282 Home Environment Modification of Older Adults to Prevent Falls Abstract A systematic literature review was conducted to analyse the evidence on the impact of home adaptation on reducing the risk of falls in older people. The study population included older people aged 60 years and over living in a home envi- ronment, including those with comorbidities such as demen- tia, cognitive impairment, visual impairment and functional decline. The interventions included a home environment risk assessment using different tools such as WeHSA and Home- FAST. In addition to adaptations, some studies included bal- ance and strength training programmes. The heterogeneity of the results of the studies reviewed does not allow a single conclusion to be drawn on the effectiveness of adaptations to the home environment in preventing falls among older people. Keywords: fall prevention, older adults, environmental adaptati- on, safety recommendations, home ergonomics Izvleček Izveden je bil sistematični pregled literature z namenom analize podatkov o vplivu prilagoditve domačega okolja za starostnike na zmanjšanje tveganja za padec. V raziska- ve so bili vključeni starostniki, stari 60 let ali več, ki živijo v domačem okolju, vključno s posamezniki s pridruženimi bo- leznimi, kot so demenca, kognitivne motnje, slab vid in funk- cionalni upad. Intervencije so zajemale oceno nevarnosti v domačem okolju s pomočjo različnih orodij, kot sta WeHSA in HomeFAST. V nekaterih študijah so poleg prilagoditev vključili tudi vadbene programe za ravnotežje in moč. Na podlagi pregledanih raziskav zaradi heterogenosti rezulta- tov ni mogoče podati enotnega zaključka o učinkovitosti pri- lagoditev domačega okolja za starostnike pri preprečevanju padcev. Ključne besede: preprečevanje padcev, starostniki, prilagoditev okolja, varnostna priporočila, ergonomija doma Elena Shagaeva, Manca Opara Zupančič, Nejc Šarabon Ureditev domačega okolja starostnikov za preprečevanje padcev „Uvod Po napovedih najnovejših raziskav bo do leta 2050 delež prebi- valstva, starejšega od 65 let, znašal 16 % (United Nations, 2019). Posledično narašča tudi število bolezni in stanj, povezanih s stara- njem. Padci predstavljajo pomemben vzrok za poškodbe in razvoj dodatnih zdravstvenih težav pri starostnikih (Moreland idr., 2020). Podatki iz leta 2018 kažejo, da je skoraj tretjina starejših od 65 let doživela vsaj en padec v minulem letu. Istega leta je 10,2 % starej- ših utrpelo poškodbe, povezane s padcem (Moreland idr., 2020). Povečano tveganje za padce v starosti je posledica številnih sta- rostno pogojenih sprememb, med katere spadajo kognitivne mo- tnje, inkontinenca, izguba mišične mase in jakosti, slabše ravno- težje, počasnejši reakcijski čas in slabši vid (Giovannini idr., 2022; Rubenstein in Josephson, 2002). Starostniki so posebej ranljivi za resne posledice padcev, saj so pri njih pogoste pridružene bolezni, kot je osteoporoza, ter s starostjo povezane fiziološke spremembe, na primer zmanjšana kostna gostota in krhkost kosti (Kakara idr., 2023). Pogoste poškodbe zaradi padcev pri starostnikih vključujejo zlome, lahko pa pride tudi do resnejše poškodbe mehkih tkiv ali travme glave (Tinetti idr., 1995). Zlomi kolka, ki so posledica pad- ca, so povezani z visoko smrtnostjo (Berry in Miller, 2008). Poleg fizičnih poškodb lahko predvsem ponavljajoči se padci pri starej- ših povzročijo strah in psihološko travmo, zaradi katere omejujejo telesno aktivnost (Jefferis idr., 2014; Vaishya in Vaish, 2020). To lahko vodi v zmanjšanje socialnih interakcij in opuščanje prostočasnih dejavnosti, kar povečuje tveganje za razvoj depresije, tesnobe in občutkov osamljenosti (Bahat Öztürk idr., 2021). Zmanjšanje tele- sne aktivnosti zaradi strahu pred padci poveča tveganje za pojav sarkopenije, ponoven padec, debelost in kronična obolenja, kar nadalje zmanjšuje funkcionalne zmožnosti in kakovost življenja starostnikov (Booth idr., 2012; Cunningham idr., 2020; Hämäläinen idr., 2024; Rezende idr., 2014). Z intervencijami, ki zmanjšujejo tveganje za padce pri starostni- kih, bi lahko preprečili razvoj strahu pred padci in s tem poveza- no omejevanje telesne aktivnosti, kar bi pripomoglo k ohranjanju njihove funkcionalne zmožnosti in kakovosti življenja. Številna geriatrična društva že razvijajo in izvajajo strategije za zmanjše- vanje tveganja