Tečaj XXVXII. Izhaj&jo vsako sređo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta o gold. 9 po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. za četrt leta 1 gold.; pošiljan ft Ljubljani sredo novembra 1879. \ O b 8 e g : Začetek podkovske in živinozdravske sole v Ljubljani. Pozor vinorejci f Shod vinorejcev in vinska razstava na Dunaji, nakopala ? zboru dunajském. (Dalje.) Gospodarske novice. Prislovice in reki iz Istre. Naši dopisi. Zakaj si je štajerska dežela zavoljo ljudskih sol toliko stroškov Pregled na parlamentarno bojišče v državnem Slovensko slovstvo. Novičar, fio^podawfee stvari. da se aežgó in pokončajo vse ušive trte 9 tako naj se tudi naši vinorejci za ubrambo te nadloge skrbno držijo J* eaine pomoci te, da, ee potrebujejo trtnih sadik, si Začetek podkovske in Živinozdravske Šole jih kupijo iz domaćih Vinogradov in ne naro- ćujejo iz tujih. Deželna vinorejska sola na Slapu v Ljubljani jj j j y kakor je bilo v 42. listu „Novic" uže razglašeno, v deželni vinorejski šoli v Mariboru. S tako skrbjo ima na izbiro žlahnih trt, tako jib tudi Stajerci dobijo p , naavi jo uiiu v tí. . i tavu viu uac ------- —---j-— ~--- * -----. . — " ^ •» " J 17. dne t. m. zdaj gotov, ker se je družbi kmetijski se gotovo obvarujejo velike škode, ki jim žuga, če hre- posrečilo, v skušenem cesarskem vojaškem kovaču in zdravniku izvrstno dobrega učitelja podkovstva io živin-skega zdravnika za živinozdravnico te šole pridobiti. penijo po tujem blagu. To je namen teh vrat e, katere tudi sklepamo z opominom, pri goveji kugi izrečenim, da ,,po toči zvo- Kdor želi v to šolo priti naj oglasi pri podpi8anem vodstvu s »pričali , kakor so popisana v gori navedenem listu „Novic". Vodstvo podkovske in živinozdravske šole se do onega časa Biti je prepozno u Naj častiti vinorejci ) ki so naročniki „Novic" ali ki sicer ta článek beró, ta opomin drage volje razgla- • * i i t • a 81)0 V SVOJI okolici ! v Ljubljani 2. dne novembra 1879. Dr. Jan. Bleiweis. Pozor vinorejci! * nam t u r s k adlogo imamo uže v deželi, to namreč y Bogú, kug se nimamo. a mori čeda živino : drug da y hvala us (pbyllox bolj se bliža, to je trt Shod vinorejcev in vinska razstava na Dunaji. Poroča prof. Povše. (Dalje.) Nikakor pa ne morem pritrditi drug) stranki 9 9 izgovarjaj filoksera). Kak se goveja kuga , domá na Ruskem in Turàkem dežele t škega po k u ž v in 9 lato tako je tudi phyll movine Amerike iz Ruakeg iz prvotne svoj drug ka teri Kje je belo vino imelo v sebi črno barvo, katero ima se ne zdi „pančanje" to. če se vino umetno barva. po dodaném crnilu , izkuhanem iz malvenih cvetlic? do ujvr »»uv Aiuivi , pO ci o i v i u ti tau aupijcuiu v aiuc riki, se zatroaila najprej na Francosko, odtod ca Laško in jo zdaj imajo uže v Tirolih in na Ogerakem h trta h kupljenih v Ame- ni to goljufija? to dostavo zadobi pa belo vino toliko višo ceno 9 ali 9 Prav tako zatnetujem dodatek glicirina, pa tudi petiotizovanje vina. Res Je 7 da umno petiotizovano „Novice , katere nikoli ne zanemarjajo slovenske more biti dobro in zdravju primerno 9 gospodarje opominjati, kedar jim kaka nadloga preti, ao uže ieta 1873. v 1. in 2. svojem listu prinesle poduk o phylloxeri, s podobami razjasnen , in od onega časa tuđi ne atane dovolj, padajo cene vina, in ubogi trto s takim ravnanjem se vino umetno pomnožuje in vsled veče mase, posebno bolj nizkega vina, kakoršno je petiot, ki zmerom poročal ee se je iz e žele se v deželo. ™jec> bi se je trudi! Bralcem „Novic" je tedaj ta tuja škodljivka, ki ima na oni tnih koreninab blago 9 s pridelovanjem vina, mora svoje za nižjo ceno prodati, tako, da se mu ne izplača pa tudi edó » U O U 8 V 0 j O ^UJCftUV ^ UU * \J ULÍClUCft 2 da je po Francoskem , Laškem itd gnjezdo, dobro znana obdelovati vinogradov, od katerih mora plačevati viaoke na davke. naj 9 pridela kaj ali nič. Oni pa, ki „petiot u na milijone škode naredila in si avatrijska vlada po posta- Pravlja? potřebuje le malo tropin, na katere nalije vode vab in druzih pripomočkih marljivo prizadeva, uhraniti svojim deželam to veliko nadlog » kateri dostavi cukra ali alkohola in Kdor za doroačo rabo delà vino je narejeno Ker kakor zoper govejo kugo ni druge pomoči, ga prodaja za petiot, svobodno mu ! al kdor pravo vino, je pa slepar, ki po krivem kakor da se kužna živina pobije, tako tudi zoper trtno Prejema denarja za blago, katero ni to, za kar veljá. uš ni dosihmal nobeno drugo sredstvo znano, kakor to, Ker je petiot, dobro pripravljen, prav prijeten íd po- --sebno, dokler je mlad, eladek, prodá se lahko. Znan Po želji si. centralnega odbora družbe kmetijske mi je slučaj, da je někdo prodal vedro naravnega vina # Kranjske razglašeno. Vred. za 16 gold., iz ostalih tropin pa je napravi! petiot ; ka terega je prodal že v moštu za 17 gold M krivični poti pridobljen denar? ni to po leti t ko pri ljudstvu veljavo zadobilo pivo in žganje se le sredoja vina, katere ao priobčila kupčijske zbor 9 potreb Omeniti to nekoliko bolj obširno, se mi je pa zdelo nice na Pruskem, spričujej 9 da se med obcinstvom razjasnijo pojmovi