lahko odgovoriti. Mi vidimo pri naših nasprotnikih kako uporabljajo vsa sredstva, samo da dosežejo svoj cilj. Njim ni nič svetega, nič groznega, nič strašnega, samo da pridejo na površje. Oni uporabijo vsako priliko, četudi je v škodo bližnjega, da le njihova velja. Ako ni kdo njihovega mišljenja in ne vleče, kamor oni, že mu zaprisežejo smrt. Vse, vse, se zaroti zoper njega. Ako je delavec, da si mora trdo kruh služiti, mu še tega, ako le morejo, odvzamejo, tako da je prisiljen, četudi s teškim srcem in drugačnim prepričanjem nazaj iti v njihov tabor. Kaj pa, ako je eden njihov pristaš, zvest pristaš, no, potem mu že pomagajo, da gre vedno naprej. Tako se je zgodilo z nekim poliaja-čem iz našega kraja, ki ni imel drugega dela, kakor da je zabavljal čez liberalce, in temu so tako pomagali, da ima sedaj dobro službo. Ce pa kdo naše stranke, in naj si je še tako navdušen in res požrtvovalen, kaj ima od tega? Nič, saj še na roko mu nočejo iti, ampak rajši podpirajo nasprotnike, tiste, ki kričijo »smrt Ciril-metodariji«. Kaj ne bi bilo veliko lepše, da bi se mi držali gesla: »Svoji k svojim, svoj za svojega«? Zakaj podpiramo rajši tujce, kakor pa domačine in svoje pristm še? Tudi če bi mu lahko kdo pomagal do lepše in boljše bodočnosti, mu noče. Mar-sikak mladenič bi si rad pomagal, da bi kaj napredoval in se bolj izobrazil, a mu noče nobeden pomagati, dočim postopajo pri nasprotnikih čisto drugače. Jaz vem to iz lastne izkušnje, ker dokler nisem imel prepričanja, sem bil v nasprotni stranki. Vem, kako se tam deluje in zato sem tega mnenja: Pomagajte raje svojim, kot pa tujcem. Podpirajte radi tiste, ki imajo veselje do učenja. Za uk ni nikdar prepozno. In podpirajte raje svoje delavce, kakor pa nasprotnike, in bodite z vsemi enako prijazni, ter ne delati razlike med gospodo in delavcem ali kmetom! n Avtomobili tako divjajo po državni cesti Trst - Reka, da so ljudje in vozovi v nevarnosti. Velikokrat se prigodi nesreča radi prehitre vožnje. Kaj, ali ni nobene oblasti, da bi kaj ukrenila? Ali ne bi bilo potrebno, da se postavi na raznih krajih table z napisom: »Avtomobili, počasi vozite!« — Oblasti, kje ste? n »Marijina devica«. Prejeli smo od kmetskega mladeniča to - le mično pesmico, ki jo priobčujemo: Poslušajte dobro, kaj se godi z deklico mlado, če pametna ni. Knjige debele, trakove na vrat, po cesti že kima, v cerkev gre spat. Niti krompirja vsuti ne zna, a čez sosedo pa rada brblja. Tudi v čast božjo; njej se pač zdi, svojemu bližnjemu slabo želi. Še močnika ona skuhat’ ne zna, ker zmiraj je v cerkvi, nič ne doma. V cerkvi tak zdeba in tak ti zija, kot žaba poletu prosi dežja. V cerkvi namesto molila da bi, po spolu si drugem pase oči ter se ozira naprej in nazaj, na desno, na levo, v slebrni kraj . . . Godbo začuje, že »takte« lovi, bi rada plesala, pa se boji. In nič si pomagat’ ona ne zna, drugo ne dela kot prosi boga: »Ah tebe, bog, prosim, moža mi daj, pekel uživam, pa rada bi raj . . .