za padce pri starostnikih, pri čemer med ključnimi ukrepi poudarjajo izboljšanje varnosti in prilagoditev domačega okolja (»Summary of the Updated American Geriatrics Society/Bri- tish Geriatrics Society Clinical Practice Guideline for Prevention of Telesna dejavnost starejših odraslih 283 Falls in Older Persons«, 2011). Po eni izmed definicij so nevarnosti v domačem okolju predmeti ali stanje individualnega življenjskega prostora, ki lahko omejujejo gibanje, otežijo vsakodnevne opravke ali povečajo tveganje za izgubo ravnotežja in stabilnosti (Romli idr., 2018). Ker se 25–75 % padcev starejših zgodi zaradi nevarnosti v domačem okolju, sklepamo, da je z ocenjevanjem in urejanjem domačega okolja mogoče preprečiti velik del teh dogodkov (Ru- benstein, 2006). Zlati standard za ocenjevanje nevarnosti doma- čega okolja so za ta namen razvite lestvice, kot na primer lestvica ocene varnosti Westmead (angl. »Westmead Home Safety Asses- sment«; WeHSA) ali Home FAST (angl. »HOME Fall and Accident Screening Tool), ki zagotavljata identifikacijo nevarnosti in pomoč pri izvajanju intervencij v domačem okolju za preprečevanje pad- cev (Dalvand idr., 2024; Romli idr., 2018). Ureditev domačega okolja zajema širok nabor rešitev, med drugim zagotavljanje podporne opreme (oprijemala in sedeži za kad), arhitekturne spremembe (podvozi za invalidske vozičke, ograje za stopnišča in preureditve kopalnic), preverjanje ustreznosti osvetlitve, spreminjanje stanja talnih oblog – vse z namenom povečanja varnosti in udobja bi- vanja (Stark, 2004). V sistematičnem pregledu literature bomo analizirali podatke iz raziskav s področja ocene in ureditve domačega okolja starostni- kov ter predstavili metode za ocenjevanje domačega okolja sta- rostnikov in učinke ureditve domačega okolja na problematiko padcev. „Metode Sistematični pregled literature je bil opravljen maja 2024 v skladu s prednostnimi poročili za sistematične preglede in metaanalizo (PRISMA). Iskanje člankov je potekalo v zbirkah podatkov PubMed, Google Scholar in Web of Science. Omejili smo se na raziskave, ob- javljene po letu 2003. Pri iskanju člankov v podatkovnih zbirkah so bile uporabljene naslednje ključne besede v angleškem jeziku: »se- nior«, »elderly«, »older adult«, »fall«, »home«, »environment«, »ho- use«, »stairs«, »bathroom«, »kitchen«, »dining room«, »bedroom«, »hazard«, »adjustment«, »modification«, »adaptation«, »interventi- on«, »checklist« in »assessment«. Vključitvene kriterije smo določili po metodi PICOS (Methley idr., 2014). • Ciljna populacija: osebe, starejše od 60 let, ki živijo v domačem okolju, s pridruženimi boleznimi ali zdravi, s padci ali brez njih v preteklosti. • Intervencija: različni načini ocenjevanja nevarnosti v domačem okolju starejših ter metode ureditve in izboljšanja varnosti (npr. namestitev pomožne opreme, odstranitev nevarnosti), kombi- nirane intervencije, v katerih so poleg ureditve okolja dodatno izvajali tudi program vadbe. • Primerjava: vključena kontrolna skupina, podobna eksperimen- talni, po osnovnih parametrih (starost nad 60 let, bivanje v do- mačem okolju, zdravstveno stanje, podobna zgodovina padcev), pri kateri domače okolje ni bilo prilagojeno. • Mere izida: število padcev, število ponovnih padcev, raven stra- hu pred padci, število poškodb, povezanih s padci, število prime- rov nujne pomoči zaradi posledic padcev. • Dizajn raziskav: Vključene so bile randomizirane kontrolirane raziskave, kohortne in retrospektivne študije. Izključena so bila poročila o posameznih kliničnih primerih, pregledi literature, mnenjski dokumenti in uvodniki. Z omenjeno iskalno strategijo smo identificirali 393 člankov. Po pregledu naslovov in povzetkov je bilo za pregled celotnega be- sedila primernih 95 člankov. V končno analizo smo vključili osem študij, ki izpolnjujejo merila primernosti. V program Excel so bili iz- voženi naslednji podatki vključenih raziskav: prvi avtor, naslov član- ka, leto objave, dizajn raziskave, povprečna starost preiskovancev, velikost vzorca v eksperimentalni in kontrolni skupini, ocenjevalna orodja za oceno nevarnosti domačega okolja, način in metode ureditve domačega okolja, opis dodatnih intervencij v primeru kombiniranih obravnav (vsebina in trajanje vadbenega programa), primarne in sekundarne mere izida ter rezultati. „Rezultati Značilnosti raziskav, vključenih v