o bilo največ kupčij 9 da le v zkih Je m e t n e m in m vinu. In prav bi storil Naša drža tudi shod vinorejcev, ako bi se bil izrazil, kaj vvr- žioo vina, ker Svajca jemlj peljuje v Svaj prav lepo rano stui v pa se med pošt parska, 1 ♦ V • 81131 sredstva o oakrbo torej kazni pod vina gld. colnine od vedra 9 sredstva. S kaj pa vina. Ali pa bilo mogoče v Svaj nasa vina 9 da bodo državni poslanci Hohenwart ako bi tudi ona po zgledu mogočne Nemčij ke stavili pred r> za ,,panč razpravljati pelj post vina, in tam se proti bode morala stvar natančno ijati, birala po 9 gold, colnine? Te stevilke dokazujejo , kako zeló škodlj post 5 PO naso vinorejo iu nsko kupčijo, če tudi nasa e za a v a sila Praktična je bila 4. točka, katero je znani veliki , Glana za povisuje colnino na vina. Skrbeti mora naša drža ski trgovec g. Roraer na Dunaji razpravljal vlada, da bode mogoče 9 se je : kolika colnina bil p r i m važevati, sicer propade vaa naša vinsk vornik po vsem tem predlaga: „shod naša vina po nizki colaini iz- kupčij # J a. Go N J i n ževanje vina.íť država, katera je dosedaj vin pokupila, je Ne m čij a, in prav zato ajveč b če, da zeló obžaluje sedaj vel javno col ko post kat J h v i n vinsko trgovino najvažuiae vprašanj za naso 10 znižala, če ne popolnoma vničil 9 na Ko- to ski razmeri A nedavno na naša s to državo? In prav ta di v kaki colnin- rist naši avstrijski vinoreji je, da naša vlada skrbi za to 9 V Nemcij vpeljav tri ja ka vina, katera pridejo koršne so bile do da zopet v veljavo pridojo colninske določbe 1878 9 ka hotećemu iti po svetu. Iz tega se razume, da ljudje iz srednje Istre ne hojevajo radi po svetu.) Kada mužki i ženska čuda (mnogoj skupa kantaju s to v zmagaia stranko avtonomistov, in da v zbornici (pojeta), brzo tretji (otrok) plače. (Istrani narodne pesme poslancev zmaga avtonomistov ni tako sijajna naj raj i popevajo v dva glasa, možki in ženski.) Kud sudci tlače (hodijo), tuda kmet plače. Ki će imať nevolje, ne&ada otroku po voljé. biia. kakor bila lahko bila, kriv je minister Taaffe sam s svojo kompromisno politiko, to je, s svojo dosedanjo politiko t ki jo po naše najbolje imenovati zvraca. Složna bratja duge plaća, nesložna bratja kuću smeli „šviga svaga čez dva praga". Upajmo, da ga je adresina debata z glasovanjem v obéh zbornicah v f Kade je složćina, je zmozcina, kade je nesložćina, podučila, da dozdaj ni hodil tište odi očne poti ki r-------7-------J — -WX... ..w.v VU1V vu« pun, ttl JO ministerstvo „sprave med narodi avatrijskimi" hoditi skopljen , a bolne zdravi (kopun mora, da doseže to, česar cesar samhoČe, česar mi ni- je ubožćina. Rojen prerojen i na juhi). sterstvo želi iu Česar narodi zahtevajo. Salomonové modrosti treba vedeti Vaaj ni sko vlado Slovensko slovstvo. i ki da za tako avstrij resno hoče spravo med narodi, stoji velikánská večina narodov avstrijskih in * Poducno berilo za mladost telji. društvo Ljublj i 879 slovenski uči da » ♦ Založilo slovensko učiteljsko nijo j Pod tem vom je nokar na svitlo pri drobna knjižica vsa primerna mladi y katera poseb --- - ---- . w v. . u M u vs V. V T UTkJKlljOaiUj i u take zbornice so njih prave zastopnice, ki to izpol-česar narodi zahtevajo o tem, da se njihove dolž-nosti pobotajo z njihovimi pra vica mi. Za ta cilj je minister Taaffe dobil cesarj ev mandat smo popolnem prepričani t da y in ker je cesarj u, svojemu go- v kratkih in lahko umevnih clankih razklada natoro spodu, z dušo in telesom udan, je mu tudi lahko zado znanske poduk Cen štiti svojemu mandatu ce energično nastopi vso a JeJ drugo pot, kokoršno je hodilo ministerstvo več let pred obilo po njej Cvetj t v živalstvu, rastlinstvu, rudatvu itd. 15 krajc. Naj prijatelji mladine sežejo Hohenwartom in zopet 8 let po Hohenwartu. Kdor koketira s Herbstovo stranko, ne more biti resničen iz > vrtov sv. Františka se bo glasi! mesečni list, ki ga bo izdajal red čč. oo. frančiakanov štajarske kranjske itd. okraiine. Namen temu listu ima biti svo- 1/ i/ ^ 1 • I jim bratom in seatram 3. reda po Slovenskem podajati potrebnega poduka in apodbuje po zgledu jednakih njihovih italijanskih, francoskih in nemških (Sanct-Fran-cisci-Glocklein) listov. Izdajali ga bodo v Gorici. ------- ~ — ~ ---« - . ~ , win ICOUIUOI prijatelj Hohenwartovi stranki, in naj pazi, da mi stoji nad strankama", ne obaedi med dvema tleb. sleč > da stoloma na Se je čas, da grof Taaffe nekoliko da popravi to, kar je dozdaj grešil, ko pride do tega, se izberó še trije novi ministri, kajti še mu zaupajo narodí tisti, ki so ga imenovanega za ministerstva predsednika radostno pozdravljali. Resnica je, da Taaffe ako bode moder, more Avstrijo preroditi v srečni stao f 9 Glasbene novosti. Cljôj D»I OUJU J \J up loan v OUJ131U OlUYOUD&Cgtt UdlUUrt, p v Go- t y besede J. Kersnikove" in ,,Po noči durmi". besede > Jenkove. in „Pred * Slovenski orgljavec. 