« Fantič če pride pod okence stat, hitro zakliče, da naj gre k nji spat, ker tam od zunaj ga vidi kedo, zatorej le hitro v črno temo. Saj dan in svetloba, to je za nič; v temi se dela greh lahko brez prič . . . Vsako nedeljo in morda vsak dan, da ji odvezo gospod — mlad kaplan. ftovice iz Žirov, n Podružnico družbe sv. Cirila in Metoda srno ustanovili dne 19. marca v »Sokolski dvorani«, in sicer za. Žiri in okolico. Posetil nas je potovalni učitelj gosp. Ante Beg, ki nam je razložil namen in pomen družbe. Takoj je pristopilo letnih, kakor tudi podpornih članov precejšnje število. Upati je, da se v kratkem to število še pomnoži. Vsak bi se naj zavedal, da je tudi z malimi prispevki dobrodošel podpornik družbi. n V 10. številki »Domoljuba« se zopet zaganja žirovski klerikalni gad v osebe, ki niso klerikalne marijonete. Še celo v osebi pismonoše je našel »nevarnega agitatorja«, pravi, da je zamolčal njegovo ime, ker mu ne mara škodovati, e vraga, saj 11111 ne moreš, ker ni ničesar zakrivil. Fant je pošten in opravlja svojo službo vestno. Seveda bi »Domoljubov« dopisnik na njegovem mestu rad videl kakega »Cuka«, ki bi agitiral za »Domoljuba«, »Mladost« in druge klerikalne cunje, potem pa bi bil vzor. — Dalje piše, da »Sokoli« pošiljajo »Orlom« vabila na veselico. A ko je včasih dobil kak »Orel« vabilo no sokolsko priredbo, je to samo znaine- nje, da je sokolsko delo pošteno, da se njim ni treba nikogar bati in sramovati svojih priredb, dočim se klerikalci skrivajo kakor rokovnjači in drugi sumljivi ljudje, ki snujejo svoje naklepe, kako bi komu škodovali. — Dalje je moral pošte-njakovič napisati še par popolnih laži, kar je pač njih navada, saj ko bi se klerikalci lažem odpovedali, bi ne vedeli, kaj pisati in govoriti. »Sokoli« sploh omenjeno nedeljo niso priredili nobene »veselice«, ampak samo ponovili so igro »Revček Andrejček«, in to na željo nekaterih, ki so želeli igro videti. Prodalo se je kljub neugodnemu vremenu 98 vstopnic. Bilo je 22 igralcev in 8 godcev, »Domoljubov« lažnjivec pa je naštel vseli skupaj 53. — Zaganja se tudi v gosp. trgovca A. Primožiča, da je daroval 10 K. Zopet čista laž! Gosp. Primožič pravi, da daruje onemu, ki mu dokaže, da je daroval to pot 10 kron, 20 K nagrade. Drugače pa bo lahko dal še kdaj tudi še kaj več kot 10 K. Razume se, da mora tudi tej laži slediti grd osebni napad, češ, dekleta, glejte, da ne podpirate neklerikalcev. Klerikalcem pa je seveda všeč denar od »Sokolov« in drugih, še celo glavni agitator kaplan gre povsod po biro. F. B. n Na velikonočni ponedeljek priredi naše vrlo sokolsko društvo krasno igro s petjem »Divji lovec«, ki bo nudila našim ljudem izreden užitek; želeti je, da se te predstave, ki bo stala igralce mnogo truda in napora, udeleži kar največ mogoče naprednih Žirovcev in tudi drugih gostov iz sosednjih občin. Saj je pač le občudovati pogum in požrtvovalnost naših diletantov, ki se ne strašijo tako teških nalog. Zato že zahteva pošteni čut, da se vsaj z obilno udeležbo poplača nekoliko njili požrtvovalnost. n Krasno zagrinjalo za »Sokolski dom« je naslikal naš domači akademični slikar Fr. Kopač iz Nove vasi pri Zireh. V krasnih barvah je naslikal prelepo zanosito umetniško sliko, ki predstavlja slovanske narode pod pokroviteljstvom skupne maj-ke Slave. Na sliki je videti Ljubljano in Prago, preko katerih mest razprostira svoji vilinski roki bujna in krasna »maj-ka Slava«, ob vznožju pa se ji klanjajo