končno analizo V končno analizo je bilo vključenih sedem randomiziranih kontroli- ranih raziskav in ena longitudinalna raziskava z dodano kontrolira- no kohorto. V raziskavah so sodelovali zdravi starejši (Hollinghurst idr., 2022) pa tudi tisti, izpostavljeni tveganju za padce (Cockayne idr., 2021; Pighills idr., 2011; Stark idr., 2021), s pridruženo krhkostjo (Hollinghurst idr., 2022), demenco (Dalvand idr., 2024), kognitivnimi motnjami (Taylor idr., 2021), slabim vidom (Campbell idr., 2005) ali funkcionalnim upadom (Nikolaus in Bach, 2003). Večina intervencij je zajemala izključno oceno nevarnosti in prilagoditev domačega okolja (Campbell idr., 2005; Cockayne idr., 2021; Dalvand idr., 2024; Hollinghurst idr., 2022; Nikolaus in Bach, 2003; Pighills idr., 2011; Stark idr., 2021). V nekaterih raziskavah je bil programu zmanjšanja nevarnosti v domačem okolju pridružen program vadbe za ravno- težje in mišično jakost (Campbell idr., 2005; Taylor idr., 2021). Pro- gram ocene in ureditve domačega okolja so v raziskavah izvajali delovni terapevti, medtem ko so fizioterapevti nadzorovali vadbe- ni program. V vključenih raziskavah je bilo za oceno nevarnosti v domačem okolju uporabljeno orodje WeHSA (v 5 od 8 raziskav) in Home FAST (v 1 od 8 raziskav). Nekatere raziskave niso poročale o uporabljenem orodju za pomoč pri ureditvi okolja. Vse vključene raziskave so intervencijo primerjale z običajno obravnavo, ki je iz- ključevala oceno in ureditev domačega okolja za preprečevanje padcev. Običajna obravnava v nobeni izmed raziskav ni bila po- 284 Tabela 1 Značilnosti raziskav, vključenih v končno analizo Avtor, leto objave Dizajn študije Demografske značil- nosti vzorca Značilnosti intervencije Ključne ugotovitve Eksperimentalna skupina Kontrolna skupina Cockayne idr., 2021 RCT Starejši od 65 let, ki živijo v skupnosti, so izpostavljeni tveganju za padec in so v zadnjih 12 mesecih doživeli vsaj en padec ali pa so izrazili strah pred padci pri prese- jalnem vprašalniku. n = 430 Intervencija: ocena nevarnosti doma- čega okolja z vprašalnikom WeHSA + prilagoditev domačega okolja za preprečevanje padcev + običajna obravnava (enaka kot v kontrolni skupini) + informativna zloženka o ukrepih za preprečevanje padcev Izvajalci programa: delovni terapevti n = 901 Običajna obravnava (ni podrobneje opisana). Dobili so tudi informativno zloženko o ukrepih za preprečevanje padcev. Podoben delež udeležencev v interven- cijski skupini (57,0 %) in skupini z običajno oskrbo (56,2 %) je poročal o vsaj enem padcu v obdobju 12 mesecev. Pri nobe- nem od sekundarnih izidov ni bilo razlik. Niso našli dokazov, da bi ocena doma in prilagoditve, ki jih izvajajo delovni terapev- ti, zmanjšale število padcev pri populaciji starejših od 65 let, ki živijo v skupnosti in so ocenjeni kot ogroženi zaradi padcev. Intervencija v eksperimentalni skupini je bila dražja in manj učinkovita kot običajna oskrba, zato ne predstavlja stroškovno učinkovite alternative običajni oskrbi. Stark idr., 2021 RCT Starejši (≥ 65 let), ki živijo v skupnosti in so izpostavljeni tveganju za padec (poročajo o enem ali več padcih v zadnjih 12 mesecih ali poročajo o strahu pred padcem) ter prejemajo storitve od regionalne agencije za staranje (angl. Area Agency on Aging – AAA). n = 155 Intervencija: identifikacija okoljskih ne- varnosti in nevarnih vedenj z uporabo lestvice WeHSA + program odstranje- vanja nevarnosti v domačem okolju. Šest mesecev po prvem obisku so izvedli obnovitveno sejo z namenom prepoznati in odpraviti nove nevarno- sti v domačem okolju ter obravnavati morebitne težave iz začetnega nabora strategij in prilagoditev. Izvajalci programa: delovni terapevti n = 155 Običajna oskrba, ki je vključevala letno oceno in napotitev k storitvam (npr. pregled zdravil, izobraževanje o padcih, manjša po- pravila doma ipd.). Intervencija ni zmanjšala tveganja za padec v primerjavi s kontrolno skupino. Vendar pa je program v eksperimentalni skupini znižal stopnjo padcev med starejšimi za 38 %. Sekundarni izidi, kot so zmogljivost pri vsakodnevnih aktivnosti, samoučinkovitost pri padcih in kakovost življenja, se niso bistveno razlikovali med skupinama. Holling- hurst idr., 2022 Longitu- dinalna razi- skava z uporabo kontro- lirane kohorte Osebe, stare 60 let ali več, ki so prebivale v Walesu med letoma 2010 in 2017. Vključeni so bili