197, štev.
Izftsja rsssn porsetefjtea in dneva po prazniku vsak tl a n epeidan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/1,, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise šene vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K F20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1*60. Pri večjem naročilu popust.
Paviahtl Iranko v državi SNS.
V UubUanl, v soboto 28. avgusta 1920.
HT Posemeuta 11». i krono.
Leto IV.
dig§3i® lugoslov. socUalno-demokratične str® sik©.
Telefonska št. 312.
Naročnina: Po pošti ali t dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesce K 20. Za Nemčijo celo loto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za lis! so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani Frančišisanska ulica št.6d., Učiteljska tiskarna.
Diktatura klike?
^ Kar ne morejo priti do besede naši-meščanski časopisi in političarji glede neobzirno oktroiranega pro-ki nalaga državljanom 16 ™ljard davkov in med temi štiri in boi milijarde za vojsko. Do danes še ne vemo, ali so razočarani aii so za-nai7 x Posamezniki se tupatam _f‘?saio in strahopetno majejo z rabo n ^es’ to veliko breme, ki bernxiSlavdo nnšega kmeta zopet na donmlu ?alico- vsaj v Sl. Narodu o .j.. ^ufcio to narodni predstavnik uveli')im ter dostavlja, če je vlada štorih Pr°račun z ukazom, je to amnnt lle na odgovornost strank, na svojo osebno odgovornost.
nr.f5 P°n!en> ta izjava narodnega
Predstavnika?
ni i* \eni ovitkom ie zabrusi! narod-ncc zastopnikom v vladi ne-rPoost v lice; očita jim. da se ču-rP. gospodje ministri kot privilegi-«na oblast, ki ni odgovorna ne narodnemu predstavništvu ne stranem, dasi obstojata narodno pred-Stavnišvo in vlada na podlagi dogovora med strankami in sta torej narodno predstavništvo in vlada odgovorna svojim mandatarjem, to je strankam, ki so sodelovale pri dogovoru glede ustanovitve te provizorične parlamentarne in administrativne oblike. Danes dejansko še ne vemo, kdo stoji faktično za tem proračunom, ki tako težko obremenitve prodno gospodarstvo. G. dr. Puc
kriri,ava že veC' nravi namrečr v rtikj proračuna smo bili solidarni ” zastopniki vseh v odboru zašto-Fjnh slovenskih in hrvaških strank, tntevali so torej vsi člani iz Slonijo in Hrvaške v odboru, da se vroračun revidira in popravi, a vlada «a ie enostavno izdala.
Radovedni smo, kaj torej porečejo stranke k temu absolutističnemu aktu? Kakšna koncentracijska vlada je to, če niti ena stranka, ne klerikalci ne liberalci (pri nas) ne upajo črhniti besedice proti takemu postopanju vlade? Kakor grob molče; ali se strinjajo s proračunom, z diktatom ?
Zdi se nam v tem primeru le dvoje mogoče: ali se meščanske stranke strinjajo s proračunom ali je zadobila na vlado vpliv neka druga sila, ki se ji stranke ne upajo upreti. Tretja možnost bi bila le še, da je to intriga radikalcev, narodnega kluba in naših klerikalcev, da strmoglavijo zopet sedanjo vlado, ker domnevajo, da imajo premalo vpliva v njej.
Najbolj verojetno se zdi. da deluje tukaj tuja sila, klika, ki zaradi sicer nesposobnega parlamenta ne more uveljaviti svojih centralističnih namenov, pač pa bedi in čaka ugodnega trenutka, da okupira vso oblast in zadiktira nad Jugoslavijo. Fantazija ie to ; ali kdor pozna zakulisne igre v Belgradu, ta ne bo prav nič dvomil, da se delajo priprave za tak eksperiment.
Predaleč smo morda zašli. Proračun je ono vprašuje, ki nas zanima; proračun, ki je grozno velik in ki obremenjuje zlasti našo pokraino še znatno hujše kakor Srbijo, Macedo-nijo. Crnogoro, Vojvodino in Bosno. Ce se je oglasil g. dr. Puc, kj pravi, da bodo novi davki uničili kmeta, kaj bomo rekli šele mi o delavstvu, o ueimovitih slojih z družinami?
Govorite, gospodje klerikalci in liberalci, kako opravičite ta čjn svojih zastopnikov v vladi? Povejte, kako naj zmaga ljudstvo ta bremena?
Tudi vi ste odgovorni, vaši možje so v vladi !
Poročal sem že, da sc spor v češkoslovaški socijalni demokraciji a -a ^ktrke Dcostruie. Levico vodi ?r- p- Sfflcral, ki se je nedavno vrnil g studijskega potovanja po sovjetski levica se nagiblje h komu-desnica ostaja socijalno demokratična. Na čelu „desnice“ stoje oro vsi dne^emu funkcijonarji
dosedanji .(umuiujMin kim™-' ?,?Yno senator dr. Fr. Sou-Winter mI- lusar’ Hab rman, župan Pik «sner’ Johais, plzenski delajo od n™.Vsi on'' k* praktično bt za državo Vnla sem za strank° svoja manifestauJe. grupi sta izdali
razlagata svoje sTahfxeri5 delavst™
ftodnjih dopisov i1S V enem .Izmisli manifestov *ra na VOdllne
»a kterem
usoda češkega delavstva, ampak celo — usoda Češke republike. Mogo-
j
LISTEK.
Iz Prage.
Praga, 18. avg. 1920.
če se Vam bodo zdele te besede preveč pomembne ali celo domišljave — ali verujte, da Je tako. Delavstvo na Češkem Je postalo odločilen faktor. In to socijalistično delavstvo, ki 4e dalo iz svojih vrst češkoslovaški vladi nc-!e ministrskega predsednika Tušarja, ki z vso spretnostjo vcle-nadarjenega državnika vodi republiko v tako težkih časih — ampak tudi še druge odlične funkcijonarje, ki so vsi prišli na visoka mesta iz tovaren in delavnic. Tušar ie pred 20 leti bil v trgovini trgovski pomočnik, Habrman v delavnici, Hampl v tovarni itd. — Za strankini zbor se vrše velike priprave.
Med levico in desnico stoje po sredi tudi odlični možje, ki trde da ne škodujejo nobeni resni stranki, ako niso njeni pristaši v vseh taktičnih vprašnjih edini; glavno je, da so - ini Klede ciljev, ki jih je doseči.
■v—^ revirni' 'WjT.~iiCjLL
šen-
Prtu;
Skrivnost ju sofcf.
ilcosko spisa! Oaston Leroux.
(Dalje.)
XI.
]^er razloži Friderik Larsan, kako roegel pobegniti morilec rz Rumene sobe.
Med množico papirjev, doku-fill i ’ sP°minov, časopisnih poro-ittif.1 s.°dn)'jskih aktov, ki sem jih »M prdiko Pregledati pri sestavi ^ ‘sterija Rumene sobe«, le med nai-'^mmivejšimi poročilo o zaslišanju ki se je vršilo to popoldne v la-vnros ^ Profesorja Stangersona nnS DoIicijskega načelnika. To se i«UI°Je,s?isal pisar g- Maleine. ki nlk Dei-ak kakor preiskovalni sodro To Pj?steni dasu tudi z literatu-«n’ r ® °dlomek bi moral priti v knfi-
iiajnp'.^er ni izšla, kateri pa ie bil kaf dE “ ““tov: Moje zaslišbe. Ne-po sodni obravnavi, pri ka-
teri se je razvila cela afera na tako senzacionalen način, mi je pa pisar prepustil ta spomin.
Tukaj je. Ni to suhoparen prepis vprašanj in odgovorov, pisar ga je prepletel tudi s svojimi osebnimi
opazovanji.	r
Pisarjevo poročilo.
2e eno uro sva bila s preiskovalnim sodnikom v Rumeni sobi. Navzoč je bil tudi podjetnik, ki je sezidal paviljon po načrtih g. Stangersona. Podjetnik je pripeljal s seboj tudi delavca. G. Marguet je ukazal najprej izprazniti sobo, pobrati vse s sten ter strgati celo papir z zida. Potrkavali smo po zidu povsod ter smo se prepričali, da ni nikjer nobene odnrtine. pregledali smo seveda tudi strop In tla, brez uspeha. G. Marguet je bil očividno Židane volje, vedno je ponavljal:
— Kakšna afera 1 gospod podjetnik, kakšna afera! Videli bodete, da ne izvemo nikoli, kako je ušel morilec iz te sobe! — Ootovo je bil zelo zadovljcn, da ne najde resnice, " ‘ .
Med temi sta najpomembnejša predsednik izvr. odbora posl. Anton Nemec in glavni urednik glasila „Pra-va Lidu“ s. Josif Stivin.
Sodrug Silviu je v današnji št. »Prava Lidu“ (dne 18. avg.) napisal pomemben članek, kjer razlaga stališče češkoslovaškega proletarijata napram sovjetski Rusiji. Pravij ,,o ponosom moramo reči. da je naš češkoslovaški proletarijat stal od prvih dni svojega narodno-političnega osvobojenja na strani ruske revolucije in da je izvršil vse. da m bila češkoslovaška republika pritegnjena v gnusne in zločinske boje proti ruskemu proietarijatu. Takoj po pre-vratu smo zahtevali, da pride nasa sibirska armada brez odloga domov. V Narodnem Predstavništvu so naši govorniki pri vseii priložnostih svarili pred — intervencijsko politiko. Polagoma smo pridobili i neproletar-ske kroge za to, da bi bila taka politika za našo republiko samomorilna. Politiko intervencije je pri nas zastopal glavno dr. K. Kramar kot min. predsednik. Vrgli smo ga. Ua-kar je za min. predsednika nas sodrug V. Tušar, kaže se naša Pr°tLn-tervencijska politika v dejanim, /a-počelo se je takoj z velikim delom povrnitve naše sibirske armade. Flisarjeva vlada je takoj odredila, da se naša sibirska armada pomakne na vzhod ter tako umakne .nevarnosti, da postane orodje kakega Kolčakova v boju proti sovjetski Rusiji. Armadi se je strogo zabičalo, da ne posega v ruske razmere. Zapaduim državam se je takoj in pri vsaki priliki jasno povedalo, da ne bo naša republika na noben način »intervenirala" proti Rusiji in da težnje dr. K. Kra-mara so izraz prav male skupine politične, ki stoji neprijateljsko proti naši vladi. Kamen za kamenom smo valili od zidov, ki so nas ločili od sovjetske Rusije. Zadnji je še, ki ga je odvaliti — to je, da stopimo v di-plomatično dotiko s sovjetsko Rusijo."
In'Stivin končuje svoj dobro premišljeni članek tako-le: Ako primerjamo delovanje češkoslovaške soci-jalne demokracije v tej smeri z onim, kar so izvršili socijalisti za-padnih držav, moremo s poposom in mirno samozavestjo pokazati na vse. kar Je naš proletarijat izvršil kljub kriku in viku meščanske družbe, za prospeh sovjetske Rusije.
In res je. Oni. ki le_ vpijejo, niso storili nič; socijalisti v češkoslovaški vladi pa so smotreno delali in storili prav mnogo.