narodi in boginje umetnosti. Neki umetniško zanositi poetični sij odseva z obličij vseli obrazov na sliki, tako da ti misli splavajo izven tega nizkega in tesnosrč-nega sveta v deželo večne mladosti in ljubezni. n Z Blok nam pišejo: Tukajšnji čuki menda mislijo, da je nam naprednjakom upadel pogum pred čukarskimi grožnjami. Ne rečemo, da niso čuki vsega zmožni, ampak to jim povemo, da nimamo strahu pred njimi. Mislili smo že, da so jih dopisi z Blok v »Slovenskem Domu« spametovali, kajti imeli smo precej časa mir. Zdaj pa, ko je prišel sušeč, ko se ponoči mačke love, so tudi čuki prišli iz svojih brlogov. Vzlic temu, da je post in da se je približal čas, ki nas spominja na Kristusovo trpljenje, se čuki po stari navadi pre-tepavajo. Na postno nedeljo so napadli nekega fanta, ki ne mara čukovskega perja. Sicer pa od naših čukov tudi ne moremo kaj drugega pričakovati kot surovosti. Vsa njihova izobrazba obstoji v tem, da napadajo ljudi, ki se za čuke niti ne zmenijo. To je menda tudi katoliška izobrazba. n Bloški kaplan je zelo skrben duhovnik, pa tudi telesni pastir. Kakor je bog dal Adamu Evo, tako je on dal čukom sove. Tako bo vsaj krajši čas in greh se tudi ne bo delal, ker so čuki in sove na katoliški podlagi. Preteklo nedeljo je gnal kaplan čuke in sove v Jerajevo bajto, kjer so se praA' dobro imeli, seveda na klerikalni podlagi. Mi pa pravimo le-to: Starši, pazite na svoje hčere, dokler je še čas, kajti nikjer ni lepše priložnosti, da se dekle izgubi, kakor je Marijina družba, v kateri se zbirajo fantje in dekleta. n Iz Ustja. Tudi pri nas imamo jako pristne klerikalce, ki so našemu župniku jako vdani. Kri bi zanj prelili. Vse ga ubogajo, kar jim veli. A v enem ga niso hoteli. Župnik je nekoč razlagal v cerkvi o društvu »treznosti«. Rekel je, da naj se tudi mi zglasimo pri njem in se vpišemo v to društvo. Pa ni bilo nobenega! Ves razkačen je drugo nedeljo vpil: »Orli«, »Katoliško izobraževalno društvo«, ali ste vsi zaspali, da ni nobenega, da bi se vpisal v društvo treznosti?« Imamo tudi »Orle«, ki so pa vsi še v mišji dlaki, ra-zun dveh, ki jima že brčice pod nosom bodejo. Imamo tudi nekaj deklet, ki v njih rog trobijo. Te prirejajo predstave v farovžu. Kje, ne bomo pravili. LISTEK. Aleluja! Veliko soboto popoldne ... Iz zvonika vaške cerkve doni ubrano pritrkavanje. Na oknih obcestnih hiš so razpostavljene svete podobe, okrašene z gorečimi svečami. Iz cerkve se je začela viti dolga procesija. Prva je stopala šolska mladež s svojo zastavo, za njimi je korakalo vse vprek staro in mlado, moški in ženske za svojimi rdečimi, v vetru vihrajočimi banderi, za temi Marijina družba z debelimi svečami in modrimi trakovi krog vratu, potom kakih šest občinskih odbornikov, ki so se v pobožnosti posebno odlikovali. V svojih desnicah so držali ogromne sveče, v levicah pa debele mašne bukve in rožni venec. Takoj za temi gorečneži stopali so pevci, zadaj pa je šel župnik z monštranco v rokah. Ves sprevod pomikal se je po cesti dalje počasi in zelo slovensno. Tu pa tam je kdo glasno molil rožni venec, pevci pa so skoro neprestano prepevali isto velikonočno: »Fotrta je pekla oblast, o človek, poj hvaležno čast: Aleluja! Največ opravila imel je mladi kaplan, ki jo bil očividno reditelj celi procesiji. Vedno je švigal zdaj sem, zdaj tja, ter delal svoje potrebne in nepotrebne opazke. In ko je enkrat že vendarle bilo vse po njegovi volji, pristopil je 'k odbornikom, pocukal enega za rokav ter rekel: »Oče Jamnik, poglejte tamkajle liberalca Slaparja! Niti sveče, niti roženvenca nima v rokah. Pa tako prihuljeno in nekam žalostno stopa. O, v njegovem srcu pač ni Aleluje.