zdravi in krhki posamezniki. n = 123729 Intervencija: prilagoditev domačega okolja za preprečevanje padcev. Osebe v kontrolni skupini niso prejele nobene interven- cije. Verjetnost padca pri prejemnikih storitev se je po intervenciji postopno zmanjševala (za vsako četrtletje po intervenciji se je tveganje padca zmanjšalo za približno 3 %). Eno leto po intervenciji se je verjetnost padca zmanjšala za približno 13 % v primerjavi s predhodnim. Dalvand idr., 2024 RCT Starostniki z demenco (> 65 let) n = 22 Intervencija: prilagoditve domačega okolja glede na oceno nevarnosti z lestvico HOME FAST. Izvajalci programa: delovni terapevti n = 22 Brez prilagoditev doma. Prilagoditve z izvajanjem sprememb in izboljšav v domačem okolju so zmanjšale tveganje za padec pri starejših z demenco. Pighills idr., 2011 RCT Starejši od 70 let, ki so v zadnjem letu doživeli vsaj en padec. n ES1 = 87; n ES2 = 73 Intervencija: ocena in prilagoditev domačega okolja s pomočjo orodja WeHSA. Izvajalci programa: delovni terapevti (v prvi ES) in usposobljeni ocenjevalci, ki niso bili profesionalno kvalificirani kot delovni terapevti (v drugi ES) n = 78 Brez prilagoditev doma. Po 12 mesecih so v skupini, ki jo je vodil de- lovni terapevt, ugotovili statistično značil- no zmanjšanje števila padcev v primerjavi s kontrolno skupino. Intervencija ni imela učinka na strah pred padci. Prilagoditve, ki so jih izvedli usposobljeni ocenjevalci, niso bile tako učinkovite pri zmanjševanju padcev kot prilagoditve, ki so jih izvedli delovni terapevti. Taylor idr., 2021 RCT Starejši (> 65 let) s ko- gnitivnimi motnjami n = 153 Intervencija: program vaj (v domačem okolju, za izboljšanje ravnotežja in mišične jakosti) in program zmanjšanja nevarnosti doma, ki je bil prilagojen individualnim potrebam udeležencev glede na njihovo fizično in kognitivno funkcijo ter oblikovan s pomočjo orodja WeHSA. Izvajalci programa: fizioterapevti in delovni terapevti n = 156 Običajna oskrba (zdravljenje pri zdravnikih ali druge zdravstvene storitve). Intervencija ni bistveno zmanjšala števila padcev v splošni populaciji starejših s kognitivnimi motnjami, vendar je bila učin- kovita pri zmanjšanju večkratnih padcev pri tistih z boljšo fizično funkcijo na začetku študije. Telesna dejavnost starejših odraslih 285 drobneje opisana. Značilnosti člankov, vključenih v končno analizo, so predstavljene v Tabeli 1. Rezultati raziskav, vključenih v končno analizo Študije, ki so preučevale učinkovitost prilagoditev doma za zmanj- šanje števila padcev pri starejših, so podale različne rezultate. Ne- gativne ugotovitve izhajajo iz raziskav, kot je Cockayne idr. (2021), v kateri niso našli dokazov, da bi ocena doma in prilagoditve, ki jih izvajajo delovni terapevti, zmanjšale število padcev pri ogrože- ni populaciji starejših od 65 let. Intervencija je bila dražja in manj učinkovita od običajne oskrbe. Podobno so poročali Stark idr. (2021), da intervencija ni zmanjšala tveganja za padec v primerjavi s kontrolno skupino, medtem ko Taylor idr. (2021) ugotavljajo, da prilagoditve niso bistveno zmanjšale števila padcev pri starejših s kognitivnimi motnjami, vendar so bile učinkovite pri tistih z boljšo fizično funkcijo. Pozitivne ugotovitve pa izhajajo iz študij, kot so Hollinghurst idr. (2022), v kateri se je tveganje za padec po inter- venciji zmanjšalo za 13 % po enem letu, ter Dalvand idr. (2024), ki so ugotovili zmanjšanje tveganja padcev pri starejših z demenco po prilagoditvi domačega okolja. Študija Pighills idr. (2011) je zaznala statistično značilno zmanjšanje padcev po 12 mesecih, medtem ko sta Nikolaus in Bach (2003) ugotovila 31 % manj padcev po enem letu v intervencijski skupini. Program prilagoditev doma se je iz- kazal za stroškovno učinkovitejšega od vadbenega programa pri starejših s slabim vidom (Campbell idr., 2005). „Razprava V sistematičnem pregledu literature smo analizirali podatke razi- skav s področja ocene in ureditve domačega okolja starostnikov. V vseh raziskavah so bili ciljna populacija starejši odrasli (stari 60 let ali več), ki so živeli v domačem okolju. Domače okolje je bilo definirano kot individualno bivališče, ki ne vključuje 24-urnega in- stitucionalnega varstva in izključuje druge vrste namestitve (dom ostarelih, bolnišnica ali center začasne nastanitve). Rezultati razi- skav ne ponujajo enotnega zaključka o