Stivin kaže prav dobro: ako bi ne bilo Tusarjeve. to se pravi: socialistične vlade, bi generali Sirovy, Gajba m drugi še izrabljali češko armado v Sibiriji proti sovjetski Rusiji in češka buržoazija bi roko v roki šla z antanto, jasen dokument je
Poljska....	.	.	,
Strankin zbor v septembru bo zelo zanimiv. Glavna referata sta v
BaHBHMHBanBPBEE
Spomnil se je vendar, da je njegova dolžnost iskati resnico, poklical je orožniškega podčastnika.
— Podčastnik, pojte v grad ter prosite g. Stangersona in g. Roberta Darzaca. da prideta v laboratorij, tudi oče Jakob naj pride, vaši ljudje naj mi pa privedejo tudi oba vratarjeva.	,	.... *
Pet minut	na to, so	bili ze	vsi
zbrani v laboratoriju. Policijski načelnik ki ie dospel v tem na Glau-dier, je prišel ravno v paviljon. Sedel sem za mizo ga. Stangersona, pripravljen k pisanju, ko nas ogovori g. Marguet na sledeči originalni, nepričakovani način:
— Dovolite, gospodje, je rekel, ker nas zasliševanje ne dovede nikamor, opustimo za enkrat zasliševanje. Ne	bom	vas klical	pred se	po
vrsti: ne.	Vsi	ostanemo	skupaj:	g.
Stangerson. g. Robert Darzac, oče Jakob, oba vratarjeva, g. policijski načelnik, g. pisar in jaz. Bodimo si sedaj enaki, vratarjeva naj izvolita pozabiti za trenutek, da sta aretirana. Pogovarjati se hočemo. Poklical sem vas, da se. pogovarjamo. Naha-
rokali tipičnih predstavnikov obeh naziranj: dr. šmeraia in Bčchyne. Oba sta ekstremista. Dr. Šmeral je postal levičar glavno vsled gonje, ki jo je povzročila proti njemu češka meščanska javnost po prevratu, da je „Avstrijanec“ in da je delal v
vojni oportunistično avstrijsko poli-* tiko. Bčchyne pa ie globoko narodno in državno čuteč politik — v vojni je bil strasten protiavstrijec in seve velik neprijatelj dr. Šmerala. Tedaj: globoka razlika v naziranju in v prijateljstvu.
Dr. Kukovec ubija osemurni delavnik.
Osrednje društvo lesnih 'delavcev je po svojem zaupniku prejelo naslednji dopis Okrajnega glavarstva v Kranju:
St. 18431.
Obvestilo o razsodbi ministrstva za socijalno politiko.
Na ukaz poverjeništva za socijalno skrb od 24. februarja 1920. štev. 1192 odredilo je podpisano ckrajr.o glavarstvo z odločbo od 27. februarja 1920, štev. 3743, da je uvesti za gozdne delavce na posestvu dr. Karola barona Borna pri Sv, Katarini osemurni delavnik.
Na pritožbo glavnega poverjenika ministrstva za agrarno reformo proti tukajšnji odločbi, razsodilo je ministrstvo za socijalno politiko z odločbo dne 29. julija 1920 št. 9561 v predmetu tako-le:
*V smislu § 1 uredbe o delovnem času z dne 12. septembra 1919. se ugodi pritožbi glavnega poverjenika ministrstva za agrarno reformo v Sloveniji in se razveljavila izpodbijani odlok okrajnega glavarstva v Kranju št. 2473 z dne 27. februarja 1920. z naročilom, da zadevo vnovič preišče in razsodi.
Razlogi: Naziranje prve in druge stopnje, da jo predmetno gozdno gospodarstvo Industrijskega značaja, in da vsled tegg velja zanj citirana odločba uredbe o delovnem času, Je neosnovana fn pomotna; S 1 omenjene uredbe določa, da veljajo nje predpisi:
a) za industrijska, obrtna, rudarska, trgovska in prometna podjetja,
b) za dela te vrste v ostalih podjetjih in
c) za podjetja (točneje obrate) industrijskega značaja v poljskem in šumskem gospodarstvu. Po besedilu in duhu te določbe je šumsko gospodarstvo kot tako izvzeto iz predpisov v uredbe o delovnem času in veljajo slednji le za industrijska, obrtna itd. dela, ki sc opravljajo kot postranski posli v šumskem gospodarstvu n. pr. kovaška, kolarska, tesarska dela Itd;) in za obrate industrijskega značaja v šumskem gospodarstvu fn. pr. žage itd.), nikakor pa ne za sekanje lesa. Vsled pc-motnega naziranja, da je predmetno gozdno gospodarstvo industrijskega značaja, Je ostala ugotovitev dejanskih razmer nepopolna in jo je pred ponovno razsodbo izpopolniti. O tem odloku jc prizadete obvestiti s poukom, da proti njemu ni loka. — Ministrstvo za socijalno politiko.
O tem se obveščajo v smislu odloka poverjeništva za socijalno skrb v Ljubljani od 16. avgusta 1920 št. 192(20:
1. Glavni poverjenik ministrstva za agrarno reformo v Ljubljani.
2. Dr. Karol baron Boru, veleposestnik pri Sv. Katarini.
3. Valentin Vrhunec, kot zastopnik dr. Karl baron Bornovih delavcev v Tržiču, s pristavkom, da bode izdalo podpisano okrajno glavarstvo po ugotovitvi delavskega stanu, svoječasno novo odločbo. —< Okrajno glavarstvo v Kranju, dne 12. avgusta 1920. — Podpis nečitljiv.
Tako pravi Salamonska razsodba minL stra za socijalno politiko dr. Kukovca. Ta' nc dobimo Iz Belgrada ničesar pametnega, to vemo /e precej časa. Gorenja razsodba pa dela g. Kukovcu vso čast, in uverjenf smo, da bf se mu šli Bornovi »golcarjl« čisto gotovo osebno zahvalit za njegovo naklonjenost, da ni Korošec tako podražil železnice.
Znano nam Je že dalje časa, da hodi g. Bom okolo oblasti z raznimi prošnjami in grožnjami, da se pri njem ukine osemurni delavnik. Možu se dolgo Časa ni posrečilo. Slednjič se mu je prilika ponudila, da je vstopil kot delničar k znani banki v Prešernovi ulici, kjer so njega, trdega Nemca, sprejeli v svojo sredo ljubljanski rodoljubi Knez, P. Kozina in podobni. Znano nam je tudi, da imajo ti liberalni mogotci velik vpliv na poverjeništvo za agrarno reformo. Nam je popolnoma razumljivo, da se je g. Bornu sedaj, ko ima mogočne zaščitnike v liberalcih, pol^jlo vpreči poverjeništvo ža agrarno reform« za svojo nakano, In se po vsem tem prav; nič ne Čudimo, da se je imenovano poverjeništvo zavzelo za velekapitalista Borna, med tem ko prošnje delavcev v raznih nujnih zadevah meče v koš. če je tako postopanje objektivno, prepuščamo v sodbct javnosti. Domoljujemo si pa tukaj povedati svoje ponižno mnenje v tej zadevi.
Če bi se poverjeništvo za agrarno reformo potrudilo, predno je odposlalo svojo pritožbo na ministra, na lice mesta, tedaj bi se po našem mnenju brez posebnih težav, lahko prepričalo, da je lesno podjetje g, barona Borna Industrijalno. Kajti tako moderno uvedeno lesno industrijo, kot Jo ima g. Born, ima le malokdo v Sloveniji. Če pa jc to poverjeništvo prišlo do zaključka kljub vsem navedenim dejstvom, da sekače ni smatrati kot del te industrije, si je * tem pridobilo nesmrtno slavo za svojo nezmožnost. Kaj se pravi podaljšati delavni čas tej kategoriji, bi poverjeništvo lahko zvedlo najbolj od šumsklh delavcev samih' če bi se do njih potrudilo. Toda tako težavnega dela se od poverjenika seveda zahtevati ne more. Res je, da je delo zunaj v. Sumi telesu manj kvarno, kot v zaduhll delavnici Toda pozabiti se ne sme, da je to delo tako naporno, v zimskem času pa vsled kratkega dne pri nočnem delu smrtno nevarno, da osemurno delo popolnoma zadostuje. Zato je vsako podaljšanje delavnika skratka nedopustno. Naravnost zločin-
jamo se na licu mesta; o čem naj se pogovarjamo, če ne o zločinu? Govorimo torej o njem! Govorimo o tem! ObSimo, pametno ali neumno. Povejmo sl vse, kar nam pade v glavo. Govorimo brez načrta, ker načrt nas ne dovede nikamor! Bog Slučaj naj nam pomaga! Pričnimo!...
Nagnil se Je k meni ter mi rekel potiho:
— Kaj, to je prizor! Kaj mislite! Ali bi si mogli kaj podobnega izmisliti? Iz tega napravim enodejanko za Vaud e vi! le.
In zmagoslavno si jc mel roke.
Pogledal sem g. Stangersona. Najnovejše poročilo zdravnikov, da je gdč. Stangersonova Že skoraj izven nevarnosti, ni moglo izbrisali na njegovem plemenitem obrazu sledov globoke žalosti. Misel, da so mu ubili hčer, ga je močno potrla. Svetle, mile oči so mu odsevale v neizmerni otožnosti. Večkrat sem imel priliko videti v javnosti ga. Stangersona. Takoj prvikrat me je ta pogled očaral; bil je to pogled otroka: sanjav, vzvišen, jx>gled velikega Iznajditelja ali otožnega norca
Pri vseh slavnostih je bila za njim ali na noleg niega niegova hči, nikdar se nista ločila; kakor so pravili. sta si delila tudi znanstveno delo že več let. Ta devica, ki je imela takrat petintrideset let, prisodili bi ji kvečjemu trideset, popolnoma posvečena znanosti, je vzbujala še vedno občudovanje vsled svoje nebeške lepote, nedotaknjene, brez gube:' premagalka časa in ljubezni. Kdo bi mi takrat rekel, da jo bom videl v, kratkem na njeni postelji, na pol mrtvo, kako nam s težavo prijmve-duje o najpodlcjšem in najtajinstve-nc,jšem zločinu, kar sem iih spozna! v svoji službi? Kdo bi mi rekel, da1 se bom nahajal ta popoldan v laboratoriju z obupanim očetom, ki si zastonj poizkuša razložiti, kako mit je mogel uiti morilec njegove hčerke? Čemu je to tihotno delo. v zapuščenem kotičku gozda, če vas ne
*) Opozarjam Čitatelja. da prepisujem samo pisarjeve spomine. Ničesar nisem hotel črtati niti na njihovi obširnosti niti na njihovem veličanstvu.
ska pa se nam zdr malomarnost našili me-Todalnih oblasti, ki se tako lahkomiselno Igrajo z usodo delavstva. Upamo In tudi pričakujemo, da bo okrajno glavarstvo v
Kranju temeljiteje ugotovilo dejanski stna obrata g. Borna, ter korenito popravilo to, kar je poverjeništvo za agrarno reformo v svoji nesposobnosti zagrešilo,
Resolucije za medicinsko fakulteto v Ljubljani.