« »Oh, slišijo prečastiti, kako zamore v njegovem srcu kraljevati Aleluja, ker je liberalec, brezverec« — odgovoril je silno pobožno ogovorjeni Jamnik. Zdajci so se oči vseh odbornikov obrnile v moža, ki je korakal bolj v prvem koncu procesije Po obrazu in vsej njegovi postavi se je zaznalo, da nima dosti čez štirideset let. Glavo je imel nekoliko sklonjeno ter zrl resno, skoro otožno pred se. Za njim je pa šlo več mož, o katerih bi človek sodil, da so njegovi prijatelji, kajti sveč in roženvencev ni bilo videti pri njih. Toda mi jih ne bomo tako ostro sodili, saj vemo, da je Kristus rekel, naj se bog časti v duhu in resnici. »Slišijo, častiti,« se oglasi nekdo drugi izmed odbornikov, »menite, da je Slaparju kaj molitev na mari, prav nič! Le volitve so mu na misel. Ni čudo, danes teden, kakor že veste, volimo, on pa je najhujši agitator za liberalno brezversko stranko. Pa oni-le, ki stopajo za njim, niso prnv nič boljši. »Škoda moža,« prične zopet kaplan. »Popolnoma je izgubljen. Ko bi bil pameten, bi nam lahko mnogo koristil.« »Toda, častiti,« ogla.si se zdajci tretji, »ali pa je gotovo, da bomo pri občinskih volitvah zmagali, mi katoliški možje'? Meni se dozdeva, da ima Slapar vedno več prijateljev.« »Kaj, vi še dvomite,« pravi zaničljivo kaplan »Vprašam vas, kje pa ima Slapar prijatelje, kje? Par liberalčkov, to je vse. Seveda agitirati nam je treba. Zmaga mora biti naša! Saj smo kristjani, ali ne? Mislim, da je kaj malo toli predrznih, da bi izzivali božjo jezo s tem, da bi volili brezverske liberalce. Sicer bom pa že jaz tisto jutro pred volitvami opravil sveto mašo v namen, da bi se volitev povoljno izvršila.« Med takimi pobožni m i pogovori prispela je procesija do cestnega ovinka ter zavila zopet nazaj proti cerkvi. V zvoniku je pričelo vnovič pritrka-vati, ko je prišel sprevod do cerkve ter se jel motati vanjo. Župnik, prišedši do al-tarja, podelil je še enkrat z monštraneo vsem pričujočim blagoslov, nakar so pevci na koru zapeli slednjič: Potrta je pekla oblast, o človek, poj hvaležno čast: Aleluja! Občinstvo je drlo iz cerkve. Otroci in ženske so se hitro porazgubili domov, možaki pa so po stari navadi še nekoliko pokramljali pred cerkvijo. Tudi Slapar je bil med njimi. Mladi kaplan, ki je prišel iz cerkve in šel mimo njega, se ni mogel zdržati. Potapljal ga je po rami ter dejal z neprijetnim, zbadljivim glasom: »Oče Slapar, tako žalostno se držite, kakor bi za Vas ne bila danes Aleluja.« »O saj ni,« odgovori pogumno Slapar. »A pride že enkrat, da, tudi za me in za marsikaterega še pride Aleluja. To upam, zagotovo upam!« »Ha, Im! smeje se prisiljeno kaplan. Liberalci ste kakor judje, torej še vesele Aleluje ne občutite in ne pripoznate takrat kot drugi ljudje. Ali vas morda grehi tako težijo?