učinkovitosti prilagoditve domačega okolja za starostnike pri zmanjšanju pogostosti oziroma tveganja za padec. Večina raziskav je prilagoditve domačega okolja starostnikov izve- dla s pomočjo orodja WeHSA, kar pomeni, da so bile prilagoditve izvedene na enoten način. Kljub temu nekateri avtorji poročajo o večji učinkovitosti teh prilagoditev pri zmanjšanju tveganja za pa- dec ali pogostosti padcev v primerjavi z običajno oskrbo, medtem ko druge raziskave ne zaznavajo razlik. Možen razlog za razhajanja v rezultatih je različno zdravstveno stanje starostnikov, vključenih v raziskave. Nekateri udeleženci so imeli večje funkcionalne ome- jitve, kot so krhkost, demenca, kognitivne motnje, izrazito slab vid ali funkcionalni upad, kar bi lahko vplivalo na rezultate. Poleg tega je v raziskavah pogosto premalo natančno opredeljeno, kaj vklju- čuje „običajna oskrba“ v kontrolnih skupinah, kar lahko prav tako prispeva k razlikam v ugotovitvah. Nekateri avtorji izpostavljajo omejitve orodja WeHSA, ki je bilo uporabljeno v večini raziskav za pomoč pri oceni in ureditvi domačega okolja. Orodje WeHSA je bilo razvito pred skoraj dvema desetletjema in naj ne bi upošteva- lo napredka gradbenih tehnik, tehnologije ter notranjega obliko- vanja, zato zahteva ponovno oceno in dodajanje novih elementov na ocenjevalno lestvico (Keglovits idr., 2020). Nekateri preiskovanci so pokazali odpor do določenih prilagoditev domačega okolja, kar lahko vpliva na učinkovitost intervencij. V raziskavi Nikolaus in Bach (2003) je več kot polovica udeležencev zavrnila dvig strani- Avtor, leto objave Dizajn študije Demografske značil- nosti vzorca Značilnosti intervencije Ključne ugotovitve Eksperimentalna skupina Kontrolna skupina Campbell idr., 2005 RCT Starejši (> 75 let) z izrazito slabim vidom, ki živijo v skupnosti. n ES1 = 100; n ES2 = 97; n ES3 = 98 Intervencija: ES1: Program prilagoditve doma z oceno nevarnosti doma (s pomočjo orodja WeHSA) ES2: Program vaj za moč in ravnotežje Otago ter dodatek vitamina D. ES3: Prilagoditve doma (s pomočjo orodja WeHSA) + program vaj za moč in ravnotežje Otago Izvajalci programa: fizioterapevti (za vadbeni program) in delovni terapevti (za oceno domačega okolja) n = 96 Brez posebnih intervencij, samo socialni obiski. Program prilagoditve doma je zmanjšal število padcev in bil stroškovno učinkovi- tejši od vadbenega programa pri tej sku- pini starejših ljudi s slabim vidom. Vadbeni program Otago z dodatkom vitamina D ni bil učinkovit pri zmanjševanju padcev ali poškodb v tej skupini, kar je verjetno posle- dica nizke stopnje izvajanja programa. Nikolaus in Bach, 2003 RCT Starejši, ki so bili sprejeti v geriatrično bolnišnico zaradi funkcionalnega upada, zlasti na področju mo- bilnosti. Preiskovanci so imeli več kroničnih bolezni in funkcional- nih motenj, vendar so bili dovolj samostojni, da so po odpustu lahko živeli doma. n = 181 Intervencija: ocena nevarnosti v doma- čem okolju, priporočila za prilagoditve in oskrba s tehničnimi pripomočki. Izvajalci programa: medicinske sestre, fizioterapevti, delovni terapevti, social- ni delavci in tajnica n = 179 Običajna nega brez prilagoditve okolja. Po enem letu so v intervencijski skupini ugotovili za 31 % manj padcev v primer- javi s kontrolno skupino. Največji učinek intervencije so opazili pri udeležencih, ki so imeli zgodovino dveh ali več padcev v letu pred raziskavo. Pri tej skupini je intervencija pomembno zmanjšala število ponavljajo- čih se padcev. Legenda: RCT = randomizirana kontrolirana raziskava; n = število preiskovancev; WeHSA = Westmead Home Safety Assessment; ES = eksperimentalna skupina. 286 šča in odstranitev preprog, kar nakazuje na težave pri sprejema- nju sprememb, ki lahko posegajo v osebne preference. Odpor do prilagoditev okolja poudarja potrebo po prilagajanju sprememb individualnim potrebam in željam starostnikov. Nekatere raziskave zaključujejo, da prilagoditev in ocena doma- čega okolja nista stroškovno učinkovita alternativa običajni oskrbi (Cockayne idr., 2021). Nasprotno pa ena izmed vključenih raziskav (Campbell idr., 2005) kaže, da je pri starejših z izrazito slabim vidom program prilagoditve okolja stroškovno učinkovitejši od vadbene- ga programa za izboljšanje ravnotežja in jakosti. V raziskavi Taylor idr. (2021) so poleg ureditve okolja izvajali tudi program vadbe jakosti in ravnotežja