100 mediger za orgije. Zlo- ž isti daQ dovršila. žil Daniel Fajgelj. Oba ta zvezka je nedavno v ličnih iztisih na svitlo dala „Glasbena Matica" v Ljubljani. Slavček". Zbirka selskih pesmi, zložil A. Ned- Zbornica gosposka, to je, zbornica tiata, v katero cesar po naavetu ministerskem imenuje zastopnike , je razpravo adrese, to je, odgovora, ki naj ga ta zbornica dá oa prestoini govor, pričela 27. dne u. m. in jo Pričujoči so bili v tej seji vsi ministri, izmed 202 gospodov, ki jih šteje ta zbornica je bilo nazoč.h 150, med njimi nadvojvode Albreht > >> Karol Ludevik, Ludevik Viktor, kardinali Schwarzen-berg, Kutschker, Fiirstenberg, knezoškof salcburski, ved. ć. kr. učitelj godbe v Ljubljani. Ta zbirka, graški, ljubljanski in pa knezonadškof gališki. Galerija katero je c. kr. ministerstvo za rabo pri poduku potr- ™ sedeži državnih poslancev vsi polni. Bivši minister dilo } obaega v zvezkih mnogo različnih pesem za vitez asoer bere nacrt adrese centralis tične otroke razne staroati. * Napevi pri sv. maši in blagoslovu za mesa ni čve-terospev. Zložil p. Angelik Hribar. „Učit. Tovariš" z veliko hvalo omen ja te napeve cenjenega skladatelja ki se trudi, vsem zahtevam in pravilom cerkvene glaabe zadostovati. stranke, za oj im pa baron Hiibner načrt manj šine, to je, avtonomistične stranke. Potem se priČne splošni razgovor, v katerem nihče ne govori. V razpravi posâmes nih odstavkov poprime pri aaffe besedo in prigovarja zbornici, naj popravi ta kdor kar odstavku grof odstavek, češ, da v njem leži strup nesprave; spravo hoče loči rekel je mora vse odstraniti u f , pa vse iskati, kar zedinjuje." Lepe te besede pa so bile centralističnim ušesom le glas vpijočega v pu- Sčavi ; ustavaki niso hoteli odjenjati, kajti zagrizeni cen- besedo in vsa zbornica z največo pazljivostjo posluša tralist Schmeriing je zvonec nasprotstva noail in ž čez celo uro trajajoči govor iskrenega braniteljaČeskega njim zmagal. Pri glasovanji je obveljal Hasnerjev prava in ravnopravnosti narodne, ki je uže v državnem načrt, to je, náčrt uatavakov, z 78 glasovi proti 59, po zboru leta 1848. slavljen govornik bil. Oatro je sibal takem z večino 19 glaaov. In čudo golemo! grof Taafte uatavaiko koterijo in krinko lažajivosti jej trgal z obraza je pri tretjem branji tudi glasoval sa nespremeojeno mož, ki je vajen vse povedati in ničeaar zamolčati, kar oatavaško adreao. Nam je to zastavica, katere uganiti mu rodoljubno arce teži. Neizmeren je bil zato vtisek ne moremo, da kdo odo bruje to, kar ie malo poprej njegovega govora, katerega zdajci cela druhal judov- sam in dobro pobijah Prav s tem je grof Taaffe svoj ekega čaaništva neotesano napada. Rieger jim je na laatni pečat pritisni! na nezaupnico, ki mu jo je dala vaa usta povedal, kar jim gre Govorili so za nepoboljšljiva stranka, adreae so glasovali vsi nad voj vode in škofje Schwar- dolgoča8no otrobe vezali. njim zenberg , Furstenberg f Eder Zoper načrt centralističoe liberalci Jaques, Scharschmied io Friedman in Poprijel je be8edo tudi dr. t Zwerger. Za Komaszakau, Pogačar in Vošnjak in na kratko in zmeroo razpravljal §. 19. nacrt pa so glasovati škof dunajski osnovnih državljanskih postav, ki je dozdaj Slovencem Kutscker, opat Helfe radorf er in opat a rl! v soli in uradih le na papirji oatal. Ko so tukaj na- tej seji ništa poleg druzih bila pričujoča knezoškof šteti govorniki izgovorili, je grof Taaffe s toplo be-Stepischnegg in knezoškof Wiery. — ne? Zakaj neki sedo zbornici priporočal, naj sprejme adreso večine. Po tem je seja preatala in drugi dan je govoril še dr. V zbornici poslancev se je adresna razprava za- Herbst; govoril je blizo dve uri in skušal pobijati čela 29. in končala 31. dne u. m. Tri dni je tedaj tu adreso trajala borba, kakor svojem govoru dobro rekel je grof Hohenwart v poslednjem prepričali o ? večine, al med stranko „mirů in sprave" in pa med stranko „razpora", in se končala z njegove zvijače in sofizmi niso nikogar tem, kar je govoril, vsaj mož sam ne ver- kar se drugim laže. Po tem sta govorila zmago 14 glasov za adreso Hohenwartovo j to je, jame še poročevalec manj šine dr. Sturm in pa poroče valec večine grof Hohenwart. Pri govoru Stur- avtonomistov. Centralisti ao kar 26 svojih tovarišev na- movem je polovica poslancev, vtrujenih po besedovanji jeli za brambo svoje puhle stvari. Merili ste se v tri- Herbatovem, bežala iz zbornice, ko pa je začel dnevni borbi obé stranki in avet je imel zdaj priliko govoriti grof Hohenwart, je zopet V8e prihitelo v Prvák sedanjega videti, kakošni velikani v parlamentarnom in politič nem obziru so možje naše avtonomistične stranke, ka- zbornico, da bi slišali možá ki državnega zbora, okoli katerega se suČe cela situacija košni pritlikovci pa so oni s prazno slamo svojih 17 let Govori! je, kakor le Hohenwart zna, tehtno in mirno mlatenih fraz. Kakor v gosposki zbornici, tako ste tudi v poslanski zbornici obé stranki načrtale svojo adreao: grof Hohenwart je sestavil načrt avtonomistične večine pretresaje in pobijaje puhloat nasprotnih predgovorni- Prihodnjič prinesemo celi klasični njegov govor kov. 5iUi "uuou"a4"' J° aviuuuuiionuuc "WUC, jl JG LFIAC* đUlCDUrt VUIUO, *UUV?