« »Bravo gospodič,« pravi Slapar in ga pomenljivo pogleda. »Grehi nas težijo, grehi. Toda ne naši, nego grehi vaši in vaših privržencev nas morijo in nam grenijo življenje!« Po teh neustrašenih besedah obrne Slapar zaničljivo kaplanu hrbet ter odide od njega proč. Kaplan pa postane rdeč kot kuhan rak. Molče jo odkuri urnih korakov proti župnišču ... Teden pozneje vršile so se občinske volitve. Njih izid pa je bil tak, kakor so se ga »katoliški možje« najmanj nadejali: Zmagali so naprednjaki na celi črti. Ej kako pokoncu in veslo je stopal onega dne Slapar v družbi nič manj veselili prijateljev proti domu. Zdelo se jim je kakor da bi jim kedo odvalil težke butare raz hrbtišča. Ravno pred cerkvijo srečali so kaplana, ki pa se jim je hotel umakniti. A Slapar je bil danes uren, hitro je pristopil k njemu ter ga — kakor pred tednom on njega — potapljal po rami ter vskliknil: »Cujte gospod, danes je pa za nas napočila Aleluja! Došla nam je sicer nekoliko pozneje kot vam, pa je zato tem veselejša in bo tem vstrajnejša!« Kaplan ni odgovoril. Obrnil se je vstran, pomaknil klobuk na oči ter bežal dalje kot bi gorelo za njim. Slapar in vsi drugi ž njim pa so so prisrčno smejali, ko so zrli za njim. Nato pa so šli zopet dalje, vsi veseli in kakor prerojeni. Kako tudi ne, saj je v njihovih srcih mogočno orila velikonočna himna: »Potrta je pekla oblast, o človek, poj hvaležno čast: Aleluja!« G. dopisniku na Jesenicah. Hvala! — Spominjali se vas bomo pri prvi priliki. V ponedeljek ni nikogar v tiskarni in miruje vse delo. Morda, pri kaki drugi priliki. Ali ob delavnikih ne pridete nikoli v Ljubljano? Dopisnikom. Za to številko nam je do-šlo z vseh strani toliko gradiva, da pri najboljši volji nismo mogli vsega porabiti.-Urednik bi gotovo rad vsakomur ustregel in vse priobčil, a so mu vezane roke, ker je listu prostor strogo odmerjen. Dopise, ki ne bodo zaostali, priobčimo prihodnjič. Pri tej priliki priporočamo dopisnikom in sotrudnikom, naj bodo kolikor mogoče kratki v svojih poročilih in naj popišejo list samo na eni strani, ob straneh besedila pa naj puste nekoliko praznega prostora za potrebna uredniška popravila. Vsem somišljenikom, dopisnikom in pri« ja tel jem našega lista VESELE PRAZNIKE! Izdajatelj in urednik Rasto Pustoslemšek. Lesna manufaktura Vrbovško, d. dr. proda zaradi likvidacije najceneje prav dobro ohranjeno 26 1 1 strešno opeko (zarezan strešnik) in šupo. Ako se hočeš poučiti o Cerhvenili prisili ali ilnini kupi si v tiskarni Iv. Pr. Lampreta v Kranju ali v nekaterih knjigarnah brošurico z zgornjim naslovom, ki stane 30. vin., & poštnino 40 vinarjev. 24 3-2 Sprejme se 25 4—2 učenec Franc Košak, sedlarski mojster. Zagrad pri Škocijanu. pogoji po dogovoru. Znati je treba Pelcatetc pravilno pripravljati, pa bodo vsakomur dišale. Navodita daje huharslta knjiga, ki jo razpošilja Prva, kranjska tovarna testenin v 11. Bistrici vsakomur zastonj. 