pod vodstvom fizioterapev- tov. Taylor idr. (2021) poročajo, da ureditev okolja v kombinaciji z vadbeno intervencijo ni bistveno zmanjšala števila padcev v splošni populaciji starejših s kognitivnimi motnjami, vendar je bila učinkovita pri zmanjšanju večkratnih padcev pri tistih z boljšo fizič- no funkcijo na začetku študije. Starejši z boljšo fizično funkcijo na začetku študije so lahko bolj angažirano izvajali vadbeni program in imeli večje kapacitete za učenje novih gibalnih veščin ter lažjo prilagoditev na spremembe v okolju, kar jim je omogočilo večjo korist od intervencij. Tabela 2 prikazuje primerjavo dveh metod ureditve okolja staro- stnikov glede na obseg intervencij in ključne elemente okolja. V retrospektivni študiji Hollinghurst idr. (2022) so analizirali po- gostost obiskov urgentnih oddelkov bolnišnic zaradi poškodb, povezanih s padci, med strankami podjetja Care & Repair Cymru (C&RC) ter splošno starejšo populacijo. C & RC je nacionalna dobro- delna organizacija v Walesu, ki se ukvarja s prilagoditvami domov in svetovanjem za podporo starostnikom. Pri pregledu podatkov o lokacijah najpogostejših padcev starostnikov so ugotovili nasle- dnje kategorije: padci med nadstropji (t. i. padci, ki se zgodijo med gibanjem iz enega nadstropja v drugega), na stopnicah, v spalnici in kopalnici ter v prostorih z nezadostnim ogrevanjem. Ureditev omenjenih lokacij domačega okolja je zajemala naslednje: name- stitve oprijemal, dvigal za stopnice, nedrsečih talnih oblog, pre- ureditev kopalnice, popravilo ogrevanja. Pri analizi števila padcev v podskupinah po lokaciji dogodka so se kot učinkovite izkazale ureditve za preprečevanje padcev med nadstropji in v prostorih z nezadostnim ogrevanjem. Pri strankah podjetja C & RC je bilo število padcev večje v primerjavi s splošno populacijo starostni- kov. Kot pojasnjujejo avtorji, je dobrodelna organizacija v program ureditve domačega okolja prednostno vključevala najranljivejše skupine starostnikov z večjim tveganjem za padce. Glavna kritika tovrstnih prilagoditev je, da bi morali starostniki (pod pogojem, da niso kognitivno prizadeti) sami določiti, kaj v njiho- vem domu predstavlja nevarnost, in temu primerno bi moral de- lovni terapevt izvesti izboljšave. Obstaja tudi mnenje, da se starejši lahko prilagodijo nevarnostim iz domačega okolja in uporabljajo te nevarnosti za izboljšanje svoje mobilnosti v zaprtih prostorih (Nikolaus in Bach, 2003)2003. Omejitve sistematičnega pregleda Ena izmed omejitev sistematičnega pregleda je, da so bila upora- bljena orodja za pomoč pri oceni in ureditvi domačega okolja sta- rostnikov različna. Druga omejitev je bila uporaba širokega spektra merilnih orodij v vključenih raziskavah, kar omejuje primerjavo ugotovitev študij. Nekatere študije so analizirale podatke o številu padcev, ki so jih dobili neposredno od preiskovancev, kar bi lahko vodilo v netočnost in napake. Prihodnji sistematični pregledi bi morali v pregled vključiti študije, ki bi bile homogene glede upora- be orodja za pomoč pri oceni in ureditvi okolja ter merilnih orodij. „Zaključek Na podlagi pregledanih raziskav ni mogoče podati enotnega za- ključka o učinkovitosti prilagoditev domačega okolja starostnikov za preprečevanje padcev. Razlike v rezultatih so lahko posledica različnih zdravstvenih stanj udeležencev, pri čemer so prilagoditve učinkovitejše pri tistih z boljšo fizično funkcijo. Raziskave, ki so pre- učevale stroškovno učinkovitost, kažejo mešane rezultate; nekate- re ugotavljajo, da prilagoditve niso stroškovno učinkovite, druge pa poročajo o njihovi učinkovitosti, zlasti pri osebah s specifičnimi težavami, kot je slab vid. Ključna ugotovitev je, da je za doseganje boljše učinkovitosti prilagoditev pomembno upoštevati individu- alne potrebe in zmožnosti starostnikov. „Literatura 1. Bahat Öztürk, G., Kiliç, C., Bozkurt, M. E. in Karan, M. A. (2021). Prevalence and Associates of Fear of Falling among Community-Dwelling Older Adults. The journal of nutrition, health & aging, 25(4), 433–439. https:// doi.org/10.1007/s12603-020-1535-9 Tabela 2. Primerjava obsega ureditve domačega okolja v raziskavah Dalvand idr. (2024) ter Nikolaus in Bach (2003) Ključni elementi domačega okolja Metoda HomeFAST Dalvand idr. (2024) Metoda ureditve Nikolaus in Bach (2003) Stopnišča Preoblikovanje robov stopnic v hiši in zunaj nje, namestitev