jsA?* 0 1 0 Št. 83 (15.810) leto LIH. 0H ■ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. ^B ^B ^ maja PARTIZANSKI ^B DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž BB ^BF ■# W ■ BF ■ ■ZB* ■ ■ ^B nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do ^BF ^B ^BT ^BF ^B ^B ^B ^BF W ^B Z ^B 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni'Dober- ^Bi^^ ^B ■ ^B ^B ■ ■ ■ ^B ■# ■ dob* v Govcu ^B ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■* ■ MBBgF ^B ^B ^B ^B ^B ^B ^B ^B ^B nija’ pod Vojskim pri ,Z * I MfUzf Vi I |n‘ liiMBiiil >—IBPiliilB— > BIBHfB nMw srečka TRG REVOLUCIJE 1 600T KOPER Pridi tudi ti v Zadrugo 60090201 tki dnevnik! i 1997 Nove povemve pred pragom? Vomr Tavčar Oljka je vCeraj ponudila Kartelu svoboščin uskladitev sklepa o italijanski vojaški odpravi v Albanijo. Dogovor naj bi zajamčil misiji, ki jo bo tokrat Italija usklajevala kot lider mednarodne humanitarne odprave, široko politično zaslombo. Ponudba Kartelu svoboščin, ki bo odločil danes po srečanju svojih vodite-lejev, je odgovor Oljke in Romana Prodija na odklonilno stališče Stranke ko- lepom vodstva potrdila načelni Ne odpravi v Albanijo. Po tragediji v Otranskem prelivu se je stanje na italijanski politični Šahovnica nenavadno zapletlo in včerajšnja ponudba Oljke Kartelu svoboSčm je odraz tega zapleta. Ne glede na to, kakšen bo odgovor Kartela, je jasno, da včerajšnja po- nudba krepko spreminja razmerje sil SKP je s svojimi voditelji sicer poudari- la, da razhajanje o albanskem vprašanju, ne pomeni krize Prodijeve vlade, saj naj bi Slo za problem, ki ni sodil v okvir programskih dogovorov. Očitno pa je, da odnosi med Oljko in komunisti odslej ne bodo mogli biti več taksni, kakršni so bili Se pred desetimi dnevi. Albansko vprašanje ni odini detonator krize v vladni večini. Spomladanski korektivni ukrepi so jasno pokazali, da ima večinsko zavezništvo dve duši, ti vse težje najdeta skupni imenovalec. Ob korektivnih ukrepih sta sicer Se urn ukrepi. Uspeh najti težko pa bi i skupen jezik, pa bi ga ob zahtevnejših problemih kot sta reforma socialne države in raforma ustave. Za Oljko, ti se zavzema za reformo sedanjega stanja tudi s tem, da načne nekatere izdatke, ti krepko bremenijo državno blagajno (pokojninski sistem pa tudi druge postavke socialne države) postaja SKP velika ovira. To je včeraj jasno povedal Massimo D’Alema, ko je dejal, da srž sočanj teh dni ni Albanija, ampak sposobnost leve sredine, da Usmerja inovatorske procese. Odnosi v vladnem zavezništvu so načeti in koalicija bo težko spet obnoviti zagon, s katerim se je Pred slabim letom lotila dela. Vprašanie. na katere- ga je težko odgovoriti, je, ah je včerajšnja ponudba Oljke Kartelu lahko uvod v Uova pohtična ravnovesja v Oljki bi se marsikdo rad opredelil za tako rešitev, in zanjo se zavzemajo tudi fonogi v Kartelu. Toda bolj kot programski pogledi jih združuje strah pred Predčasnimi volitvami. ITALIJA / MEDTEM KO JE SKP POTRDILA OPLUCNU NA5KKUkjvminju MISIJI Oljka ponuja Kartelu dogovor o humanitarni odpravi v Albanijo Tnato se bo začelo preverjanje v vladni večini - Danes odgovor desne sredine RIM - Oljka je ponudila Kartelu svoboščin uskladitev sklepa, s katerim naj bi parlament odobril vojaško odpravo v Albanijo. Tako so skleniti predstavniki