Na občnem zboru ..Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani" dne 22. avgusta 1920 zbrani zdravniki so sprejeli naslednje resolucije:
1. Slovenski zdravniki zahtevajo od vlade, da predloži narodnemu predstavništvu v Belgradu nemudoma zakonski načrt, s katerim se pri medicinski fakulteti v Ljubljani, ki je bila 23. Julija 1919 uzakonjena s štirimi semestri, ustanovi še nadalj-nih šest semestrov, tako da bo fakulteta cclotna in popolna.
2. Slovenski zdravniki zahtevajo od vlade, da nakaže medicinski fakulteti v Ljubljani čim najhitrejše vse potrebne kredite za izvršitev zgradb in preuredb, ki jih zahteva udejstvitev fakultete, kakor tudi za namestitev vseh potrebnih učnih in pomožnih sil.
3. Slovenski zdravniki zahtevajo od vlade, da nakaže medicinski fakulteti v Ljubljani nemudoma ves kredit, ki je potreben za gradnjo anatomskega instituta na prostoru splošne bolnice v Ljubljani, in ki je bij kakor se Čuše — pomotoma črtan v že dovoljenem proračunu za leto 1920-21. Gradba instituta ie žc v delu; brez kredita pa bi moralo gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani delo nemudoma zopet ustaviti/
4.	Slovenski zdravniki zahtevajo od vlade, da nemudoma imenuje za profesorje fiziologije na medicinski fakulteti v Ljubljani Rikarda Borya-na. ki ga je univerzitetni svet vseučilišča v IJ»Miani že Domladi letošnjega leta enoglasno predlagal v imenovanje, če trdi gospod minister za prosveto, da se Rikard Boryan ne potega za stolico fiziologije _ na ljubljanski fakulteti, je to neresnica; sal ima isti gospod minister v svoji miznici predlog za imenovanje in se je on sam pogajal z Rikardom Bujanom, da nai bi predaval na ljubljanski fakulteti fiziologijo v francoščini mesto v nemščini, ker drugače ne more imenovati. Slovenski zdravniki mislijo, da je popolnoma vseeno, V kakšnem jeziku predava v prvih semestrih fiziolog ljubljanske fakultete ker se je itak zavezal, da se čim-preje priuči slovenščini in da začne čimoreie nredavati v slovenščini. Slovenski zdravniki vidijo v nastopu gospoda ministra sovražen naskok na našo mlado fakulteto, ki potrebuje fiziologa brezpogojno že to jesen za svoi tretji semester, medtem ko ga bo potrebovala belgrajska fakulteta, za katero hoče gospod minister pridobiti Rikarda Borvana šele v jeseni prihodnjega leta, ker otvarja letos komaj svoj prvi tečai.
Pred vojno napovedjo sovjetske Rusije Angliji.
London, 25. „Pall Mali Gazette" doznava iz avtoritativnega vira. da je moskovska vlada dala Kamenjevu rinln« nai zaousti London, še preden Je dobil Balfourjevo pismo. List pripominja. da so tekom zasebnega po-razgovora člani ruske delegacije priznali. da je njihovo adpotovanjc smatrati kot vojno napoved Angliji.
Vojna bi se začela z napadom na angleško kraljestvo na daljnem vzhoda.
Berlin. 25, Zastopnik lista »Deutsche Allgemeine Zeitung*1 v Luzernu doznava, da je angleška vlada prekinila svoje stike s sovjetsko Vlado.	_
Politični pregled.
'+ Meščanske stranke in občinske volitve v Sloveniji. Včeraj smo govorili o tem, kako mqSčanske stranke zavlačujejo občinske volitvC v Sloveniji, ker vedo, da bo padla marsikatera njihova trdnjava.. Povsod v Jugoslaviji so s*' občinske volitve že izvršile, le v Macedoniji In v — Sloveniji se Se niso. Naše ljudstvo res potrpežljivo prenaša ta meščani' terorizem! Liberalni minister je občinske volitve v Sloveniji kratkoraalo prepovedal! In novi kapitalistični list liberalcev, ki je začel te dni izhajati v Ljubljani, si še upa javno za-jrovarjatl tako nasilstvo nad ljudskimi pravicami! Vsled občinskih volitev, pravi, bi nastala prevelika tehnična zmešnjava ln občinske volitve naj bi se v Sloveniji lzvr-ISile (da se jih seveda kar najdalje zavleče (šele po državnozborskih volitvah! Mi vemo, da gre tu liberalccm, kakor prej tudi klerikalcem, le za strankarsko interese. Dosegli so že, da se bo revidiral občinski volilni red za Slovenilo zaradt splošne ženske volilne pravice. Občinske volitve bi se morale vršiti vsaka tri leta, bilo pa }!h ni že celih sedem let! Pri tej veliki raz-oranostl, ki vlada v občinskih upravah slovenskih občin, so volitve nujno in čimprej potrebne. Ne gazite, meščanski mogotci, še dalje pravic ljudstva, ki hoče volitve takoj l
+ Klerikalna glasila zoper dr. Korošica. Klerikalna stranka bi sc rada na vsak način oprala pred javnostjo zaradi povišanja železniških voznin, ki sta jih zakrivila minister dr. KoroSec In minister financ Stojanovič. Seveda to sedaj ne gre tako lahko Ju klerikalno časopisje Je prisiljeno, da bere načelniku svoje stranke poštene levite ne samo rndi tetra, temveč tudi radt nemoralne politične zveze s srbskimi radi-
kalcl. Klerikalno časopisje prizna, da bo korist, ki jo bo prejela država od povišanja žetozaiiških tarifov naravnost malenkostna v primeri s škodo, ki Jo bo vsled teh ukrepov utrpela država. — Ali lastne klofute ne bole in tudi ne izprcohrnejo, — najmanj pa dr. Korošca in njegovo strako.
+ Minister za konstltuaato dr. Laza Markovič je pripravil izpremetf.be člena 15. volilnega zakona, po katerih se Izmed državnih uradnikov priznava pasivna volilna pravica samo ministrom ln profesorjem pravnih fakultet. Istotako so pripravljene izpremembe člena v dodatku volilnega zakona o skrajšanju roka za volitve. Po tej Izkremembl bodo volitve za konstitnanto razpisane za 28. november t. L
+ Ostavka dr. Krstelja. Predsednik dalmatinske vlade, dr. Krstclj, je 24. t. m. brzojavno poslal ostavko ministrskemu predsedulku dr. Vesnlfcu. Dcmisijonlral je baje Iz zdravstvenih ozirov.
+ Izid občinskih volitev v Srbiji. Po poslednjih poročilih o občinskih volitvah v Srbiji je bil izid nastopen: V beograjskem okrožju so dobili demokrati večino v 46 občinah, radikalci v 20, nevtralci v 3, komunisti v 2, republikanci v 1, poljedelci v J 4, sporazumno demokrati in radikalci v 1, med tem ko se v epi občini volitev m Izvrgla ; okrožje Smederevo dem. 32, rad. 7, nev. 3, kom. 1, polj. 7, spor. 1, disidenti 1; moravsko okrožje rad. 60, dem. 61, nev. 12, ltb. 2, kom. 1, spor. 3, Izven strank 1, v dveh občinah bo odločil žreb: plrotsko okrožje rad. 25, dem. 12, kom. 5, polj. 2, nev. 4, spor. 2, volitve niso bile izvršene v 4 občinah: topliško okrožje dem. 23, rad. 15, izven strank 3, polj. 1, brc?; liste 1; vranjsko okrožje dem. 50, rad. 37, kom. 3, polj. 1, rep. 1. nevtr. 3, naknadne volitve 3; niško okrožje rad. 43, dem. 21, nevtr. 5, kom. 1, spor. 1, naknadne volitve 5, brez
obvaruje velikih katastrof življenja in smrti, ki so prihranjeni navadno ljudem, ki žive med strastmi mest?
— Torej 1 gospod Stangerson. Je rekel g. Marguet važno, postavite se na isti prostor, na katerem ste bili, ko je odšla gdč. Stangersonova iz laboratorija v svojo sobo.
G. Stangerson je vstal ter se postavil pol metra od vrat v Rumeno sobo; re^el je z glasom brez poudarka. brez barve, z glasom, lahko bi reke! mrtvaškim;
Tukaj sem bil. Oče Jakob je snažil aparate zato je moral imeti več prostora, pomaknil mi je mizo do sem. Moja hčerka je delala z menoj pri isti mizi. Ko je vstala ter me poljubila in voščila lahko noč očetu Jakobu, se je morala skoraj preriniti med mizo in vratmi, da je prišla v svojo sobo. Lahko trdim, da sem bil pač tik mesta, kjer se je izvršil zločin. /
— In miza? sem se vmešal v pogovor v smislu želje svojega predstojnika, .., Kaj se je zgodilo s to mizo, gospod profesor, ko. ste. začuH
pomoč,
ko ste zaslišali
klicati na
strele?
Odgovoril je oče Jakob; — Butnili smo jo proti zidu, sem le. kjer še sedaj stoji. Le tako nam je bilo mogoče z vso silo navaliti na vrata.
Zasledoval sem še vedno misel, kateri sicer nisem pripisoval posebne važnosti:
— Miza je stala tako blizu vrat, ali bi ne bilo mogoče, če bi prišel morilec sklonjen iz Rumene sobe. da bi’se splazil neopaženo za mizo?
— Vedno pozabite, je rekel nato g. Stangerson trudno, da je zaprla moia hči vrata s ključem in zapahom, ter da so vrata tudi zaprta ostala. Bili smo pri vratih, takoj, ko se je žaloigra pričela, ter smo tukaj pred zaprtimi vratmi bili tudi pričo, kako se je ubožica borila, kako je hropela in lovila sapo. Čeprav se je moral napad izvršiti zelo hitro, smo bili tudi mi takoj pri vratih, ki so nas žalibog zadrževala.
Vstal sem ter vnovič prededal vrata. Nobenega Izhoda! —■ Predstavljajte sl, da bi bilo mogoče odpreti samo spodnjo tablo, v vratih in
liste I; krajinsko okrožje rad. 44, dem. 12, spor. 4, nevtr. 2; podrin;ko okroJje dem. 30, rad. 23, lib. 5, nvtr. 15, polj. 1, kom. 3, naknadne volitve 3; timoško okrožje rad. 45, dem. 19, nevtr. 14, kom. 13, spor. 5, naknadne volitve 8, polj. 2, lib. 1, izven strank 1; rudniško okrožje dem. 24, rad. 18, nevtr. 4, polj. 2; požarevaško okrožje dem. 68, rad. 52, lib. 14, nevtr. 3, spor. 7, kom. 2, polj. 6, naknadne volitve 4; kragu-jevaško okrožje dem. 39, rad. 35, polj. 6, nevtr. 3, kom. 3, izven strank 1; hrnševa-ško okrožje rad. 49, dem. 27, nevtr. 11, lib 2, kom. 1, naknadna volitev 1, spor. 1; čačaško okrožje rad. 23, d^m. 20, spor. 3, kom. 1, netr. 5, poli. 3, ncizvrsc-ne volitve
2, naknadne volitve 1, lib. 1; okrožje Uži-ce rad. 37, dem. 18, nevtr. 5, kom. 3, spor.