«*L1» ill, katerega smo bralcem podali v pirilogi zadnjega našega rečeno, adresa avtonomistične večine sprejeta. Tako je bila adresna borba končana in, kakor gori Mini- lÍ8ta > dr. Sturm pa adreso centralističoe manjšine, ster Taaffe je v kateri so ustavaki zopet pokazali } da jim m mar za zdaj videl in slišal, da mu ne kaže več spravo, ampak da jih je resna volja gospodovati se druga stranka hoče nad strankama stati. Ker je slišal } kaj ena, kaj dalje. kladati, kaj Prostor nam danes ne pripušča, obširneje raz 9 mora se, da na čelu vladi ostane t je zado8tujejo le kratke crtice. 9 ta ali uni govornik rekel, zato naj danes vstopiti na tisto stran, ki hoče besedah pravo, ki hoče po Za prvega svojega go- Alea jacta est! cesarjevih „mir in spravo med narodi." vornika so centralisti poslali prof. Su a sa, možá bom- bastične fraze, v boj 9 ki se je „ponosno « spustil v govor, i in trdil, da državnopravna češ, da za njim stoji vea Dunaj; skušal je razdražbo vneti med Poljaki in Cehi (naša) stranka ne zastopa ne národnih interesov zgodovinske prošlosti Kratkočasnica. i ne » katerim hočejo centralisti zmerom biti prijatelji. (Pri teh besedah zakliče mu poslanec Greuter : „Lejte no!4ť) Izvrstno mu je odgovarjal gališki profesor Dunajevski, ki se je odlikoval z zmagonosnim svojim govorom. Rusin Ko vais k i je prazno slamo miatil. Za njim je govoril knez Alfred Lichtenstein mi 9 Kaj so centralisti, kaj avtonomisti? Pogovor kmeta in čevljarja. Kmet (ki pridno slovenske časnike bere): povej Boštjan, ki si tako modra glava, kaj neki Povej naši časniki z besedama ..centralisti" in „avto- 9 ki naštel, mnogokrat pra v humoristično, celo J« vrsto grehov, s katerimi so ee pregresili ustavaki zoper narode in posebno zoper kmečko ljudstvo, zato po pravici pravi „Vaterl.", da bi bilo želeti, da bi se ta govor v 100.000 iztiskih razposlal po svetu. Poaebno važen in tehten je bil govor grofa Clam-Martinica, ki je kot pravi državnik od hočejo nomisti" reči, ki ju zdaj vsak dan v njihovih listih beremo? , to prav lahko razložim s tralisti so prav to, kar ao tem Cevljar. če ti rečem Jaz ti, prijatelj da taki čevlj 9 ki čevlj po m kopitu narejaj za vse ljudi, naj imajo majhno ali veliko nogo, t mi8ti pa so podobni dobrim čevljarjem , ki čevlj odkrival rane, ki jih je prejsnja nog do glave, temeljito večina vsekala narodom avstrijskim in razodeval sedanje potre báči ne. vračati ljudem merijo j i h o v i h gab, večih ali manjih Dr. Lustkandel kazal ga je skušal zav Kmet. Hvala ti! Res, da nisi samo mojater čevlj kakor iz tega vidim, ampak tudi mojster politikař. > je s svojim govorom svetu prav očitao duševni bankerot liberalizma. Velik vtis ie ki naredil govor poljskega kneza Czartoryskega, je kratko pa jasno dokazal velik razloček med adreso Naši dopisi. Rusije 19. okt. Papirnata vojska panger večine in adreso manjšine; rekel je med drugim centra- manizma s alavjanstvom se še vedno nadaljuje. Bero- a ne znate biti linski časopisi, kakor oficijozni tako tudi svobodni, vedó še mnogo pripovedovati o Bismarkovem „triumfu" listom : „Vi bi radi bili liberalni, pravični." — Poslanec Plener, zeló čmeren, da ni še minister, si je prizadeval opraviciti adreso manjšine na Dunaji. Ta „triumf" morda ni tako velikansk da 9 se ka- Bis- in škodljivost decentralizacije, a osramotil je s tem sam kor ga Berolinci nšejo , vendar gotovo je , svojo enostranako vednost. — Zdaj poprime dr. Rieger mark in 8 praznimi rokami vrnil z Dunaja. Kakošni bodo posledki Bismarkove politike za Avstrijo, ce se jej ona ne odreče, kaže tudi tuje časopisje, posebno angleško ni francosko. Kdor se želi o tem podučiti pokojnih govoric rovarjev in čenč lažojivih prorok t( * M 9 naj henega komiteta pa na ogovor predsednika „kupečesko promi ćita posebno angitški torijski „Standart" in francoski voní, je odg iegitimistični časopis ) ki prav iz srca slavjancfilo g° Sol Ne more se reci, da bi pomo se bom minister med drugim ta-ko: „Na vašo vselej naslanjal, vaši sveti mi bodo vselej bil Bismarfeov ,, triumf" R usijo posebno vznemirii ý J&ko dragi, in kako so mi koristni o tem 3em se na ) pa brez j ---O" 7 - — w v — • »VI JUVUI y V %i\j LU o V^ LUL au sedanjem popotovanji po Rusiji do dobrega prepričal ruski časopisi so odgovorili, kakor se spodobi posebne razdraženosti in brez surovih groz. Rusija dovolj hladnokrvno čaka, kaj se bo iz Andrassy-Bis- se ona razvija, kako mnogoobrazn.» res slavjanoger- ona v svojih mogočnih projavljenjah Videl sem, kako delà obrtniška Rusij a> in videl sem. kako 9 markovega dima pokazalo: bo manski požar, ali pa le smešni 9) puf u Raji kakor o ona gledé bodočnosti 9 kako jeobra J* bogata je političnem dimu, naj danes častuim čitateljem „Novic" žalovati; ni ne ubog tak tudi zdaj nimamo ničesa ob dežela nekaj druzega iz Rusije povem vojski s stroški čez milijard rubij 9 koj posredno po v stanu svoj pro Po posiednji vojski je v Rusiji veselo oživělo tr- račun pokriti brez deficita **) in še več, v kratki osem 1 4 /I . ^ - • I « /I # » ^ 1 k I f / govsko in fabriško gibanje. Statistične dokaze bom mesečni dôbi je naša dežela pokrii priobčil „Novicam" okoli novega leta, ko bo vlada iz- sojilo s šest