levosredinskega gibanja po dveurni seji s predsednikom vlade Romanom Prodijem. Na ta način naj bi zajamčili široko pohtič-no podporo odpravi v Albanijo in obenem presegli problem odpora Stranke komunistične prenove, ki je včeraj s soglasnim sklepom strankinega vodstva potrdila svoje nasprotovanje misiji. Takoj po glasovanju v Albaniji pa se bo začelo preverjanje v vladnem zavezništvu. Na 2. strani BLIŽNJI VZHOD / SREČANJE Clinton zadovoljil Izrael, a razočaral arabski svet VVASHINGTON - Clintonova administracija se je odpovedala, da bi od predsednika izraelske vlade Netanjahuja zahtevala preklic gradnje židovske četrti Har Homa v arabskem delu Jeruzalema. Ameriški predsednik je le zavrnil Netanjahujev predlog o »novem Čamp Davidu«, neprekinjenih pogajanjih za dosego sporazuma o bodočnosti Jeruzalema. Netanjahu je torej lahko še kar zadovoljen z izidom svojega obiska, saj so mu potrdili skoraj brezpogojno prijateljstvo. Razočarani so seveda Palestinci in vse zmerne arabske države, ker bodo sedaj zaradi Netanjahujeve vizije svetopisemskega Izraela in ameriške popustljivosti pobudo prevzeli skrajneži. Na 11. strani GOSPODARSTVO / GIBANJE CEN Stopnja inflacije marca ponovno rahlo padla RIM - Tudi v minulem marcu je stopnja inflacije rahlo padla v Italiji. Znašala je 2, 2 odstotka, medtem ko je mesec poprej 2, 4 odstotka. Kljub temu pa je Italija še vedno med tistimi državami, v katerih stopnja inflacije presega srednjo stopnjo inflacije v Evropski zvezi. Slednja je februarja znašala okrogla 2 odstotka. Te podatke je včeraj objavil osrednji italijanski statistični inštitut ISTAT. Svetovna banka pa je v zadnjih dneh objavila publikacijo, ki med drugi prinaša lestvico najbogatejših držav na svetu na osnovi podatkov iz leta 1995. Kot običajno, je merilo srednji dohodek pro capite. Italija se je znašla na 18. mestu. Na 12. strani ŠOLSTVO / PO PREDLOGU SOSLKEGA SKRBNIKA Proti priključitvi Slomška Prešernu Danes protestna akcija na tržaškem šolskem skrbniku - Poziv profesorskega zbora TRST - Dijaki in profesorji pedagoškega liceja Antona Martina Slomška bodo danes dopoldne manifestirali na tržaškem šolskem skrbništvu proti priključitvi šole liceju Franceta Prešerna, ki jo je v okviru načrta o racionalizaciji tržaške šolske strukture predlagal šolski skrbnik Vito Čampo. Tako so se odločili na včerajšnji izredni seji zavodskega sveta, ki so se je udeležili tu- di starši in dijaki. Pred tem je profesorski zbor pedagoškega liceja izdal poziv profesorskim zborom drugih slovenskih višjih srednjih šol v Trst, v katerih jih opozarja na nevarnost dejanskega ukinjana avtonomije ene od naših šol. Na izredni seji zavodskega sveta je ravnatelj šole Samo Pahor omenil, da je bil že lani govor o domnevni priklučitvi pedagoškega liceja Prešernu; omenil je tudi akcije, za katere se je lani odločil zavodski svet, da bi zavrl ukrep. Te akcije bodo obnovili tudi letos, na seji pa je bila tudi izražena po odmevnejši akciji, kakršen bo današnji omikan, a odločen protest na tržaškem šolskem skrbništvu, ki se ga bodo udeležili dijaki, profesorji in tudi starši. Na 5. strani Še neznan morilec vedeževalke Malike TRST - Preiskovalci še niso izsledili morilca, ki je v soboto zvečer z kladivom in škarjami do smrti potolkel 46-letno Marino