Prof. ing. V. PETKOVŠEK: Gospodarski tečaji. Namen tečajev. Niamen teh tečajev naj bi b'i v prvi vrsti podati zlasti mla}šim učiteJjem in učiteljicam smernice ln pomočke za izpopolnjevaaje lastne rzobrazbe in za lažji in popolaejši pouk v zadnjih leti-h osnov_ne šole; dalje pa nai bi služili tudt kot predpriprava za pouk na »splošno-nadaljevalnih« in »kmetijsko - nadaljevalnih tečajih« za šoli odra&lo mladino. Zato naj bo na teh tečajih oddelana snov točno zaokrožena, a čim bolj detajUrano obdelana ter prilagodena že obsegu pouka na teh predvidenih nadaljevalnih tečajih. Potrebno bi pa bilo zato sestaviti enoten podroben načrt teh. Vrste tečaiev: Tečaji so bili dvoje vrste: I. »sploš n o - g oi s p o d a r s k i t e č a j i« za učiteljstvo obojega spola v mestu in na deželi. m možnosti obvezni vsaj za mlajše; II. »s p e c i a 1 n i gospodars k i t e č a j i« za1 one priglašence, ki se izrecno zanimajo za emo ali drugo stroko in se žele v tei izpopolniti. Prvi bi obsegali vsaj tri tečaje: a) »rastlinsko-fiziološki«, b) živalsko-fiziolotški« in c) »narodno - gospodarski tečaj«. Drugi pa specialne: a) vrtnarski, b) sadjarski, c) čebelarski, č) kimetijskogospodarski, d) zadružni, e) gospodinjski tečaji, ti event. tudi še speciaHzirani, ako bi se pokazala potreba. Obseg in uredltev posameznih tečajev. Vsak tečaj naj bi tvoril jednoto zase in trajal najmanj teden dni, ter naj bi se teoretična predavanja pravilno združila z izleti in pralktičnim razkazovanjem in udejstvovanjem. Največ bi se mogla združiti dva tečaja, drugaoe se natrpa preveč snovi, kot se to dogaja na sedanjih osemtedei-Skih takozvanih »kmetij- skih tečajih«, s katerimi se ravnio vsled tega ne doseže onih uspehov, kot se želi, Splošno gospodarski teč a j i bi se mogli vršiti na! več krajih, vsaj v mestih, kjer so na razpolago predavatelji. tako profesorji botanike in zoologije na srednjih šolah, živinozdravniki, okrajni ekoniomi, juristi, ki se zanimajo za nacionalno ekonomijo itd. Specialni tečaji pa po potrebi v krajih, kjer so tozadevni objekti in specialisti na razpolago, tako na drž. nasadih, kmetijskih šolah. zadružnih zvezah, internatih za gospodinjstvo itd. Gospodinjski tečaji naj bi se vsa^ za poo&tek uredili v vseh večjih krajih kot stalni, da bi se čimpreje izpopolnilo znanje v gospodinstvu vseh učiteljic ter bi se gospodinjski pouk v zadnjih letih dekliških osnovnih šol čimpreje razširil in spopiolnil, ker je to najbolj potrebno. Cilj vseh teh tečajev nai bo, da omogočijo učiteljem, kot duševnim delavcem in organizia'torjem popolnejše delo na deželi. Naj se ne skuša napraviti iz njih nekake kmetijske učitelje, ki nai uče kmetsko mladino ali celo kmete same kmetoviati. Vedno se bodo našli učitelji specLaiisti, ki se bodo boli po^ svetili gotovi panogi in so zelo potrebni, a splošni namen učiteljskega dela to ni. Pač pa naj podajo ti tečaji učitelju možnost, da vpelje in poglobi mladino, zlasti kmetsko, v tiotranje delovanje narave in v živ-jenje v njej, dalje v medsebojne odnošaje in življenje človeške družbe in v celotno delovamje in uredbo državnega ustroja. Nuditi mu morajo toliko k njegovi splošni izobrazbi, da mora dovesti učence do tega, da so v stanu sleditt strokovnim predavaajem. z razumevanjem oitati strokovne knjige in strokovne in politične časopise, da znajo samiastojno misliti in si napraviti lastno sodbo. Vse drugo je stvar specialnih strokovnih tečajev in predavanj, ki se bodo v vednio večjem obscgu izvajali ter specialnih kmetijskih šol. V posameznih tečajih bi se v splošnem obdelala sledeča snov: Rastlinsko-fiziološki tečai 'I. a) Zemlja kot gospodarsko telo s posebnim ©zirom inai kemično presnavljanje v njej (postanek in vrste zemlje pri nas; mehanione, kemične in kemično-biološke lastnosti zemlje; gnojenje in presnavljanje; vrste gnojil in izvedba