milijoni rubij dvoj domače po dala dotična sporočila za celo leto. Za zdaj naj zado staje omeniti, da imenovano gibanje je vneio silo pole- Trst 3 (D prih ) bode iniko med slavjanofilako in liberalno stranko. Libtraici bor (Poziv.) „Slavjansko podporno društ dne t. m. drugo gl u trdijo y da to gibanje je ,,nevarna narodna bolezen'', po- na stari cesti. Začetek melo v nedeljo 9. dne t. m. drugo glavno od-sejo v gostilni pri „ogerskem kralju" (Hencelnu) ob dobna mrzlici, katere posledek bo še hujši kakor v v to sejo tudi Nemčiji po francoski vojski koršen je bil dunajski pred bolezni in da bo tak „krah", ka- leti bij dj uri popolda na obilo udeležbo > trdijo zdravilo proti tej razpravlj ; Ker o va- ker se bodo jako važne točke Odbor. morejo priti, zato se vljud oni da je edino povisanje menjičnib kur- sov s pomočjo vnanjega posojila v ziatu. Síavjaooíiu pa 80 nasprotnega mnenja. Oni dokazujejo, da oživ-ljenje trgovske in fabrične delavnosti, katere poslednja leta pred zadnjo vojsko skoraj ni bilo čutiti, je živ do- g^i svet.) na grobu iiOYoiiieskega okr. glavarstya 2. nov. (Krščansk ekem kraji sem zapazil m križ 5 kopati kaz, da narod in državljanaki stroj ruski je popolnem sposoben ,,živeti svojim življenjem" in da tujega ziata mu ni treba iskati, ne posojilnega ne po vojski nagrab-Ijenega, razen zlata, ki ga Rusija dobiva iz svojih rud-nikov ter prejemlje izza granice za svoje naturalne in manufakturne pridelke. Da je taka ekonomična politika naj boljša, imamo dokaze na zahodu. Nemčija je žaij 5 Naj veda njim 9 d, ki jih je gospóska dala pobiti in za- častitljivo znamenje našega rešenja po nespodobno in tudi 70, podobo križa zlorabiti na živinskem grobuÍ torej oni, ki imajo nálog, zakopavati pobita gone postavljali križa v znamenje , da pod Križ zato je vernemu kristij /insko meso Metlike 31. okt. počiva. Križu se spodobi čast l } kugo imamo vražjega bila pred francosko vojsko bogata, kakor Francija 9 a , dozdaj padlih in pobitih glav 102, najzadnje so tolkli 28. dne t. m. v Se li h pri Semiću, sicer je vse posia še ni preteklo deset let po vojski, francoski milijardi iz nemških žepov nazaj v Francijo m uze so zginili mirno. Včeraj nam pravil podžupan jastrebarski y da je naredil dr. Kristof v Jas k i na Hrvatakem tabula 9 kakor kafra v zrak. Rusija naj tedaj 9 če e treba koga raaa; pobil je vseh 292 glav. posnemati, raji poscema delavno Francijo, kakor ropar-sko „Bismarkovo Germanijo". Da imajo prav, sklicu-jejo se slavjanofili ne samo na statistične date, ampak to s Trave na Kocevs&em 31. okt. Pri novi volitvi 9 tudi na javno mnenje in na besede strokovnjakov je „kupečesko-promišljenih komitetov" (trgovsko - obrt-niške zbornice) in na finančnega ministra. Ta minister je namreč poslednje tri mesece pcpotoval po vsi evropski Rusiji ter je cbiskal vsa veća nijska mesta. Posebno važni so njegovi županstva 12. dne okt. so bili izvoljeni: Janez Muhic za župana , Jožef Rajšel in Jožef Knaus pa za svetovalca. Iz Brig na Kočevskem. (Volitev županstva) za našo občino ]e bila 4. t. na. Izvoljeni so oili : za župana Janez Ve ber, za světová ca pa Pavel Peitler in Jurij trgovska in obit-govori v trgov- ci a 1 n e r. brdskega okraja 26. okt ( S ej m sko-obrtnijških zbornicah v Njižojem Novgorodu in v njem snegu zaprtija zarad goveje kuge ne Škoda po zad dajte Moskvi. V „Njižojem" je on med drugim rekel tole: „Tukaj pri vsa in na poti k vam sem imel priložnost, blisko pogledati na domače proizvodstvo in pogovoriti s predstaviteljami trgovine in cbrtnije. Nadejal sem se mnogega, a vse tisto, kar sem uže na poti k vam videl (posebno v Ribensku, I vanovém , Voznesenâkem, Suji) pari em voditi za k sejm K Luk dan smo im se v sie Lu vadi čulo se mnogo tožeb zarad slabe kupčije zbog ved čega pomaojk denarja. med tem y Poseb ko drob je bila k prav ž ae je kaj slabo prodajala 9 in kar tukaj pri vas vidim, je daleč preseglo vse moje v Rusijo sem prejel blagoslov ljenje ce dan) v Karnniku si pa tudi skoraj povsod mnogo > 4 dni poprej h na kupčija za njo Terezije tožeb, koliko ver o y ko me je blagovoîjno imenoval finančnega mini y ne nade. sarja stra. Ta vera ni oslabela nikdar niti na minuto ijudje, ne zgodovina posleđnjih let je ni al tukaj na Volgi in na njenih bregovih, ko gledam ročno, gibko, marljivo, veselo delajoči narod, ko gledam posebno po rtih skod napravi Ce kaj bolji posestnik, že ee je slišalo, da m mogla omajati ; Je dan &e več samo pri tožilo. dnih drevesih škod da BPČul je zadnji bil količ-» 100 gld. Enak se kako ljudi tare, da morajo ravno zdai noč in mejah straži û govej ku ko se ljudém na kipečo delavnost fabrik in zavodov, na cvetoco trgovino, je moja vera v Rusijo še bolj okrepela. Zdaj, ko mi vsi vidimo, s kakimi orjaškimi koraki gre Rusija naprej, vedno naprej uže 25 let carstvanja našega l)ub-ljenega gospodarja Aleksandra Nikolajiča, vedno naprej tolikanj mudi pospraviti jeaenske aadeže, predno jih sneg zapade. Straženje je kaj oštro in natančno, kakor to že * ** To je liberalnih ekonomično političnih doktrinerjev. Pis. Iz vladnih sporočil