opore za roke ob stopnišču, namestitev nedrsečih trakov. Namestitev opore za roke ob stopnišču. Tla Preverjanje stanja tal, namestitev nedrsečih oblog in trdno pritrjenih preprog. Odstranitev preprog. Kopalnica in stranišče Namestitev oprijemal ob kad, prho in vratih kopalnice ter nedrsečih talnih oblog. Namestitev sedeža za prhanje, protizdrsnih podlog v kadi, nedrsečih talnih oblog, opor za roke. Dvig višine stranišča. Razsvetljava Preverjanje notranje in zunanje razsvetljave ter name- stitev nočne luči ob postelji. Namestitev nočne luči v kopalnici in spalnici. Drugo Prilagoditev kuhinjskih aparatov za lažji in varnejši dostop. Namestitev gumba za klic v sili, zvišanje postelje, odstrani- tev ovir na prehodih. Telesna dejavnost starejših odraslih 287 2. Berry, S. D. in Miller, R. R. (2008). Falls: epidemiology, pathophysiology, and relationship to fracture. Current osteoporosis reports, 6(4), 149–154. https://doi.org/10.1007/s11914-008-0026-4 3. Booth, F. W., Roberts, C. K. in Laye, M. J. (2012). Lack of exercise is a major cause of chronic diseases. Comprehensive Physiology, 2(2), 1143–1211. https://doi.org/10.1002/cphy.c110025 4. Campbell, A. J., Robertson, M. C., Grow, S. J. La, Kerse, N. M., Sanderson, G. F., Jacobs, R. J., Sharp, D. M. in Hale, L. A. (2005). Randomised con- trolled trial of prevention of falls in people aged ≥75 with severe visual impairment: the VIP trial. BMJ, 331(7520), 817. https://doi.org/10.1136/ bmj.38601.447731.55 5. Cockayne, S., Pighills, A., Adamson, J., Fairhurst, C., Crossland, S., Drum- mond, A., Hewitt, C. E., Rodgers, S., Ronaldson, S. J., McCaffery, J., Whiteside, K., Scantlebury, A., Robinson-Smith, L., Cochrane, A., Lamb, S. E., Boyes, S., Gilbody, S., Relton, C. in Torgerson, D. J. (2021). Home environmental assessments and modification delivered by occupa- tional therapists to reduce falls in people aged 65 years and over: the OTIS RCT. Health Technology Assessment, 25(46), 1–118. https://doi. org/10.3310/hta25460 6. Cunningham, C., O’ Sullivan, R., Caserotti, P. in Tully, M. A. (2020). Con- sequences of physical inactivity in older adults: A systematic review of reviews and meta-analyses. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 30(5), 816–827. https://doi.org/10.1111/sms.13616 7. Dalvand, H., Setoudeh, H., Namazi Shabestari, A., Vahabi, Z. in Almasi- -Hashiani, A. (2024). The effectiveness of home modifications on the risk of falling in older adults with dementia: A randomized clinical trial. British Journal of Occupational Therapy, 87(1), 6–14. https://doi. org/10.1177/03080226231201739 8. Giovannini, S., Brau, F., Galluzzo, V., Santagada, D. A., Loreti, C., Biscotti, L., Laudisio, A., Zuccalà, G. in Bernabei, R. (2022). Falls among Older Adults: Screening, Identification, Rehabilitation, and Management. Applied Sciences, 12(15), 7934. https://doi.org/10.3390/app12157934 9. Hämäläinen, O., Tirkkonen, A., Savikangas, T., Alén, M., Sipilä, S. in Hau- tala, A. (2024). Low physical activity is a risk factor for sarcopenia: a cross-sectional analysis of two exercise trials on community-dwelling older adults. BMC Geriatrics, 24(1), 212. https://doi.org/10.1186/s12877- 024-04764-1 10. Hollinghurst, J., Daniels, H., Fry, R., Akbari, A., Rodgers, S., Watkins, A., Hillcoat-Nallétamby, S., Williams, N., Nikolova, S., Meads, D. in Clegg, A. (2022). Do home adaptation interventions help to reduce emergency fall admissions? A national longitudinal data-linkage study of 657,536 older adults living in Wales (UK) between 2010 and 2017. Age and Age- ing, 51(1). https://doi.org/10.1093/ageing/afab201 11. Jefferis, B. J., Iliffe, S., Kendrick, D., Kerse, N., Trost, S., Lennon, L. T., Ash, S., Sartini, C., Morris, R. W., Wannamethee, S. G. in Whincup, P. H. (2014). How are falls and fear of falling associated with objectively measured physical activity in a cohort of community-dwelling older men? BMC Geriatrics, 14(1), 114. https://doi.org/10.1186/1471-2318-14-114 12. Kakara, R., Bergen, G., Burns, E. in Stevens, M. (2023). Nonfatal and Fa- tal Falls Among Adults Aged ≥65 Years — United States, 2020–2021. MMWR. Morbidity and Mortality Weekly Report, 72(35), 938–943. https:// doi.org/10.15585/mmwr.mm7235a1 13. Keglovits, M., Clemson, L., Hu, Y., Nguyen, A., Neff, A. J., Mandelbaum, C., Hudson, M., Williams, R., Silianoff, T. in