poizkusov. b) Rastlinsko življenje in prehrana s poglobitvijo v agro-kemijo (kemični ustroj naistl. telesa; presnavljanje in tvorba organskih snovi; razranoževanje io kalitev; prehrana rastlin; c) Važruost podedovanja in odbiranja rastlin za seme (dedni zakoni; praktična uporaba teh v rastlinogojstvu; praktična odbira semeeskega blaga pri raznih kulturnih rastlinah). č) Rastlinske bolezni in škodljivci (gnilobni bakteriji in tijih delovanje; glavne glivične bolezni na kulturnih rastlinah in drevju; glavni živalski škodljivci na rastlinah in obramba pred njimi). d) Važnejše rastline, katere naj vsakdo pozna (jedilne in strupene gobe; kulturne poljedelske rastline; travniške trave in pleveli. gozdno drevje in grmovje). Živalsko-fiziološki tečai II. a) Živalsko življenje in prehrana živalskega telesa s posebnim ozirom na živailsko kemijo (fiziologija prebavnih organov in krvnega obtoka; lorganske redilne snovi; vrste in vrednost razne vrste hraae). b) Važnost podedovanja in odbiranje živali za pleme (dedni žakoni in njih praktičnia1 upioraba v plemenitvi živali; praktično odbirainje in odgoja plemenskih živali). c) Živalske bolezni in napake (bolezenski bakteriji in varovanje pred njimi s posebnim ozirom na človeka. važnost in izvedba desiniekcije). č) Najvažnejše domače živali in oskrba teh (poznavanje ureditve hleva zia živino in kokoši, kolikor je za splošno znanje potrebno, s <posebnim ozirom na snago, red in zdravje; važnost živinoreje; vrednost in kemiona sestava; mleka in mlečnih izdelkov; vrste, oskrba in odgoja kokoši in bolezni teh). Narodno-gospodarski tečai. III. Glavni pojmi o gospodarski produkciji ter agrarni, obrtni in trgovski ter sociialni politiM (vrste, poraen in obseg kmetijskih obratov in kmetijske produkcije; pospeševanje kmetijske >produkcije potom agrarnega šdstva io_ganlzacij, agrame reforme, kmetijskega kredita, iagrarne državne politike; vrste, pomen in obseg obrtne in industrijske produkcije. pospeševanje obrti in industrije; vrste in pomen trgovine in pospeševiamje te z državno trgovsko politiko; socialna gospodarska vprašanja in zaščita in zavarovanje delavcev). b) Organizacija državne uprave. oblasti in srezov (delokrog oblastnih 'in srezkih institucij s posebnim ozirom na deželo, tako delovanje kmetijskih, veterinarskih, obrtnih itd. refenatov oblasti in glavarstiev; delokrog kemičnih preizkuševališč, vzornih nasadov in posestev, zavarovalnic delavcev in borze dela itd.) c) Organizacija občin in občinske uprave (naJoge župana in občinskega odbora; avtonomni in prenešeni delokrog občine; cilji in smernice delovanja občinskega zastopa ter okrajtiih zastopov za pospeševanje kmetijstva in obrti v občini ozTiroma okrajih). č) Glavne točke državnega prava potrebne za delovanje na deželi (pogodbeni zakoni in sestava kupnih, zakupnih in službenih pogodb ter testamentov; sploišttii državljanski zakoni osebnega in stvarnega prava; specialni agrarni in socialni zakoni). d) Gospodiarski davki in davčni zakoni in odredbe (vrste in obseg direktnih davkov; sestava napovedi davkov in rekurzov; vrste in plaoevanje indirektnih davkov, trošarine, carine, pristojbine, taks in kolekovin). Ti tečaji, zliasti narodno - gospodarski, naj bi se t>o potrebi ponovili, da ostanejo učitelji na tekočem, zlasti, ker se vrše trajno izpremembe posebno v državni upravi. v zakonodaji in davčnih odredbiah SPECIALNI TECA.TI. ^ Vrtnarski, sadjarski in čebelarski tečaji. I. Ti bi mogli biti tudi krajši, zato bi se morali ob važnejših delih v patiogi y letu ponoviti. Njih obseg pa bi bil v prvi vrsti- odvisen od predava.eljev-specialistov in tozadevnih objektov, ki bi bili na razpolago. Kmetijsko-gospodarski tecai in zadružni tečai bi bila kot dopolnilo narodno-gospodarskega tečaja zlasti za one učitelje osobito nadučitelje, ki žele delati na deželi na