3, naknadne volitve 6, polj. 4; valjevsko okrožje dem. 35, rad. 18, kom. 3, polj. 6, sporazumna 2, brez liste 2; skopljansko okrožjo dem. 8, neopredeljeni 3, ponovne volitve 1. v 8 občinah sreza Skoplje volitve niso bile izvršene; boranjsko okrožje dem. 10, neopredeljeni 1, ponovne volitve 2; prijepoljsko okrožje nevtr. 8, dem. 1, soc. dem. 1, ponovne volitve 6, v občinah okraja Priboj volitve niso Izvršene; okrožje Tetovo rad. 6, dem. 4, neopredeljeni 1, ponovne volitve 2: bitoljsko okrožje rad. 10, dem. 2, ponovne volitve 3; raško okrož je dem. 2, rad. 6, nevtr. 10, ponovne volitve 4, udruženje muslimanskih obrtnikov 1, v en? občini se volitev ni izvršila; okrožje Plevlje neopredeljeni 3, dem. 1, naknaone volitve 2, kumanovsko okrožje rad. 12, dem. 6, neopredeljeni 4, kom. 2, ponovne volitve 7, v osmih občinah okraja Kriva Palanka bodo naknadne volitve; okrožje Tikva dem. 5, neopredeljeni 8, rad. 2, nevtralci 3, kom. 1, ponovne volitve 1: bre-galniško okrožje rad. 7, dem. 7, sporazumna lista rad. in nevtr. 1, ponovne volitve 5, neopredeljeni 5, v eni občini ni bilo volitev.
+ Udeležba pri občinskih volitvah V Belgradu je bila sledeča: Voliicev ie bilo 12.780; glasovalo jih ie pa 10.439; udeležba pri občinskih volitvah znaša torej pet šestin.
+ Glavna kontrola v Cetinju Je razpuščena ter preidejo njeni posli na glavno
kontrolo v Begradu. Vsi člani cetinjske glavne kontrole so stavljeni na razpoloženje.
+ Avstrijska misija odpotovala v Moskvo. Politische Korresponden7 Javlja: Komisija imenovana na podlagi kedanjskega dogovora za povrnitev avstrijskih vojnih ujetnikov. Je odpotovala. Načelnik komisije Pohl, bivši ravnatelj tiskovnega tirada v ministrstvu za zunanje zadeve, odpotuje jutri predpoldne via Reval v Moskvo. Potovanje misije, ki sc seveda vrši z dn-vcllenjom ruske vlade, se lahko smatra za dokaz, da razna tolmačenja nekaterih točk kodanjskega dogovora, ne bodo ovirale ln preprečile tega človekoljubnega dela.
Velik protestni shod proti Italijanskemu militarizmu v zasedenem ozemlju. Iz Trsta nam javljajo: V nedeljo 29. t. m. priredi socialistična stranka za Julijsko Benečijo velik protestni shod y Delavskem domu v Trstu. Shod ima pred vsem namen protestirati prot: dosedanjim vojaškim sodiščem v Trstu, prekemu sodu In drugim izjemnim odredbam, Id vladajo v zasedenem ozemlju. Vlada je zadnji čas začela posebno preganjati socijalrMčnc agitatorje in somišljenike. Več socialistov je že eskortirala v razne Italijanske Ječe.
•f Med romunsko In sovjetsko vlado se Je 26. t. m. sklenilo premirje in začasna pogodba.
+ Poljsko vojno poročilo javlja, da le bilo ustreljenih 12 Nemcev, ki so se udeležili v boljševiških vrstah bojev v Stras-burgu na Poljskem.
■H- Razorožitev Madžarske. Vrhovni svet entente ie sklenil poslati Madžarski ultimat, kjer se zahteva takojšnja razorožitev Madžarske, kakor to določa mirovna pogodba ncuylska.
+ Ukrajinsko race. Takozvano ukrajinsko vprašanje že od brest - litovskega mini straši po Evropi. Ukrajinska rada, Id jo Je ukrajinska buržoazija ustanovUa ob
uganka bi bila rešena! Prepričal sem se pa ravno sedaj, da nato še mislit ne smemo. Vrata so iz močnih hrastovih desk, ki so na višino iz enega kosa. Prav razločno se to vidi, čeprav so močno poškodovana.
— O, pravi oče Ja.tob, to so močna vrata, ki smo jih prinesli sem z grada... takih ne delajo sedaj več. Dosti smo imeli posla z njimi, da smo jih štirje vlomili • • • vratarjeva žena nam je tudi krepko Pomagala, gospod preiskovalni sounvk, to je nesreča, da vidimo sedaj oba v zaporu.
NI še dokončal tega stavka, s katerim je izrazil svoje usmiljenje In svoje začudenje, ko sta že zopet začela vrotarleva z iokom ln iadihova-njem. Nisem še videl tako kričavih obtožencev. Kar gabilo se mi je.*) Nerazumljivo mi je bilo. da je mogoče priti vsled nesreča tako ob pamet, pa če bi bila tudi nedolžna. Primerno obnašnje velja ob takih priložnostih več ko vse cmerjenje, vse obupavanje, ki Je v največjih slučajih prisiljeno in hinavsko. > ') < i	jUalje	prihodnjičJL 1
času Izbrufia ruske revolucije In k! je' pozneje Iz »golega* patrljotizma dopustila invazijo nemške in avstro-ogrske soldateske v Ukrajino, ie bila kmalu po polomu Nemške iu Avstro - ogrske od ruskih boljše-vikov pregnana in se sedaj ravno tako potika po svetu, kakor ruska buržoazija. Ustanovila si je, kakor ruska, svoje izseljeniške organizacije in kajpada tudi svojo izvestiieljsko službo, ki dan za dnevom pošilja v svet tedencljozne vesti o uporih Ukrajincev proti Rusom, ter sg zavzema za samostojnost in neodvisnost Ukrajine. Največ vesti o teh uporih je izmišljenih, kar priča tudi to, da so se Ukrajinci uprli v Galiciji proti Poljakom, ne pa proti Rusom.
-i- Mednarodna buržoazija la rusko-poljska vojna. Komaj se Je morala ruska rdeča armada umakniti izpred Varšave, že kaže mednarodna buržoazija svoje kapitalistične zobe: Krasin in Katnsnjev odideta iz Londona; buržoazno časopisje z veseljem piše o »popolnem razsulu« ruske armade in grozi ruskemu proletarijatu .
Vesti seveda o »odločilnem« porazu Rusov so seveda pretirane. To se razvidi it meščanskih listov samih, ki na enem mestu prinašajo vesti o velikem porazu sovjetske armade, na drugam p: pišejo o uspešni ruski proUofenzlvl. Gotovo je, da so sc moral? Rusi precej daleč umakniti, gotovo pa tudi, da so že pričeli iznova uspešno in z večjo protiofenzivo. Kako bo izpadel ta boj, to se bo pokazalo v najkrajšem času. — Značilna v rusko-polj-skenr' konfliktu je diplomacija angleška buržoazije na eni, in francosko na drugi strani
+ Reakcija na Grškem. Vlada je dala aretirati mnogo pristašev socialistične stranke, da se maščuje nad socialistično reakcijo proti vojni v Mali'Aziji. Med njimi se nahaja tudi sodrug Dimitravos, strankini tajnik, ker je izdal manifest proti vojni Sod rti e Petzupoios je bi! pozvan pred sodišče, ker je objavil neki francoski članek, ki Je kazal na reakcijo v Grčiji. Preganjaio tudi strokovna organizirane bojevnike in Jim plenijo knjižnice.
+ Nemške vojne izgube. Po nekem novejšem poročilu »Zveze bojevnikov« znašajo nemške vojne tzgube na mrtvih 1.74S.341 mož.
+ Švedski socijalistl za upostavltev odnošajev z Rusko. Na velikem meetlngu v Stockholmu so glasova!! švedski sociia-listi za sledečo resolucijo: Levi socijalistl, zbrani na stockholmskem shodu, zahtevajo, da Izjavi švedska vlada na odločen način svojo brezpogojno nevtralnost v slučaju, da nastane iz sedanjega konflikta mol antanto in sovjetsko Rusko kaka nova vojna ali blokada. V dokaz vladine odkritosrčnosti v njeni novi p^’ ki zahtevajo takojšnjo upostavltev trgovskih in diplomatskih odnošajev s sovjetsko vlado.
IDfieOT® vesti.
Državne štipendijo za študiranjo na visokih šolah v inozemstvu. Po naredbi ml nistrskega sveta štev. 2045 bo prejemalo v. bodočem študijskem letu 40 dijakov državne štipendije za študiranje v inozemstvu. Prosilci nai vleže prošnje do 5. septembra pri Univerzitetnem Svetu v Ljubljani. Prošnji je priložiti: Zrelostno Izpričevalo ali Indeks, kolokvijska izpričevala, ubožni Ust kratek currlculum vltac z ozirom dosedanjih študij. Prosilci morejo biti le oni slušatelji, ki so bili v preteklem študijskem letu inskriblrani na ljubljanski univerzi.
Ljubljanski trs. Vzrok nastopanja griže v taki meri v Ljubljani je v prvi vrsti nesnažna hrana. Občinstvo sc opozarja, naj nikakor ne vživa sadja, kakoršnega se kupi na trgu, temveč naj se hruške hi Jabolka olupijo, drugo sadje pa temeljito opere pod močnim curkom vodovoda. Istotako naj se ne pusU otrok z umazanimi rokami uživaU hrano. Pred vsako najmanjšo lodjo Je treba roke temeljito umiti. Mnenje, da samo nezrelo sadje povzroča težke slučale obolelosti na griži. Je popolnoma neutemeljeno. Dokaz zato le, da otroci po deželi zavživajo mnogo popolnoma nezrelega sadja direktno Iz dreves, a ker Je še nein-ficirano, ne povzroča takih hudih slučajev griže. Težke slučaje Križe pa povzroča samoumevno °d najrazličnejše^ nesnage lil ficirano s»di° in dm5;a nesnažna jedila, katera se uživajo neprekuhana in- po vrhu tega še z umazanimi rokami. Občinstvo naj pomisli, skozi koliko rok in po kakšnih zabojih gre sadje, predno pride do konzu-mentov na ljubljanski trg. In ravno sedaj v deloma vročem in zopet vlažnem letnem času, ko sc velika množina bolezenskih glivic bujno razvija, Je nalezljivost najnevarnejša. Občinstvo naprošamo, naj si pomaga samo s tem, da ne kupuje nlkaklh živil po umazanih stojuicah, po raznih kotih mesta in trga. Ker se je vgnezdilo tako število malih stojnic, kjer se prodaja blago, nakupljeno po drugih stojnicah seveda slabše kakovosti, da je zaslužek mogoč. Kupuje naj se izključno le na takih stojnicah, kjer vlada snažnost ln red. Vsled tega, ker so postavljene vse stojnice direktno na gola tla, so Izpostavljena živila vsemogočim onesnaženjem.
Uspeli stanovanjske akcijo v Ljubljani je za letos precej majhen. Vsega skupaj bo A JbaJ« do zime ua razpolaga H stanovanj.