Sever, ki so jo v Trstu poznali kot vedeZevalko Maliko. Odkriti so jo v mlaki krvi v njenem stanovanju v Ul. Flavia. Očividci so policiji povedati, da so ob uri umora opaziti mladega dolgolasca, ki je stekel po stopnicah navzdol in pustil za sabo krvavo sled, iz česar preiskovalci sklepajo, da se je med smrtnim prepirom ranil. Marina Sever je v preteklosti imela večkrat opravka s pravico. Povezana je bila z razpečevalci mamil in je tudi sama bila aretirana, ko je skušala pretihotapiti večjo količino droge. Na 5. strani KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO Tržaška občina Danes se predstavljajo: Nadja Debenjak (DSL-Oljka); Luciano Kocman (Severna liga); Peter Korošic (SKP). Na 6. strani Goriška pokrajina Danes se predstavljata: Boris Gombač (Severna liga), okrožje Zagraj; Davide Grinovero (SSk-Oljka), okrožje Zagraj. Na 8. strani VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK DANES, ^ V TOREK, 8. aprila V GORICI v Kulturnem domu od 20. ure pred gledališko predstavo. JUTRI™ V SREDO, 9. aprila VLONJERJU ob 20.30 v društvenih prostorih. KD Lonjer-Katinara in KK Adria prirejata informativno srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. Odbor Zadruge Primorski dnevnik prosi vsa društva in organizacije, ki želijo pripraviti predstavitvene večere, naj to čimprej sporočijo tajništvu zadruge v Trstu, tel.7796391 Danes v Primorskem dnevniku Manjšine! za isto mizo Danes se bodo prvič sestati vsi manjšinski sosveti v Avstriji, ki bodo na pobudo kanclerja Klime razpravljali o usmeritvi avstrijske manjšinske politike. Stran 3 Spomin na žrtve nacizma Ob 53. obletnici ustrelitve talcev sta na openskem strelišču spregovorila Boris Pangerc in Fausto Mon-falcon. Stran 3 Javno zdravstvo na Goriškem Zdravstvena ustanova za Goriško je predstavila smernice (re)organizacije zdravstvenih služb v pokrajini. Stran 9 Presenetljiva in lepa predstava Slovensko stalno gledališče iz Trsta je sicer po siti razmer v repertoar uvrstilo Staromodno komedijo Ar-buzova, pokazalo pa se je, da je bila rešitev odlična. Stran 10 Brici na Vinitaly Veronskega sejma se je udeležilo nenavadno veliko število vinogradnikov iz Goriških brd. Stran 12 Posvetitev novega nadškofa Franc Rode se je slovenskim vernikom predstavil s citatom Primoža Trubarja. Stran 13 RIM / PO SREČANJU S PREDSEDNIKOM VLADE ROMANOM PRODIJEM Oljka predlaga Kartelu uskladitev stališč o vojaški odpravi v Albanijo Takoj nato se bo v večini začelo preverjanje - Danes odgovor Kartela svoboščin RIM - Oljka bo z opozicijo skušala uskladiti resolucijo, ki bo odbrila možnost vojaške odprave v Albanijo. Tako so se včeraj dogovorili na srečanju med voditelji Oljke in predsednikom vlade Romanom Prodijem. Srečanja, na katerem so bili tudi podpredsednik vlade VValter Veltroni, zunanji minister Lamberto Dini in obrambni minister Benia-mino Andreatta, ni bilo predstavnikov Stranke komunistične prenove. Skupni sklep (utemeljitvi tega sklepa bi lahko bili tudi drugačni) bi po oceni vlade in Oljke dal široko politično zaledje odpravi v Albaniji (tokrat bo Italija vodila in usklajevala posege mednarodne humanitarne odprave) in ustrezno zaščitil italijanske vojake. Oljka in vlada sta se odločili, da predlagata opoziciji skupno stališče, potem ko je vodstvo SKP (o tem