pointenzivljenju notranjega obrata, kmetijskih gospodarstev ter na kmetijsko-organizatoričnem polju. V organizaciji, korespoindenci, knjigovodstvu >m zadrugarstvu je danes najbolj potrebno soJ delovanje učitelja na deželi. zato bi naj bila po možnosti tudi ta dva tečaja vsaj za nadučitelje obligatorična in zvezana s praktičnim poukom. Kmetijsko gospodarski tečaj. II. a) Organiziacija kmetijskega obrata (vrste gospodarskih glavnic in cenitev posameznih; poztiavanje katastra in zemljiške knjige; vrste kmetijskih obnatov in organizacija teh v harmonično enoto; praktični izgled organizacije). b) Vodstvo in uprava gospodarstva (znanje ia karakter upravitelja; tekoči ladministrativni posli; poznavan.ie trga in prilagodenje obrata tržnim razmeram; kup in prodaja kmetijskih pridelkov). c) Kmetijsko knjigovodstvo (glavne gosp/odarske knjige m zapiski; izvedba inventure; vodstvo blagiajniškega dnevnika; vodenje stvarnih zapiskov; sklepni račun in napoved osebne dohodnine). č) Kmetijsko pravo (melioracijski, pioljedelski, živinorejski, vodni in gozdarski zakoni). Zadružni tečaj. III. a) Zadružni zakon in pravila (vrste in pomen zadružništva; sestava zadružnih pravil, na podlagi zakona). b) Ustaniavitev in vodstvo zadruge (praktična izvedba ustanovitve; tekoči posli odbornikov pri najvažnejših zadrugali). c) Knjigovodstvo najvažnejših zadrug (glavne knjige in vodenje teh pri Raiffeisenovki, dalje pri živinwejski, tnlekarski ali vinarski zadrugi). Gospodinjski tečaii. IV. Tudi učiteljice se morajo po deželi in v krajih z mnogo delavskih družin v večjem obsegu posvetiti gospodinjski izobrazbi deklic in delovanju med ženskim svetom po deželi. Njih delovanje je oelo lažje. ker dekleta boli vise na dobrl učiteljici in je tudi pouk zat deklice raznih stanov bolj ei.aikomere_i. A tudi splošna potreba nadaljnje izobrazbe za dekleta je večja kot pri fantih, ker jim je dama manjša prilika za obisk raznili tečajev m strokovnih šol in življenje hitreje zahteva od njih praktično delo v gospodinjstvu. Učiteljice so pozvane ravno tako kot moški sodelovati pri organizatoričnem delu po deželi ter v bodočih nadaljeviailnih tečajih, razen tega pa še posebej pri teoretičnem in praktičnem pouku za ženski svet. Več praktičnega znanja je pa tudi učitelj-cam potrebno v lastnem interesu za življenje, ker imajo one pozneje tudi mani prilike saane spiopolniti se naj bo za lastno potrebo kot podeželska ueiteljica, ali ako se porooi, Zato bi bil za mlajše in neporočene učiteljice vsaj za početek potreben obvezen obisk teh gospodinjskih tečajev. Ker bi bili ti tečaijii v prvi vrsti praktični. lahko obsegajo različne panoge skupno, zato pa se ob primernih delili v letu ponove. Za izvedbo teh tečajev. ter da se lahko nudi učenkiam zadnjih dveh let osnovne šole y bodočih nadaljevalnih tečajih za deklice gospodinjski pouk, naj bi se vsaj pri šestrazrednicah v večjih kraijih uredili tozadevni praktični objekti, tako vzorni zelenjadtii vrt, posebna soba kot kuhinja s potrebnim iaventarjem, eventualno tudi inventarjem za pranje, šivainje, Hkanje ter za teoretični pouk. Gospodinjski tečai naj bi bil .vsaj 14-dneven po razmerah lahko razdeljen v 3—A tečaje 3—4-dnevne ter bi obsegal poleg miale teorije. katero naj imdijo y prvi vrsti splošno gospodarski tečaji, glavno praktično delo, in sicer: a) Odgoja in oskrba glavnih zelenjadnic in lepotičnih rastlin ter praktična ureditev domačega vrta. b) Poznavanje najvažnejših vrst hrane, priprava, kuhanje ter konserviranje hrane. c) Poznavanje važnejšega blaga in njegiai kvaliteto, prikrojenje in šivanje navadnega perila in oblek. č) Gospodmjski posli in vodenje gospodinjskih knjig, inventarja in blagajlTiške knjige; sestaivljanje praktičnih gospodinjskih računov. d) Higiena stanovanj. oskrba in odgoja dojenčkov in najpotrebnejše iz sanitetne službe.