Mnogo družin bo se vedno, kakor lanskd! leto, moralo zmrzovati po vagonih iu barakah. Mi se vsemu terau ue čudimo, kefi vemo, da buržoazija noče, iu tudi ne pustit niti da bi država zidala hiše, ker bi to po-« vzročilo konkurenco glede najemnin hišnim posestnikom. Rajše sabotirajo stano-vajsko naredbo, kakor, da bi sl ustvarili konkurenco. To gospodo bo treba še bolj priviti, če bomo hoteli odpraviti stanovanj* sko bedo, ali pa naj se občine prisili, da P<>* skrbe za stanovanjske hiše.
Obvezni polletni tečaj na državni P°®* kovski šoli v Ljubljani se prične dne t< oktobra t. 1. Za vstop v tečaj ie vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljub« liani do 20. septembra t. 1. prošnje ter JI priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo, 5. ubožni list in 6. nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski Soli je brezplačen; učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovaujo v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkov-stva se poučuje ogledovanje klavne živina in mesa. Vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani.
Dolg države pri južal	Obrat-
no ravnateljstvo Južne železnice javlja: Drvavne železnice dolgujejo južni železnici iz že dovršenih obračunov medsebojnega prometa -a mesece februar, marec april in maj preko 22 milijonov kron, katerih no morejo Izplačati Južni železnici. Iz še ne dovršenih obračunov za ..esece junij, jallj in avgust pa vnašajo terjatve južne žebz-nice najmanl tudi 20 milijonov kron, To terjatve Izvirajo v glavnem Iz tega, da mora južna železnica izplačc-n odpošilja-teljem visoka povzetja, katpra pa sprejemajo postaje državnih železnic obenem z nakazano voznino. Ker je ju?na železnica navezana le na svoje cbrn1^ dobc—c, je primu: aita s 1. septembrom t. 1. ukiniti medsebojni obračun z državnimi železnicami ter oc.euiti, da se morajo frankirati pošiljke, ki so namenjene na postaje Ravnili železnic v Jugoslaviji za potek po južni železnici, ter da se ne prevzemajo pošiljke s povzetjem in predujmi za postaje državnih železnic. To je edina s.;’Tiopomoč, ki preostaja Južni r.eleanici, da r.iore Izplačevati svoje uslužbence, plačevati lzda‘ke za premog in materiial ter na ta način "Zdržati obrat.
Legitimacije v n«.	plebiscitnem
ozemlju. Po desetem septembru bo moral na Koroškem imet! vsakdo posebno legitimacijo o svoji identiteti; tudi otroci od 10. leta naprej. Legitimacije bodo izdajali koroški občinski uradi Osebe, ki hočejo iz Jugoslavije potovati v plebiscitno ozemlje« morajo svoje potne liste vidiratl pri Jugo-slov. delegatu v plebiscitni komisiji, ki !e v hotelu »Kaiser« v Celovcu.
Zasebni učni zavod Legat v Maribor« aznanja, da r.ačneio novi tečaii dne 4. ok* tobra t. I. Glavni tečaji trajajo 6 mesecev. Za učence z višjo šolsko izobrazbo je urejen razven tega posebni tečaj, ki traja samo 4 mesece. V zavodu se poučuje slovenska stenografija, 'nemška stenografija, strojepisje, slovenska korespondenca, nemška korespondenca, navadno računstvo, knjigovodstvo, slovenski Jezik za začetnike, hrvatski Jezik, nemški jezik, za začetnike, lepopisje, cirilica in obrtno risa-nje. Udeleženci tečajev lahko obiskujejo predmete, kateri sami želijo.'Priporoča 88 pa posečatl celoten tečaj, da se prklobl
• vsestranska strokovna izobrazba. Pouka
• za strojepisje Je 20 modernih strojev na razpolago. Poučuje se po 10 prstnem stavku. Obširni prospekt brezplačno. Zasebni učni zavod Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 11, I. nadstropje. Vpisovanj« ln pojasnila vsak dan od 11. do 12. ure.
Medlclncl! 1. Rlgorcz Iz biologije K prestavljen na 20 oktober 1.1. 2. Pr štipendije Je vložiti na Zdravstvefl^.^ js najpozneje do 30. avgusta t. >• ^cdp1sa;10 krstni in domovinski li*1* tavalo, ubožno spričevalo ter šttfdii3^0 spr Predsednik: Dr. J. M.	sporočalo
Prošnja slovenskih 1»^ ^ pr, v()
nam, da se f°hvocn^meš£em so bili v Jufc Jim slabe zdravstvene razmere in silna vročina siino škoduje. Dopis pravi: Kdo je zakrivil, da morajo ti naši mladeniči tja doli, dočim so v Avstriji vedno kričali: naše fante domov! Vodilne osebe v Sloveniji so to zakrivile In njih dolžnost Je, da to krivico popravijo. Kako hočete, da bi mladi narod imel ljubezen d* domovine, ki ga tako neusmiljeno mučite?, Gledališka sezona 1920/21 Je vsled pomanjkanja stanovanj oziroma meseči. !i sob v nevarnosti. Člaui opere do danes niso dobili nit! ene sobe in so primorani sta. novati v hotelih. Ker ie daljše bivanje V. hotelu nemogoče ln da se sezona 20/2C omogoči, se p. t. občinstvo ponovno vljudno naproša, da v lastnem Interesu takoj odstopi nekaj mesečnih sob članom kr. Narodnega gledališča. Cenjene ponudbe sc sprejemajo v gledali?1' pisarni (opera).
Ministrstvo za notranjo stvari namerava zahtevati od vseh političnih uradnikov, ki so bili že gotovo dobo v državni službi, v kateri mislijo ostati še nadalje, da se morajo podvreči posebnim izpitom. Oni uradniki, ki ne bi hoteli položiti teh izpito^, bodo odpuščeni.	-
Drobiž po 5, 10 in 25 par, ki se bo jiovji! po odredbi ministra za finance »
dunajski fvornicl, predstavlja vsoto 30’ milijonov dinarjev. Tekom meseca bo tvornt-ca dobavljala' vsak teden 10.000 kg novega firobiža.
Položaj uradnlštva hi drugega usluž-benstva pri »Gospodarski zvezi*. Prejeli smo: Po dr. Krekovi smrti se je pri »Gospodarski zvezic vse izpremenilo, posebno pa še, odkar sta pri »Zvezi« brata Gogala, izmed katerih ie eden v načelstvu, dragi pa ravnatelj. Ko je prvi postal član načelstva, le uradništvo in ''rugo uslužbcnstvo taicol občutilo njegovo samopaSnost, oblast in brezsrčnost. In ta ljudski prijatelj ima 5e vec drugih *5ar2«; je ravnatelj s,!oven-s e trgovske šole, nadupravltelj hotela
* ‘Kionc, c an direktorija »Deželne banke; ‘Jr Tore> povs°d tam, kjer kaj nese. -o Čigavi naklonjenosti, tem zaenkrat molčimo. Drugega brata nazori pa so, da človek postane šele, če je ravnatelj aU pa vsa! a ademičar. Njegovo obnašanje je povsem
ankarsko, za uradništvo in uslužbenstvo Pa nima nobene lepe besede, še inanj pa seveda, če kdo prosi za povišanje plače, sam pa ima letno 60.000 kron plače, prosto no vanj e in ge mnogo drugib ugodnosti.
* -J* je gospodarstvo pri *Zveiz«, © tem Ki drugič.
Javni napisi. Skoro gotovo bo minlstr-‘ Svct v Belxradu odredi!, da sc napra-lll;. vse' državi vsi javni napisi (tudi ,) v latinici in cirilici
UublUVfdSka boIn5ea 60 ^ osnovala v grjra.lf.1’ ‘ ^olnica bo za ortopediko in
vSe *mvalidov-
Štiri macK tatT,na manuiakturneea blaga.
liani fcvcHif k° c5ganke so te dBi v ^ub-turnega l, prei)risane tatvine tnanufak-vala l»i 3fa'	ie e»a partija kupo-
Sovci 3S0 in ta5co zamotila doti&ega tr-Dntp^’ .driIsa neopaženo kradla, in so
Ua ehv!^:e,tC ClgaTikc ukradcno h!ag0 mor	Iodvor	v	Pr^iažni oddelek, kri,
Ta n'Su vse u^radeno blago shranjevale. hi<^ S0 lzvrševale Štiri dni, dokler jih Zns5,arfiyaJ!- Vrednost ukradenega blaga * <0.000 K. Oškodovani se razni ° n” V kjubHani !n tudi v Zagrebu. ■ Okradeni mokar. Mokar Ivan Vreček, i nna svojo stojnico moke na Poeačarje-vern trgu v Ljubljani in ki stanuje v Trno-Vem, Korunova ulica, ie bil te dni od dveh mladih zlikovcev na fakt rafiniran način olajšan na 10.000 K. Mokar je tatvino takoj prijavil policiji, ki je začela zasledovati drzna tatova.
Porotno sodišče v Celju bo začelo z razpravami dne 13. septembra.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseli podružnicah »Državne posrcic-£“Wce za delo v Ljubljani, Mariboru,
r-e J" Murskl Sftbotl le lska,° de,° v
* «klem tednu od 15. do 21. t. m. dela
moških in 63 ženskih delavnih moči. “dajalci so pa iskali 184 moških in 63 skih delavnih moči. Posredovanj se je pršilo ,52. V delo se sprejmejo: liiapcl, j0, delavci (52), gozdni delavci (75), tesarji, mizarji, pletarii, mli-' služkinje (77), valenci in valenkc it J. .	°’a iščejo: dninarji in dninarice (70)
tta. ■m°^i ^ pe,£i’ kr°iači> natakarji, na-ar,ce, ključavničarji, hlapci, kovači, službe (42) vajenci razne stroke, oskrbniki
Umrlo je v mestni občini ljubljanski • do 21, t. m. 5) oseb (18 tujcev) ia
• -er za grižo 19, za jetiko 6 Itd., rodilo se
oseb* 26 °tr0k' 0bole,° pa ie za Križo 56
Novice.
Odobrene SSr^^nIStrSl£ega ETC,n s0
H draglnjske	taSnikom v SrbI'
september.	Za	meseca avgust In
“ Obsodbe nan Pred dnevi Je in«*J^8rc,)š,(lnil bankami.
ntetrstva izvršil rcviJ?* finrui£nt‘£a m|-bank radi ZZ k VSeh zagrebških
katere bX nr'lP,rimerov’ k° sc ne'
KOvlnl z devizami.	o	tr-
na sled kakor poroča »PomiS^raS
.nepravilnostim ter so bile kaznovane na *f‘°bo po 80.000 K banka Kronfeld, banka “auter in banka Krainer.
— Velika tatvina manufakture v Bel-
jtodH. Po noči 25. t. m. je bila v Beleradu vršena velikanska tatvina manufaktur* e"a blaga v veletrgovini Majstoroviča.
svii?3-"1 tatovi st) odi,csli veUke množine ue m druge manufakture v skupni vred*
r;i 17500n dinarjev t. j. 700.000 K. Sto-Ci so neznani.