za letošnje leto je uže razvidno po vseh potih narodnega razvifja, preispolnuje naša srca radost in nada. Nadaljujte, gospoda, delajte, izvodite, kupcujte v miru in pokoju, ne poslušajte brez- da stroški y če se ne zgodi kaj nenavadnega, ne pro- bodo preseglš proračuna, a dohodki bodo presegli proračun na nekoliko milijonov rubljev. Pis. sila nevarna stvar sama po sebi zahteva. *) Posebno neradi povedó, ker jih je sram povedati, kako so se dali veliko govorice pa ta zdaj delà sodnijska preiskava za nos vod:ti. Vsakako vse radovedno caka, kaj spravi zoper kmetskega „dohtarja" in „copernika" Os tri žen ca sodnijska preiskava o tem na dan. iz češnjiške fare. Silno veliko nespametnih ljudi je že boje opeharil, in že več časa se je na-nj ziio pred Ljubljane. (Iz seje odb. družbe kmetijske), katera je pod predsedstvom barona Wurzbacha bila v nedeljo ~ r----•* Î - — "w • — ----— j — "j r--- ? t---- j r— t-------—------^ ~ ~ ■ • -» HVU^IJV, kacimi 3 tedni pa se mu je zopet ena pripetila , ki ni došlo je „Novicam" sledeče poročilo. Razpravljalo se je skrita ostala. Predno povem, kaj se je prigodilo, naj pred vsem vprašanje: ali naj bode letos še kak občni opomnim, da posebno po zlatopoljski, češnjiski y tuhinj- zbor družbe kmetijske, ker ski in blago viški fari je gnjezdo kmetških „doktorjev a sta uže bila dva (meseca in ) dati ,copern:kov u Vse ti vedó oddelati y pa tudi pove- januarija eden, drugi pa meseca septembra)? Sklenilo se je, da ne, ako ue bi vladna rešitev one zadeve kdo je naredil, da krave mleka ne dajo, da pre- ki se je razpravljala v izrednem občnem zboru septem šiči krepajo , da se ne dá umesti, da kokosi ne nesó, bra meseca (to je, da družba kmetijska prevzame opra da gospodinja ne more lepega kruha narediti ali da ž?na vila bivše c. k. deželne konjerejske komisije) zahtevala ne mara za moža in še veliko več tje res prav peklenskega. druzeg a Najviši ,,gvavtniu copernik sem ter še enega zborovanja. Ako tega ne bo, bode na vsako pa je menda v Lipljah v tuhinjski fari, ki ima velike stran bolj priložno, da so občni redni zbori maja me- seca y „črne bukve", s katerimi hodi, kakor pravi, ,,hudičeu prihod v zbor. ko milejše vreme olajša vnanjim družbenikom Dr. Bleiweis poroča o obravnavah, preganjat. Za njim pride pa menda precej Ostriženec ki jih je predsedstvo imelo 1) z go6p. Edvardom Šle iz Češnjiške fare. Ljudje pa so tolikanj neumni, da od gel nom, ki po smrti gosp. Skaleta prevzame učitelj- stvo podkovstva in nekaterih živi nozdra v- e pe vseh vetrov k tem sleparjem drvé, donašaje jim darove in druga plaćila. Posebno radi dohajajo od Do- niških nauk o v na tukajšnji podkovski in živino brave, Iga, Lašić, Dobrepolja, celó od Novega mesta, zdravski soli, in z gosp Vode-to m, da pod vod- Trebnega, iz Stajarskega; zlasti so pa Korošci v tem stvoru odbornikov družbe kmetijske gosp. Jož. Jeriča pravi norci. Pred kaktmi 3 tedni pride iz Morav- prevzame oskrbništvo družbinega vrta. Odbor škega nek mlad 251eten fant bolan k svoji žlahti k žu- je enoglasno sklenil, da oba imenovana gospoda stopita panovim na Vrhu v krašenski fari. Tu se mu brž po- s dnevom t. m. v svojo službo. Gosp. S le gel, do- skrbé zdravila pri Ostrižencu, županov sin jih do- zdaj kovač in zdravnik v cesarski službi pri žebčarstvu nese. prva nic ne izdajo. drugič zdravila od Ostriženca následek. Bolnika začne gnati na oba pljuva kar kri in v 24 urah je mlad bolnik Domaći fant donese v v Selu pod Ljubljano, je na Dunaji v podkovski in žita imajo čuden vinozdravski šoli dobil leta 1869. diplomo zdravniškega kovača iu v tej lastnosti z veliko pohvalo služi od leta konca, nazadnje mrlič. 1873. pri žebčarstvu v e lu. Ta c. kr. komanda mu To vse izvé c. kr. okrajna sodnija na Brdu menda po daje epričalo iz vratno dobrega praktičnega kovača in nekem tukajšnjih okrajnih zdravoikov. — Mrlic se sod- izurjenega konjskega zdravnika, ki je uže tudi veliko nijsko pregleda, na Cešajice k Ostrižencu pa se žan- zmožuosc dokaza! v podučevanji podkovstva, pa tudi z darmerijska patrola odpošlje, ki Ostrižencu vso njegovo bolno živino opraviti imel. Gospod S le gel, ker tudi lékárno z bukvami vred pobere. Glavnih copernskih slovenski jezik razume, je bil po vsem prav spo3oben bukev menda niso dobili, kakor se govori Če ni to zopet nova izmišljena goljufija y da ljudje za to, da službo ranjcega g. Skaleta pod istimi ne iz- gubili preveč zaupanja do njega, zvedši, «« ».ui« on>* JO ^ oum icca lutu, uu u. u,r. coperniških bukev. Zdaj jim tiček menda ne bo ušel. steratva bila za javno (očitno) šolo pripoznana Zlasti je naša žandarmerija jako pridaa, da pride onim imenovanje gosp. Slegel-na naznani ces. kr. da nima vec spoznan pogoji prevzame na tukajšnji podkovaki in živinozdrav- ski šoli. Ker je pa ta šola leta 1848. od c. kr. mini- % se mini- sleparjem do konca. Pripovedujejo se pa zdaj razne steratvu kmetijatva, c. k. deželni vladi kranjski, dežel- sleparije Ostriženčeve. Naj tu omenim le nekaterih. nemu odboru kranjskemu m pa mestnemu magistratu Nekdo pripoveduje, da je pri neki priliki pravil