1 18 4 Ustanovljena leta 1868. Absolutno pred ognjeni in tatovi varne BLHGAJNE izvrstne kakovosti prodaja tovarna blagajn ji yidicrsfiugci Dunaj, I., Franz Josefs-Kai št. 27 ^Založnik rajfajzen. zadrug itd. ^ ■k J2\ 42—3 h. jlA 1.008 izredno prodaja 1000 a 5 K 27 3—1 krajni šolski svet v Postojni. Zenitna ponudba. ESSSSJB Samec, star 25 let lastnik lepega posestva na deželi, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično po štenih staršev z dežele v starosti 19—25 let ki bi bila varčna in imela veselje do gospodinjstva, ter bi bila vešča kuhijnstva, gostilne, kmetije in na prid sebi trgovine, ter bi imela nekaj gotovine. Le resne ponudbe s s 1 i k o je poslati do 8. aprila pod naslovom „Št. 92." poštno EsasiB ležeče, Zagorje ob Savi. najboljših vrst, kakor silvanec, laški rizling, beli burgundec, beli španjol itd. Cena 100 trt prve vrste 16 K, druge pa 12 K. Postreže tudi z dobrimi vipavskimi vini lil po 26 K in višje. — Vse blago se postavi franko na železniško postajo Ajdovščina.— Ceniki se razpošiljajo brez plačno 1 is 5-4 Za obilna naročila se priporoča Josip Cotič posestnik vinogradov na Vrhpolju p. Vipava. Kri! Moč! Zdravje! dosežejo odrasli in otroci, bolni in zdravi. — Polo- * vico stroškov prihranite v gospodinjstvu na kavi, sladkorju in mleku, ako • pijete SLADIN, ”8S3* to je dr. pl. Trnkoczyja sladni Caj. En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po .•. povzetju pod naslovom v glavni zalogi. . •. Lekarna pl. Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža. Odvetnik dr. Igo Janc naznanja, da je odprl v Postojni svojo pisarno. 29 3-1 W V* •Kfi ST '© V* <£>' '<5> &A ====== Najbolj varno naložen denar ===== Stanje hranilnih vlog nad 38 milijonov kron. je v slovenski Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI. Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure popoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 '/4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 5% in proti amortizovanju posojila po najmanj V,0/, na leto Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi popre'1, ako to hoče, Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. raca Mestna hranilnica izdaja lične domače hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljala ta slovenska hranilnica tudi ===== kreditno društvo. =^~. ■ .... Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači v Prešernovi prej Slonovi (Elefantovi) ulici štev. 3. 112_4 Pozor, kmetovalci! Vsake vrste jamčena, kaljiva in pristna, poljska, vrtna in cvetlična semena v našem kraju že preizkušena in našemu podnebju najbolj prikladna se dobč v veliki zalogi pri tvrdki 22 2—2 ^nton Ditrich v Postojni. Eng. Franchetti v Ljubljani, Sodnijska ulica 2, nasproti kavarne ..Evropa" priporoča svojo elegantno in higijenično urejeno -------- li i* i v 11 i e o ..... in prodajo raznih dišav in kozmetistitnih predmetov. Svoji k svojim I 20 52 - 37 o c >u o S ^ O © rt, C S- rt u. a. o o. ~a o ■a &> < p B 3' n -a 3 rt © S- rt P? rt O n< 3 O 1 ib m nežni domačega izdelka priporoča 3 52-3 Josip Vidmar = v Ljubljani = Pred Škofijo 19, Stari trg 4, Prešernova ulica 4. rt ® "5 "3 S >tSS Ih M ® 03 -m bC * CJ § i t>- rt OJ ^ 'S •a s e n o Xi h « rt 50 H d ► •" a v 1/5 Sh 84 rt T3 .3 rt P » T3 o rt s, M • 3 rt | rt £ £ d o o bC •p-m .& •* o CU ^ rt c3 S o Q .-3 Ui -a o c? -S 0 O a fi •IH O O CC O U rt bD 0> rt* X p o > £ 55 o k u & k oj N rt CJ a e O) ■a o S 03 CJ J— 03 E CJ š °°’ > O) OJ c/3 L« C ET .SP *> Q 00 00