~~ Proglasitev splošne stavke v Trži-ste T ..!7urIan^ i° Ma razveljavljena, ker radi " * obe deklici, ki ste bili aretirani za-Etvn«S0CijaIistižne Propagande med voja-Not». Izpuščeni.
Ua|, ~'\Nov Sandal v »odrešenih« pokrajine^ časopisje poroča, da se pripravlja Ifrjjjjj kar,dal v odrešenih benečansklh po-Vm„’ kicr gre za nova poneverjenja za 'frcvu J,°U0V* Središi:e škandala ie zopet Iti	..'ot pri Prvcin, kjer so razni vlso-
So H®, t ln komendatorjl osleparili ufco-s0 4 ttvo za Preko 300 milijonov. Zaprli Vrše fn-ii^ uslednih oseb in preiskave se Pokra,-i “ V. ®assann- Uboge osvobojene stošenia ’v!i‘ • i° dovo!J germanskega opu-
»norall L S , , PlJeJo krl Se oni- k*
1 nje skrbeti 1
le b^afr“zna družinska tragedija. V Trsta »olk-ov,^, PrM°8r,fde blv5i avstrijski pod-^ erlk Pl Rclmann s svpjo f«<
tio ln lOletno' poličerjeno 'deklico Doroteo. Njegov in njegove žene namen je bil. Izselili se v Orljent ln odpreti v primernem mestu kinematograf ln se na ta način preživeti. Čakal ie zato, da mu oblasti Izdajo za potovanje potrebnih dokumentov ter mu dovolijo vinkulacijo malega kapitala, ki je bil deponiran na Dunaju. Toda vsa ta dovoljenja je zaman čakal kakih 6 mesecev. Mali kapital, ki je bil namenjen za otvoritev kinematografa, se je počasi porabil. Večkrat je vso zadevo urgiral, ali vedin zastonj. Radi tega se je pred kakimi osmimi dnevi namenil potovati na Dunaj. Izposodil si je pri prijatelju 500 lir. Toda potovanje je moral odložiti vslcd nenadne bolezni adoptiranega otroka,- Beda je- trkala na vrata, kar je zelo vplivalo na bivfesa podpolkovnik. Dan za dnem je postajal sla-bejše volje in skrb rad! pomanjkanja ga je izprememila v melanholika. Zadnji večer je bil nenavadno slabe volje. Pred večerjo je pisal prijatelju dolgo pismo, priložil ie 400 lir ia tožil, da ni več v stanu prenašati takega življenja. Priporočal mu je, naj se pobriga za malo Doroteo. To pismo je oddal na poti Iz gostilne na pošto. — Gospodinja, pri kateri je stanoval, je slišala po noči v njegovi sobi nekak šum, a ker je čez nekaj časa ponehal, je ?nova zaspala. Ko • je pa zjutraj hotela v podpolkovnikovo sobo, je bila ta zaprta. Hotela je že iti po opravkih, tu ie nenadoir;a stopil pred n! d Reimannov prijatelj ter ji povedal, ka! trni je oni pisal. Tedaj, sla s silo odprla vrata In — strašen prizor se j« jima nudil? Go-sra Reimann je ležala ob postelji skoro naga. Desna stran grla je bila popolnoma razmesarjena. On je ležal pri oknu ves krvav, na vratn globoko rano in žile na (•■)ch rokah prerezane. Takoj so tn’konično pozvali rešilno postajo. Toda Reimaano-va je bila že mrtva, njegovo stanje pa je tako nevarno, da ni upanja na rešilev. — Kako sc je odigrala ta tragedija? Domnevajo, da je Reimann v napadu bipne blatnosti prijel za žepni no5ič In tako grozno razmesaril morda že spavajočo' ženo. Nato - je- ranil že sam sebe. Da se mu Je Mia luč . pameti ■ zatemnila, kaze okolSčina, da so našli, po celi sobi, oknih, posteljah Ju mizi, vse ix.3no CloveSfcili odpadkov. Sledove teh odpadkov ^o konsaatira« tudi na telesa. pokojnice,
— Nebesna prikazen. D«e 23. t. m. ob 5.45 uri popoMne se je nenadoma prikazalo nad Trstom na severnem obzorju kot srebro svetložareče telo. Pojav je trajal 10—15 minut. Meteor ni bil, ker ta bi ne bil stal na mestu, temveč švignil po obzorju in zapustil za seboj svetlo vidno sled v obliki vpasujeno črte. Strokovnjaki menijo, da je bila to iiajbrže vodna para, ki se ia,; Iz nerazumljivih vzrokov dvignila v neznanske višine in odsevala sotočao svetlobo.
— Draga damača živina v zasedenem ozealjt!. Na sežanski mesečni semenj dne 12. t. m. je bilo prignanih do 356 konj, 406 goved, 259 prašičev In 20 drobnice. Plačevalo se je na primer: Za konja L vrste L 5000, H. vrste L 3000, IH. vrste L 1500. Za par tenkih volov L 8000, srednjih L 6000, manjših L 4500. Za kravo boljše vrste L 4000, srednje vrste L 3000, slabše vrste L 1800. Za odrasle prašiče L 250 do 300. sesalce L ISO, za kozo L 300, za ovco L 200.
— Italijanski kralj pri svojem tastu Nikitl. Italijanski kralj Emanuel ie 24. t. m. obiskal bivšega črnogorskega kralja Nikito, ki se nahaja v Cannes v vili »Marica«.
— Mantovanska »Katoliška banka« — pripoveduje »Avanti« — je postala žftev poltenosti svojih ravnateljev. Majhen deficit, ki znaša le — 2,500.000 liri Par ptičkov je odletelo: ptiču jc v gozdni prostosti bolje kot . . , na sodnem dvoru 1 Ravnatelj in računar sta bila aretirana. Tako je na svetu . .. Toda vestica pravi še nadalje: »Katoličani se ne morejo pomiriti in pravijo, da bo popravil deficit škof sam Iz svoje revne mošnje.« Izvrstno! To je tore] škof z »revno« mošnjo kakor mnogi drugi, toda manjši stiskač kot mnogi drugi! Nauk? Dajte svoje denarce katoliškim bankam!
— Ljudska kontrola v Ječah. Na Češkem bodo ljudski zastopniki pregledovali in se informirali o razmerah v ječah. O ne-dostatkih bodo poročali justičnemu ministru.
— Nadvojvode in nenorall tatovi Na
Dunaju se bo pred sodiščem moral zago-vaijatl zaradi tatvine	bivši nadvojvoda
Jožef Ferdinand: kradel je vojni plen in cerkveno opravo. Zaradi enakih tatvin se bo moralo pred dunajskim sodiščem zagovarjati tudi več generalov.
— Medzavezniško	sodišče v Opolju
je 24. t. m. obsodilo državnega poslanca in odgovornega urednika	glasila socialno-
demokratske stranke za Gornjo Šlezijo, Okonskega v njegovi odsotnosti na 2000 mark globe in je izdalo povelje, da se šiloma privede k sodišču.	Okonskv je kriv
»nepokorščine in hujskanja«, ker je v svojem listu priobčil članek, ki se peča z na-redbo medzavezniške komisije glede zalog premoga. Nič ji ne bo pomagalo, nasilstvo bo rodilo odpor.
— VeUke povodnji na Japonskem. Na otokih Kiusiu In Sikoku so nastale velike povodnji. Razrušile so mnogo mest in vasi ter. uničile mnogo človeških življenj,
Dr. Korošec pojde ?
Po „Obzoru“ poroča Ljubljanski dopisni urad, da bo minister dr. Korošec te dni podal ostavko kot minister za promet. Njegovo mesto bo prevzel minister za javna dela. Joca Jovanovič. Minister dr. Korošec se namerava iz zdravstvenih razlogov za nekaj časa odtegniti političnemu življenju.
Pravzaprav so klerikalci sami izkopali grob dru. Korošcu, zakaj zaradi Koroščeve gospodarske politike in neobzirne brutalnosti se je klerikalna stranka jela bati za simpatije med svojimi pristaši. Dr, Korošec ie sodeloval povsod, kjer je šlo za program srbskih radikalcev, ter je s tem pomagal ogromno obre-. meniti ljudske sloje. Vemo. kako je ravnal ob železničarski stavki, kako je uvedel prosto trgovino, zvišal železniške tarife, podpisal proračun itd. Ker je načelnik klerikalne stranke v Sloveniji, bi utegnilo to škodovati stranki. Zaradi tega smo opazili zadnje čase pšice v klerikalnem časopisju, ki so bile naperjene proti Koroščevi politiki. „Nemoralno“ se je vezal s strankami, pravi klerikalno časopisje, To je hud tobak za klerikalnega izveličarja, o katerem jc tudi sedanji komunist Gustinčič trdi!, da je dober program Jugoslavije. Vsi danes vemo, kako dober program je ta mož.
Dr. Korošec se hoče s svojo de-misijo otresti odgovornosti. Zahvaliti se pa ima v prvi vrsti svoji servilnosti. ki jo kaže napram jugoslovanski buržoaziii. ki hoče uničiti ori nas vse in izmozgati do zadnje Kap-Ijce, in pa klerikalnemu časopisju, ki že eno leto vodi skrajno nepošten političen boj. Klerikalno časopisje je zavedlo vse javno življenje v gnojnico.	_	,	,
Žal nam ne bo za dr.Koroscemoasi vemo. da za niim ne pride kai boll-šesra. Eno zadoščenie pa Ima lahKo politična javnost, to ie. da pride obračun tudi za prikritega sovražnika lhidstvn.
In če danes iavka klerikalno časopisje. češ. da le treba nrl nas preiti k stvarni politTicj. kal mislite, kal
pomeni to? Nič! Navoziti so s svoio umazano politiko in danes hinavsko z^viiaio oči in hlinilo žalost nad lum-pariiami. ki so iih uvedli in izvalali .sami.
ODPOR ITALIJANSKE SOCI.IALI-STIČNE STRANKE PROTI VLADNI
PGI.5T5KI NASPROTI RUSIJI.
Rim. 25. Medtem ko le meščansko časopisic spreielo. z zadoščenjem sklice italijanskega in angleškega ministrskega predsednika v Lucemu. ki nostavliaio italijansko politiko na-snmti Rusiii na povsem drusračno podlago, nego se ie zdelo doslej, je sociiajisnčnd časopisje soreielo ta dogodek 'i ogorčenjem. Začela se le živaiina propasatida, in vodstvo so-ci,nHstične stranke le izdalo na vse organizacije proglas, v akterem poziv? ves italijanski proletariat, naj priredi v nedelk). 29. t. m. po vsei Italiji zborovania v znak protesta proti vladni politiki nasproti Rusiii in nal pokaže, da zahteva takoišivj in odkrito prlznanie ruske- sovtetske vlade s strani Italijanske vlade. — Predvideva se. da se nedelja ne bo dokončala mirno. • •
(Vest? LDU.) določevanju n, Sta-
Maribor. 25. Danes se te general Plivelič v poslih-, ki p tiček) naše razmejitve odpehal v Ljub liano. Včeraj" se ie razrneiitvena komisiia odnehala v štirih avtomobilih skozi a na 5 ko kotlino v Radeono. da si ogleda ondotne dele mete. Tehnično osobie meri in določa meio pri Kapu-nerk' *lu na Marbergom. Doloutev mejne črte se vrši sporazumno z župani in prizadetimi mejnimi posestniki.
proračun.