eden ljubljanskemu. Gosp. Vode pa, kakor gori rečeno češnjiškib zidarjcv, Oaredkar, o nekem možičku y došel od zagorake atrani na Cešnjica k Ostrižencu bi dobil kako zdravilo, ali če je „narejeno", pomoči se doma a ženo niata mogla zastopiti. ki je da ker kar r se y Res žićek ? gold, sem moral Ostrižencu plaćati, pa je prevzame oskrbništvo družbinega vrta in vaega s tem strinja. Ooa stanujeta v šoiski hiai na spodnjih Poljanab, in izročena jima je bila 8krb vredbe dotičnih , pravi mo- inventarov. Gosp. odbornik Murnik je bil napro y sen y to vredbo nadčuvati. Odbor enoglasno izreka da je prošnjo županov ; rekel, da bo gotovo tudi pomagalo. Drugi zopet pripo- da je predsedstvo prav storiio , veduje, kako je lansko leto pred božice m enkrat Oštri- bohinjske Bistrice in Srednje vasi in pa načelnikov bo-ženec iz lukovške pošte přišedši v štacuno odprl neko hinjakih sirarskih zadrug, po c. k. okrajnem glavarstvu pismo, ter bahaje češnjiskemu krčmarju kazal 15 gold., radoljškem c. kr. deželni vladi, od te pa centralnomu ki jih je iz pisma vzel y češ y "" " t) *> »i. T.mv.. , yu ko pa ^cmifliUDUJU da mu iz Koroškega piše odboru družbe kmetijske v presojo poslano, si. deželni neka imenitoa družiua, naj hitro pride, da ozdravi nje vladi toplo priporoČilo v ta uamen bolno hči, kateri noben zdravnik pomagat ne vé. Ke a y da se izvedeni se e Ostriženec vozil nekaj časa na Koroško, ter síe- pomoč g. Hit z vsaj se dve leti obránil Bohinjcem za poduk in pařil y a to pot y pravi nekdo Po želji za a gor domaćega kmetijstva se mu je slabo poneslo. iskreno vnetega viteza dr. Gutmansthala je skleni! Nekoliko prié je bilo že zasliáanih. Precej težavno pa odbor, po ,,Novicah" uže večkrat razglašeni opomin za bo za sodnijo zvedeti od ondotnih ljudi pravo ker so rad trtne uši vinorejcem našim ponoviti da ae nam vec ali manj vražam udani, vaaj bilo je tako. Oštri- še ta nadloga ne pritepe v deželo Pismo vodje de- ženec pa je bil pri njih kot vražar velecenjen, od druge želne vino- in sadjerejske šole na Slapu g.Dolenca, strani so se ga pa bali. Čujem, da je o tem oziru zdaj v katerem odboru precej bolje. Oni pa y ki so se opehariti dali, pa tudi * Prav, da bi se zlasti za ponoćno straženje nastavili naznanja, da prične svoje poučno po-tovanje po Dolenjskem uže ta teden tako, kakor bilo v poslednjem liatu , Novic" razglašeno, da začne vzame J® podučevanje v Ra de ča h in gre od tod naprej y ponočnjaki, ki nobeno noč pokoja ne dajo. Ko bi pa celo odbor na znanje z željo, da bi učitelj našel obilo uka- noč i to je y po 12 ur na ponoćni straži morali zmrzovati, bo željnih slušateljev. Načelnik izvršilnega odbora tako se morebiti marsikdo spametoval in pozneje malo rajše noc imenovanega ,,Agrartag a (zbora av3trij8kih družeb sebi in tudi drugim v počitek obrnil. Pis. kmetijskih) na Dunaji poroča centralnemu odboru, da predmete, a samo bode zbor se pričel 10. doe decembra, in da dražba kmetijska pošlje svoje zastopnike ▼ ta zbor ter svojima dvema nasvetoma morebiti dodá še kak drug nasvet. Odbor je soglasno sklenil, zopet gosp. dr. Poklukar ja nistru Stremajerju s tem razločkom da Sol -----7 ----w .««.vvavuj, ua g. UUiâr JC U naše gore list, gosp. Gnad je nemški „schôngeist bi! m V. Pfeiferja prositi, da drage volje sprejmeta bodi Bogu potoženo a ne mi preduje naše šolstvo in „beletrist" Tako (0 zadevah tukajšnje otroške bolnišnice) je bil 30 ta mandat, in po predlogu gosp. predsednika barona u. m. zbor upravništva in ustanovnikov in dobrotnikov , med gospoda dežel- Wurzbacha pa je odbor sklenil dodati svojima preiš- te naprave, pri katerem se je zbralo več eospei i^«««.« k; a ,,___*____j: li___ _______ _ a___ _ r ® k j njima predlogoma še ta predlog: naj Agrartag njimi tudi blag soproga našega c. proti to délai, da bi se moglo na poti politične gospóske nega predsednika. Sklenilo se je s 35 gl sahraniti silovito oropanje tacib posestev, katerih gospo- da se zarad bolje vredbe postrežba in oskrbovanje v tej darji so na kant prišli, ker kazenska skušnje kažejo, tacih silovitosti ne zabraňuje. postava, kakor boloišnici za eno leto v poskušnjo izroči u ami lj eni m tram (Konec prih.) čitalnični restavraciji bo v nedelj zvecer (lz seje dežel. odbora 25. oktobra.) Sklenilo se veselica s petjem, godbo in lotenjo, katere dohodek je je: deželnemu šolskemu svetu predlagati, da ae vpelje namenjen za napravo zimske obleke ubogih učencev iu v v s e večrazredne ljudake šole podučevanje nemščine učenk. Ker kot učni predmet ; je tedaj namen dobrodejen, se je tem bolj da se služba uradnega strežaja nadejati obile udeiežbe, ker gospé, katere obieko oakr pri pomoćni piaarni deželnega odbora podeli mestnemu stražniku Selku 7 da se mestnemu magiatratu dá bujej y imajo še nekoliko lanskeg 300 gold, za pogostenje vojakov domaćega polka Gosp Krasze wsk > ki je poravnati. dr. Jan. Bleiweisu, k pride iz Bosne in gre skozi Ljubljano v posádko na „Matice slovenske" Dunaj; — da se sprejmó kot deželni stipendisti v de- jazni spomin. mu je o njegovi 501etnici književnega delovanja v imenu čestita!, poslal toplo zahvalo za pri želno vino- in sadjerejsko šolo na Slapu: Kržan iz Ra- deč, Prinčič iz Vipave, Jakše iz Uršnih řél, Ambrožič iz nove Sušice in J. Peiko iz Škocijana. Bralcem našim je znano, da je al. miniaterstvo kmetijstva giavnemu odboru za obdelovanje ljublj a n- pet v Ljubi) (Parižke fotograjiČne slike na steklu) so nam na ogled postavij Pred dvema letoma, ko smo te krasne slike krajev, mest, voaá itd éij Pariza, Rusij ) aujuvijwil.