Stark, S. (2020). A scoping review of fall hazards in the homes of older adults and development of a fra- mework for assessment and intervention. Australian Occupational The- rapy Journal, 67(5), 470–478. https://doi.org/10.1111/1440-1630.12682 14. Methley, A. M., Campbell, S., Chew-Graham, C., McNally, R. in Cheraghi- -Sohi, S. (2014). PICO, PICOS and SPIDER: a comparison study of speci- ficity and sensitivity in three search tools for qualitative systematic re- views. BMC Health Services Research, 14(1), 579. https://doi.org/10.1186/ s12913-014-0579-0 15. Moreland, B., Kakara, R. in Henry, A. (2020). Trends in Nonfatal Falls and Fall-Related Injuries Among Adults Aged ≥65 Years — United States, 2012–2018. MMWR. Morbidity and Mortality Weekly Report, 69(27), 875–881. https://doi.org/10.15585/mmwr.mm6927a5 16. Nikolaus, T. in Bach, M. (2003). Preventing Falls in Community-Dwelling Frail Older People Using a Home Intervention Team (HIT): Results From the Randomized Falls-HIT Trial. Journal of the American Geriatrics Socie- ty, 51(3), 300–305. https://doi.org/10.1046/j.1532-5415.2003.51102.x 17. Pighills, A. C., Torgerson, D. J., Sheldon, T. A., Drummond, A. E. in Bland, J. M. (2011). Environmental Assessment and Modification to Prevent Falls in Older People. Journal of the American Geriatrics Society, 59(1), 26–33. https://doi.org/10.1111/j.1532-5415.2010.03221.x 18. Rezende, L. F. M. de, Rey-López, J. P., Matsudo, V. K. R. in Luiz, O. do C. (2014). Sedentary behavior and health outcomes among older adults: a systematic review. BMC Public Health, 14(1), 333. https://doi. org/10.1186/1471-2458-14-333 19. Romli, M. H., Tan, M. P., Mackenzie, L., Lovarini, M., Kamaruzzaman, S. B. in Clemson, L. (2018). Factors associated with home hazards: Findings from the Malaysian Elders Longitudinal Research study. Geriatrics & Ge- rontology International, 18(3), 387–395. https://doi.org/10.1111/ggi.13189 20. Rubenstein, L. Z. (2006). Falls in older people: epidemiology, risk factors and strategies for prevention. Age and Ageing, 35(suppl_2), ii37–ii41. https://doi.org/10.1093/ageing/afl084 21. Rubenstein, L. Z. in Josephson, K. R. (2002). The epidemiology of falls and syncope. Clinics in Geriatric Medicine, 18(2), 141–158. https://doi. org/10.1016/S0749-0690(02)00002-2 22. Stark, S. (2004). Removing Environmental Barriers in the Homes of Older Adults with Disabilities Improves Occupational Performance. OTJR: Occupational Therapy Journal of Research, 24(1), 32–40. https:// doi.org/10.1177/153944920402400105 23. Stark, S., Keglovits, M., Somerville, E., Hu, Y.-L., Barker, A., Sykora, D. in Yan, Y. (2021). Home Hazard Removal to Reduce Falls Among Com- munity-Dwelling Older Adults. JAMA Network Open, 4(8), e2122044. https://doi.org/10.1001/jamanetworkopen.2021.22044 24. Summary of the Updated American Geriatrics Society/British Geriatri- cs Society Clinical Practice Guideline for Prevention of Falls in Older Persons. (2011). Journal of the American Geriatrics Society, 59(1), 148–157. https://doi.org/10.1111/j.1532-5415.2010.03234.x 25. Taylor, M. E., Wesson, J., Sherrington, C., Hill, K. D., Kurrle, S., Lord, S. R., Brodaty, H., Howard, K., O’Rourke, S. D., Clemson, L., Payne, N., Toson, B., Webster, L., Savage, R., Zelma, G., Koch, C., John, B., Lockwood, K. in Close, J. C. T. (2021). Tailored Exercise and Home Hazard Reduction Program for Fall Prevention in Older People With Cognitive Impair- ment: The i-FOCIS Randomized Controlled Trial. The Journals of Geron- tology: Series A, 76(4), 655–665. https://doi.org/10.1093/gerona/glaa241 26. Tinetti, M. E., Doucette, J., Claus, E. in Marottoli, R. (1995). Risk factors for serious injury during falls by older persons in the community. Jo- urnal of the American Geriatrics Society, 43(11), 1214–1221. https://doi. org/10.1111/j.1532-5415.1995.tb07396.x 27. United Nations. (2019). World Population Prospects 2019: Highlights. 28. Vaishya, R. in Vaish, A. (2020). Falls in Older Adults are Serious. Indian journal of orthopaedics, 54(1), 69–74. https://doi.org/10.1007/s43465- 019-00037-x Prof. dr. Nejc Šarabon, Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Univerza na Primorskem, Laboratorij za motorično kontrolo in motorično obnašanje, S2P, Ltd Inštitut Ludwig Boltzmann za fizikalno medicino in rehabilitacijo, nejc.sarabon@fvz.upr.si