LDU Belgrad, 26 Včeraj je bil v »Službenih novinah razglasen vladni ukaz o proračunskih dvanajstinah, pa samo s podpisom finančnega ministra in s^ pripombo, da bodo nadaljnji podpisi sledili.
SEIA BELGRAJSKE OBČINSKE UPRAVE.
LDU Belgrad, 26. Včeraj ob šestnajstih je bila prva seja novoizvoljene občinske uprave. Predsednik občinskega zastopstva Filip Filipovič je izjavil, da bo ostala uprava verna svojim načelom ter da so. komunistični zastopniki s pri-
sego izvršili samo formalnosf, ki le potrebna za vstop v občinski odbor. Zastopnik Risto Odavič je izjavil v imenu odbornikov radikalne stranke, da so demokrati krivi, da je prešla prestolica kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev v roke prevratniškim in razruševahiim elementom. Izjavil je, da bo sodeloval v občinskem odboru, dokler bo njegovo delo zakonito. Demokratski odbornik Savčič ie iziavil v imenu Demokratske stranke, da bo njegova stranka sodelovala v novi upravi. Programatično izjavo na bo dal šele na prihodnji seji. Sejo so završili z burnimi živio-klici komunističnemu Belgradu.
PLAČE USLUŽBENCEV BELGRAJSKE UPRAVE.
LDU Zagreb, 26. ..Riječ" javlja iz Belgrada. da je komunistična stranka sklenila, da bodo vsi občinski nameščenci počenši od uprave in njenega predsednika in podpredsednika ter vsi uradniki in delavci imeli enako plačo po 45 dinarjev na dan.
ZA RAZOROŽITEV MADŽARSKE.
Dunai. 25. Kakor iavlialo listi, so predložili zastonniki Češkoslovaške, Jucoclnviie in Rumuniie vrhovuemu svetu noto. v kateri zahtevalo, da se nriteeneio k budimoeštanski nadzorovalni konnsiii tudi zastopniki imc-novanih treh držav kot uosvetovalci Gre za znižanje madžarske voiske na 35.000 mož.
ITALIJA ZA VSPOSTAVITEV STIKOV Z RUSIJO.
LDU Pariz, 26. Po: brezžičnem poročilu je italijanska vlada na noto ameriškega državnega tajnika Col-byja odgovorila, da se morajo zopet vzpostaviti stiki s sovjetsko vlado, ker je ona sedaj najjačja sila v Rusiji.
ZA SAMOVLADO IRSKE.
LDU London. 26. Včerajšnja mirovna konferenca v Dublinu }e sklenila z veliko večino glasov, zahtevati za Irsko samovlado v okviru britanske države, pri čemer bi se moral Ulster smatrati kot stranka, ki sme svobodno sklepati pogodbe.
IRCI PROTI ANGLEŠKEMU TERORJU.
London, 26. Več tisoč oseb ie priredilo pred ječo v Bris tonu demonstracije. Zahtevali so. tla se žnpan mesta Cork a takoi izpusti na svobodo. Policija jc hotela množice razgnati in Jc v to svrho nastopila z orožjem. Pri tem }e bilo več oseb ranjenih. Na1 Irsko je došlo veliko čet. Med nemiri v Belfastu je prišlo do spopadov med policijo in raanife-stanti. Vojaki so rabili orožje.
London; 26. Po vesteh iz Luzerna je. obrazložil Lloyd George vzroke, zakaj da angleška vlada ne izpusti župana mesta Corka. Lloyd George je izjavil: ..Zahtevi po popolni ločitvi liske od {mgleške države mi ne bomo nikoli ugodili, da izpustimo cor-škega župana, bi bil to obžalovanja vreden precendenčni primer. Zakon, ki dela razločke v osebi, ni več zakon. Potemtakem bi mor tli v bodoče izpustiti vse Irce, ki bi delali ravno tako. kakor corškj župan."
ŽENSKA VOLILNA PRAVICA V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
Pariz. 26, Po poročilu Iz Wa-shingtona ie potnima ženska volilna pravica. Vsled tega le negotovost glede Izida volitev predsednika še večia.
SPLOŠNA STAVKA V VLADIVOSTOKU.
London. 23. Iz Vladivostoka brzojavi jajo: Delavci so sklenili splošno stavko vsled tega, ker ni hotel občinski svet v Habanovsku priznati vladivostoške oblasti. Veda in luč se dale samo vojašnici in laponskim uradom. W so zasedeni od vladivo-stoških oblasti._______________
Eusko-poljska vojna.
PRED NOVIM PREVRATOM.
London. 26. Poročevalec lista iMorning Post« iavlia iz Varšave, da se množe znaki, da vidiio v Moskvi v porazu nov vzrok za posebno prizadevanje. Poroča, se o oomikaniu velikih čet skozi Vilno in Baranovice. V okrožju Dvlnska in Pokova stoie iako znatne rezerve, večinoma sibirski!^ čet. ki so namentene za fronto, in sicer proti Biallstoku ln drugim str at etičnim važnim točkam. Položai doslej nikakor ni potov in trden. Vče-rai so imele sovjetske čete pri Mlavi uspeh. Premagale so Poljake in razbile nUh kroc. tako da §o mogle preiti m Vzhodno Prusko. Poljaki so nameravali sovražao grmado 30.009
mož, nahalaiočo se v edanskem ko< ridoriu, odrezati kar sc jim pa ni posrečilo.
RUSKO BOJNO POROČILO.
Moskva, 25. Frontno poročilo Z dne 25. t. m.: Pri Lomži in Bialy-stoku se še danes vršijo boji. Pri Brest-Litovsku smo zasedli nekaj krajev. Pri Cholmu boji s samo krajnim pomenom. Po dosedaj došliii poročilih je naša konjenica pri prodiranju proti Stryju uplenila mnogo municije ter 14 popolnih vlakov z 18 lokomotivami. Na Krimu smo potisnili sovražnika po trdovratnih bojih zadnjih dni jugo-vziiodno od Cher-sona. Pri Orehovsku vedno hujši boji
POLJSKO BOJNO POROČILO.
LDU Varšava, 25. Frontno poročilo z dne 24. t. m.: Oddelkom 4. sovjetske armade se ie po večurnih trdovratnih bojih posrečilo prodreti proti mestu Kolno, katerega je zasedla naša 4. divizija. Sovražnika zasledujemo. Na vzhodni fronti smo zasedli na severu Knišid Saviski in Kolno. Obedve mesti smo poprej obkrožili'. S tem, da smo zavzeli ti dve mesti, smo odrezali 4. in 15. sovjetski armadi stik z osrednjo vojsko. Sovražnik, ki ga zasledujemo od vseh strani, se trudi, da bi prodrl železne klešče naše armade, ki ga obkoljuje. Po zasedenju B:alystoka dne 22. t. m. je prišlo do ljutih pocestnih bojev s 55. sovjetsko divizijo. ki je prihitela iz Orodna. Boji so trajali 20 ur. Ujeli smo 5000 sovražnikov ^ter zaplenili 18 topov in 42 strojnic. Zdi se, da je poraz neugodno vplival na sovražnikov bojni pogum. Donski kozaki in kalmiki trumoma prestopajo k nam. Na južni fronti je zasedla naša dvanajsta pehotna divizija mesti Swirz in Bo-brko južno od Lvova. Porazili smo pri tein boljševiško brigado ter ujeli cel boljševiški polk.
IMPERITALIZEM POLJSKE.
Pariz. 26. Kakor poroča »Asrence Havas« iz l.ondomi. opozarjalo častniki na nekatere točke v noti Člče-rln3 Kameoievu. na primer besedo Čičeriuovc. da bi zahteva Poliakov. nal bi se Rusi umaknili iz vseh pošto* iank. oomenila orekinienie mirovnili ivvrMfmi. Potiska kratkomalo odklanja po vrhovnem svetu določeno me* to in tudi noče priznati po sovletskl vlad* zahtevano nravico do samoodločbe za Litvansko. Ukrailno in Ga* HcHo. Pofiska fe kritizirala ruske nredlnre. neda bi podala lastnih ored-i—7a pocraianfa.
Kultura.
Upravi kr. Narodnega gledališča r Ljubljani potrebuje v sezoni 1P30/21 otroški zbor v 10-12 deCkov la deklic. Stara, kateri bi bili pripravljeni dovoliti otrokom vstop v ta zbor, se naprošajo, da se z otroci zslasc v gledališki pisarni od 5.-6. ura. Nastopi se bodo primemo honorirali.
Prireditve.
Maturanti ljubljanske realke Iz leta 1913. se vabijo na dogovorjeni sestanek v soboto 4. septembra ob 17. uri pred Tivolskim gradom. Sestanek 1. IX. ob. 9. url se Jo moral opustiti radi zadržkov.	k
ŠPORT IN TUR1STIKA.
S. K. Slovan : S. K. Svoboda Ljubljana,
Izid tekme 2 : 2. Igra je bila obojestranska s premočjo Slovana. Pri Slovanu se Je videlo, da mu manjkajo najboljši igralci, ki so sedaj na orožnih vajali. Svoboda Jc Igrala precej boljše kot po navadi, posebno dober Je bil vratar Primožič C. in lovi napadalec Šimnovec, a tudi branilca sta bila ie na mestu. Svoboda more biti ngilnejša in med Igro mora IraeU boljšo razvrstitev In formo. Obisk Igre zelo slab. Soduik g. Roteto.
Iz Slovenile.
Hrastnik. Minuli teden ie bilo pri nas živo. Predstoieče volitve v bra< tovsko skladnico so zanimale pred-vsein naše »titiilar-komunisteK. ki sol napeli vse moči. da zmagalo. Sod-telnl demokrati so izdali parolo, nal se niijj člani ne udeleže agitaciie. ker hočeio dati komunistom priliko, da vendar pokažeio. kai znalo. Volitev, se ie udeležilo okolo 100 sociialnilt demokratov in okolo 200 komunistov. ki so z vsemi silami asritirall. tako na primer tudi. da bodo dosegli za rudarje povišanje plač in sicer za toliko da bo dobil rudar toliko dinarjev. kolikor dobiva sedal kroti. Seveda bi bilo to leno in videli bojno, če bodo res kai napravili. V Ojstrem ie zmagal s poincčio komunistov narodni sociiaiist Pepevniak. Udeležba na volitvah ie bila z ozirom na abstinenco sociialnih demokratov malen-Jtosipa. Od J 200 delavcev se ie udeležilo volitev komaj 300 in od teh jili |e bilo 100 socljalistov,
'A. Adamič.
Po desetih letih.
(Dalje.)
Človeško srce je labirint. Kdo pozna .vsa njegova pota? Izgubljenec je ugledal luč, veren je stopal za njo. Njen glas, njegov glas, vse kretnje, brzina udarcev srca, stiki rok — kar se je izvršilo v razdobju toliko in toliko let, vse so bile le mučne, grde, daveče sanje . . . Presunilo in pretreslo ga je tako, da je izpregovoril z globokim prepričanjem besede: — Jaz te Se vedno ljubim . . .