« g.H.uwu.u vuwmv» vvr v. v.. vr t « w, v «J v. , avstrijo liU. pi Vl&lUb l/UiVttJ uuuuuuvbii, 8kega moČvirja dovolilo, da se izvedenci pokličejo bralcem našim toplo za ogled priporočali, reksi itd Sp -««.jo, Italije, NemČijc, ov»jv;c, jlui-prvikrat tukaj občudovali, smo jib Svajce, Tur 9 v 9 , po da v posvèt prihodnjih pravilnih močvirskih del in da se vrnemo vsacemu vstopnino, kdor ne bi bil čisto za ti stroški poplačajo iz obresti močvirskega zaklada. Da dovoljen s tem, kar je videl. To obljubo jim tudi leto® pa ae prišedšim izvedencem pripravi potrebno tehnično ponavljamo z dostavkom , da se te zdaj za 16 številk gradivo, sta se teh priprav po naročilu glavnega moč- pomnožene slike videti morejo od 10. ure dopoldne do virakega odbora poprijeia domača inženirja goap. Ferd. 8. ure zvečer v Galletovi hiši na vélikem trgu blizo Kl V i y t TT i w . % i • . O - O leme n ci č m pa gosp. Karol Potočnik, ki sta uze Delo- pričela niveliranje Ljubijanice nad Vrbniko. vanje ae je tedaj začelo, naj bi na korist moČvircem in celi deželi srečno napredovalo! Wiener Ztg." nam je te dni oznanila sledeče mestne hiše; vstopni znasa 20 kr (Goveja kuga) je zdaj tudi v Št. Vidu nad Ljub hlevu mesari a Cirman je komisija zapazila in eno bolno, drugo sumljivo govedo je a 27 ovcami vred — „Yvicuci u»uu jo io uui usu»una oicucuo pobiti dala ; Rafco se je sem zatrosua, ni se za gotov« premembe v nadzorstvu srednjih sol:; Gosp. K. Holzin- ZDano. Ves Št. Vid je po vojakih zaprt, zato vozniki kako se sem zatrosila ni še za gotovo dež. šolski nadzornik humanistiškim predmetom Ser> po sredojih šolah štajerskih in koj koroških, dejáu je v po- ki z Goreniskeg přidej ali Ljublj 9 na Gorenjsko y v gospod dr. Jan. Z in dler, dež. šolski nadzornik Gradci, ki je nadzoroval tudi realistiške predmete srednjim šolam kranjskim, izgubi to nadzorovanje ; od-slej bode nadzoroval humanistiške i n realistiške^ predmete po vseh srednjih in mesčanskih šolah na Stajer-s ke m Gnad, dež. Šolski nadzornik v hočejo iti, ne smejo s&ozi vas, iskati. ampak druzih potov si Novičar iz domaćih in tujih dežel. Dunaj a. Adresa zbornice poslancev se je Nj* in Koroškem. Namesto njega je gosp. Ernest veličanstvu poklonila po navadni poti: predsednika zbor Coronini jo je ízroČil predsedniku ministerstva Trstu, postal nadzornik nice gr< humanistiškim in realistiškim predmetom po vseh srednjih šo!ah na Kranjakem; poleg tega nad- grofu Taaffd-u, ta pa jo je poklonil cesarju Montage-Revue", ki se delà oficiozno, proglaša zoroval bode tudi humanistiške predmete vsem n e m- poročila nekterih časoikov, daseima ministerstvo skoro , Češ, da parlamentarna situ- škim srednjim šolam na Frimorskem. Te izpremembe popolniti, za izmišljena nam Slovencem niso kar nič ugodne. Vprašamo: kako acija je še taka, da bi bil grof Taaffe mogel popoloiti mi-bode dr. Zin d 1er, ki slovensčine čisto nič ne zna, mo- nisterstvo tako, kakor želí iu se sklada z njegovim pro- gel nadzorovati slovenski nauk po celjskih, ptujskih, gramom. (Kedaj pa bo?) y y mariborskih in celovških šolah? Iu kako bode g. Gnad ki je tudi trd Nemec, s svojim nadzorovanjem izhajal pri nas na Kranjskem, v Gorici in v Paznu ? Bolgarija. pri skupščino, v dné t. m. je knez z govorom od-katerem med drugim povdarja velike In 86 nekaj! kakšen vik in krik je bil 1. 1871. po vsem libe- ropskih vladarjev. simpatije ruskega c*ra osvoboditelja in drugih Ev ralnem Izraelu, ko je bil minister Jireček prof. Šolarja imeDOval za dež. šolskega nadzornika humanistiškim in realistiškim predmetom po vseh srednjih šolah kranj- Popravek. V 43. listu ,,Novic" na strani 347. naj se skih OjCtiu , vpill ou , vi« jo Dn»uuoij aau j^Ainvoiv« vu w u m t (ki je bil pa izvrsten šohik in pedagog) nadzoruje ke- so , da je skandal, ako jezikoslovec Šolar med učenci podkovske in živinozdravske mesto Lesar bere Cerar. soie v 5. vrsti na- mijo, fiziko prirodopis in matematiko in vpili so tako dolgo y UCI OU op^l f I ^ A C» JJl « f |/lll U(9 * v ^vm^. -------- '--—--------- Kraojsko in naposled g. Solar j a odpravili v Dalmacijo, na Dolenjskem v znesku 5 gold. 40 kr. nabrane darove je t_ -it_ • -----c i.^-----i.o Pošljejo nam vredništvo „Novic* 28. dne oktobra v Sarajevo poslalo gosp. da so spet zlogjasnega Vrečka pri vpili na Darovi za katoliško cerkev in šolo v Sarajevu v BosnL Po gosp. župniku Jak. Grudenu v župniji Bela cerkev n glejte, kaj se zgodi 5 let pozneje? spet jezikoslovca Goada, da bode nadzoroval realistiške dr. Ljudevitu Thomanu. Lepa hvala Odgovorni vrednik: Alojzl Majer. Tisk in saložba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.