Le polagoma se je ona pomirila, naposled je verovala tudi ona . . . Med ljubimkanjem in šepetanjem se je udobrovo-Ijila, šalila, čebrnala jc kot otrok:
— Bodi že ti dobre volje, zdaj, ko sva oba tako srečna!
Nasmehnil se je prisiljeno, kajti v srcu mu je odmevalo venomer krikoma, jadno: O Bog, o Bog, kaj sem zavrgel In za vedno!
Znočilo se je. »Grosslupp—Grosuplje!« Sunek. Oba sta planila pokonci. Kako hitrol
In ločiti se morata? Da . . . Stopila sta Iz ■plaka, hodila sta v temi, za vlakom tja in nazaj, držala sta se za roke.
— In kakšna je tvoja žena? Koliko otrok imaš? Sele zdaj ga Je vprašala.
— Imam Ženo in dva otroka, Jc odgovoril, kot bi priznal skesano svoj greh.
— Dva otroka?
— Kot ti . . .
— Se boš nerad, težko ločil od nje — od otrok?
— Iu ti?
Oba sta molčala.
— V soboto te pričakujem.
— Pridem zagotovo.
— In kam bova- šla?
Premišljeval je: Kam? . . . Vojska jc, meje so zatvorjene na vseh vogalih . . . Naglas je pristavi:
— Na Rusko . . dokumente imam . .
Brez skrbi . . .
' Černič je moral rala počakati vlaka za nazaj v Poslavljala sta se.
Vojaščine seni prost, ali v Romunijo . , .
vstopiti, Ana je mo-Ljubljano.
— Pojdi z menoj nazaj, pojdi, pojdi... vrneš se jutri, da urediš . . .
Omahoval je trenotno, toda odolel je junaško zapeljivemu vabilu.
— Ne, ne, v soboto ... za vedno . . .
Ni mu hotela Izpustiti roke, Še ob vlaku je tekla nekaj časa. Dolgo še je stala potem na mestu kot vkovana, mahala je z robcem v slovo. Tema je pogoltnila vlak, brezdanja noč ie ugrabila tudi njej dragega — za vedno.
Černič se je vozil domov, srečen in žalosten obenem:	žrtev žestokega, divjega
srčnega boja; kar na mestu bi umrl. Ljubil je vedno površno, za kratek čas. V nikdar brzdani sli po uživanju se je čestokrat vdajal izgredom; njegovemu nekdaj krepkemu in sočnatemu telesu se je vedno zahotelo le sirove materije — vse dotlej, da je izpoznal njo, nedolžno 'sedemnajstletno nenavadno lepo dekle: Ano. Vzljubil jo je. Zdelo se mu je pa naposled, da se je je naveličal; tudi se ni prilegalo njegovemu so-cijalnemu stališču, da bi poročil — mo-distko. Podčrtavam, da se mu je le zdelo, kakor bi je več ne ljubil; mislil je pa ven-
dar ves čas nanjo z nekako bolečino otožnostjo, tudi ko se je ženil. Ko so ga prestavili Iz glavnega mesta, je nekaj tednov še vedno obiskoval svoje dekle; dopisovala sta sl nekaj mesecev, nakar je on nemudoma utihnil. Njenih pisem ni odpiral, sežigal jih je. Ana se je kot prevarano dekle jadila, jokala je noč in dan, žalovala je, končno se je umaknila iz mesta, Černič je f ni videl do zadnjič.
Zdaj se Je vozil domov. Na levo od njega sta sedela dva sopotnika, neka dama in gospod; to ga je ženiralo, najrajši bi bil zopet sam; motila sta ga s svojo govorico. Zdel je na svojem sedežu, mežal je, v ušesih mu je brnelo, pelo jc vlaku, odmevalo je žalostno, monotono: moj, moj, moj Stane . . . Govorica one dame ga je spominjala nje, oziral se je kot bi slišal njen glas in zopet je zamežal. Cul je prav razločno njen jok, njen smeh. — Moj Bog, kaj sem zavrgel! Kaj sem učinil! Kes in st.:: nad samim seboj sta ga pekla, žgala. Vse, vse bom še popravil . . . Zravnal se je, stopil je k oknu. Nad Gorjanci se je zasvetilo, zaplapolalo je v velikem, žarečem
loku. Ustrašil se je, zmlslll se je Aleksandrovih verzov:,., in nič več ne povrne se, kot zvezda, ko utrne se . . .
Na kolodvoru ga je pričakovala žena.: *
Tri dni se je poslavljal od vsega, 2at mu je bilo drago in ljubo. Ženo je izbega« val, sovražil jo je; tudi je zahteval z osornim glasom, naj mu pripravi v drugi sobi, V jedilnici posteljo, pa io naj magari zastavi s španskim zaslonom, če bi bila le pr^ očita. Trdil in zadiral se je, da ga glavobol, da je ves nervozen in mora fr veti v absolutnem miru.
Izdaiateli: Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: lak. Vehovec.
Kupim vssko mnošino
cEnkaiisvinca
po naJsISiih cenah.
M» llssar, lilpia,
Maribor, SchiiEetjeva silita 17»
FIMUUgEB«
—BBM
Mariborska eskomptna banka, Maribor,
Tegetthoffova ulica ll
prevzema denarne vloge in izvršuje vsakovrstne bančne posle
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC ~ ~	P°g°j!-
ll
L
MONSIEUR! MADAME1
PeBnotre ioiieifepHtis:
GOSPODI GOSP«I
Sašo IM jemljite
en Ilire el lin če 123 g ^
leole i si mu 1 ‘ Maja na Malo s l R. Drfay, M Ho 21
e
ammmmmmsm
1 '.mrrržZ
Zopet 1
ogromno pošlljatev SE manufakture narav- Bi
Hitro, dokler traja zaloga!
Mii. politi, tirni
Hitro!	Hitro!
Tlačilnice za grozdje Tlačila za grozdje Slamoreznice Sekala za repo
Stroji za rtiženje koruze
Veterniee
Mlatilnice
Gonilnice za dvouprego itd.
prodaja na debelo in drobno, vedno po najnižnjili cenah
ti
Suhe sobe
irirnvi«Mi*nii m ■■■■■ t—ri-g/v—
laneno seme, kumno ter vse druge deželne pridelke kupuje trgovina s semeni: SEVER £ Somp.. LjebV.sra, Wo5faf a bL12.
len ifelia za Intime
za takoj. Ponudbe pod .Francoščina" na tipravo „Narreja“.
iz kavčuka \
Ciril Sitar,
LJUBLJANA
l^ejra c®!
Odplov pamEEiov Sz Trsta:
8. septembra ..... ARGENTINA,
20. septembra........PRESIDENT	GRANT,
8. oktobra..........PRESIDENT	WILSON,
16. oktobra ...... BELVEDERE,
31. oktobra.........ARGENTINA,
3. novembra ..... COLUMBIA.
Odhod Iz Ljubljane 3 dni poprej.
Vozne liste prodaja in prostore za potnike iz Slovenijo pripravlja edinole:
Sirnem Kmetec, Ljubljana*
Kolo d verska ulica 26.
y Bj&lcvsru. Zahtevajte cenike! Zahtevajte por.cdbel GDf
Proda se izvoza prosti
<§
nost iz Inozemstva je prejela tvrdka R. Stermeekl v Celju.
In sicer volne, ceflije, tiskanine, etamlna, batista za ženske obleke, sukna kamgamu in hlafevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilh«, robcev, svile in Še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje, zasadi nakupa v velikanskih mnoiinah po čudovito nizkih cenah. Uazentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženfkih, moških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri,
ptisino točno delo od lastnih čevljarjev.	220	B
llustrovani cenik zastonj 1	Na	debelo	samo	v 1. nadstropju B
VELETRGOVINA O CTT?MFPTfT CELJE ŠT. #14, RazpoŠlIjiiina *** 01 J\iTI JjVaIV.1.	Slovenija.
za cestni hrušč
NsjtoptaJ« se prlporela
Hotel Sv. Janez
ob Bshinlskem leseru
za bivanje po sezlil.
Krasne sobe s 30%> popustom.
Izvrsina kuhinja.
ZLATIM MILO
je najboljše in najceneje. Dobiva se povsod.
Kristalno sodo, sveče in Prva mariborska to-toaletno milo izdeluje:	varna mila, Maribor.
Zaloga in zastopstvo za Kranjsko:
R, BUNC in drug, Ljubljana, Gosposvetska c. 7
I6S3SSSBS
stroj
(Schotlerquetsch - Anlage). Sposoben za železnico, večje pod jetje ali mestno občino. Resni kupci dobijo natančne podatke pri g. V. Mussnig, sanatorij Eggenberg pri Gradcu.
05
<
Z
81
X H
Poštni čekovni račun št. 10.532.
Telefon interurban it. 178.
Konsum. društvo za Slovenijo
sprejema v svojem hranilnem oddelku
hranilne vloge
in jib obrestuje po čistih
01 10.
4
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge Sele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih
4
11 01 2 iO.
Za vernost hranilnih vEoa ia»il blagota zaloga, ki zn«** po Poletni bilanci okrog 1C milijonov kron, društvena posestva, Id repreze“ dr vrednost nad 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, dele®**
Vloge sprejemajo in izplačujejo
Slovenijo, ki so:
13 Kranj*. Bora.	25.	Kamnik.
14. Mojetran*.	26.	Pragersko.
16. Celje.	27.	Križe pri Tržiču.
16. Šoštanj.
17. Guštanj, Koio&ko.
18. Prevalje, ,
19. Mežica,
30. Črna j.,	,
21. Crnn II.,	»
22. Maribor.
23. Litija.
24. St. Lovrenc na Poh.
Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa
osrednja pisarna Konsumnega društva za Slovenijo, ki je v Ljub n«anl, Spod. Šiška, Kolodvorska cesta 20®.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, postni predal 13« Društvo ima na razpolago poštne poi!©inl«e s katerimi zamorejo vložniki denarne pošilfatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.
Sodrugi!	Zadružniki!
Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico!
vse podružnice Konsumnega drultva w*
1. V Spodnji SiŠki v l^ubljanl.
2. Na Glincah pri Ljubljani.
3. V Ljubljani, Bohoričeva ni.
4. V Ljubljani, Sodna ulio».
5. V Ljubljani, Krakovski nasip 6- Roina dolina (obč. Vi«),
7. V Tržiču na Gorenjskem.
8. Na Savi (ob?. Jesenice) Gor.
9. Na Jesenicah (pri Ferjanu).
10: Koroška Bela-Javornik.
11. Borovnica.
12. Radovljica
28. Sv. Ana pri Tržiču.
29. Gorje pri Bledu.
30. Store pri Celju.
31. Fala nad Mariborom.
32. Ruie nad Mariborom.
33. Pliberk, Koroško.
34. RogaSka Slatina.
35. Radeče-Zidaninost.
36. PoljCane.
(TUJt „Utytelisk* tUkftuw'!_* I^jiblianL