poročamo na drugem mestu) potrdilo, da nasprotuje odpravi v Albanijo in da vladnega predloga ne bo podprlo. Kaže, da niso bile možne tudi kompromisne rešitve, na primer take, po katerih bi se Oljka vzdržala ob resoluciji SKP, komunisti pa v zameno ne bi glasovali proti vladnemu predlogu. Zaradi tega je Oljka skupaj z vlado skušala poiskati rešitev, ki naj bi omogočila odobritev vojaške odprave, obenem pa preprečila vladno krizo prav ob tem vprašanju. S tem pa seveda perpektiva Prodijeve vlade še ni zajamčena. Predsednik poslancev Demokratične levice Fa-bio Mus si je povedal, da so v demokratičnih drža- vah »Ob velikih mednarodnih problemih običajni dogovori med večino in opozicijo«. O tem vprašanju so se snoči s predsednikom senata Nicolo Mancinom že sestali predsedniki skupin Oljke in Kartela, da bi ocenili, ali je možno uskladiti sklep, ki naj bi omogočil skupno stališče o odpravi v Albanijo. »To je nedvomno nova situacija, videli bomo, kako se bo razvila,« je ocenil predsednik senatorjev Forza Ita-lia Enrico La Loggia. Predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini je bil ostrejši. »Skupno stališče bo možno samo, če se bo Romano Prodi obvezal, da po glasovanju o Albaniji, odstopi.« Podobna je bila tudi ocena Rocca Buttiglioneja, medtem ko je bil Pierferdinan-do Casini zelo previden, saj bi »bila vsakršna ocena preuranjena«. Voditelji Kartela svoboščin se bodo vsekakor sestali danes dopoldne, da uskladijo stališča in odgovorijo na ponudbo Oljke. Sicer pa Kartel ni bil edini, ki je namigoval na možnost Prodijevega odstopa. Tudi voditelj socialistov in predsednik proti-mafijske komisije Ottavia-no Del Turco je menil, da bi moral predsednik vlade stopiti na Kvirinal in seznaniti predsednika republike, da nastaja nova politična situacija, različna od tiste, ki je omogočila njegovo izvolitev za premiera. Del Turco je menil, da je brez SKP Oljka homogena in da so prav komunisti problem in cokla vladnega zavezništva. Po glasovanju o odpravi v Albanijo (senat se bo o tem izrekel danes, zbornica pa jutri) bo večinsko zavezništvo začelo s preverjanjem. Nasprotja o Albaniji pa so krepko načela vezi. To je jasno poudaril tajnik Demokratične stranke levice Massimo Dilema, ki je ostro kritiziral SKP. Po njegovem mnenju odpor SKP do odprave v Albaniji (»Gre za humanitarno misijo, brez katere bi se položaj v tisti državi zaostril«) je predvsem odraz želje, da bi preprečila dvodomni komisiji reformo ustave, predvsem pa, da bi onemogočila reformo socialne države. Po oceni D’Alema je srž problema, o katerem je v teh dneh govor, sposobnost leve sredine, da usmerja inovativne procese. Ob problemu Albanije se ta sposobnost preverja. Zunanji minister Dini ob prihodu v palačo Chigi (Ap) Vodstvo SKP potrdilo odločen Ne odpravi RIM - Stranka komunistične prenove ne bo podprla italijanske odprave v Albanijo. Tako je včeraj soglasno sklenilo vodstvo SKP. Tajnik Fausto Bertinotti in predsednik Armando Cossutta sta novinarjem pojasnila, da se v zadnjih dneh ni zgodilo nič takega, da bi se stranka lahko premislila. Kritizirala sta tudi pritisk vladni sil in vztrajanje, naj se komunisti premislijo. Po njuni oceni poziv tajnika OZN ni dal morebitni italijanski odpravi nove vsebine. Nasprotno, SKP je prepričana, da Italija v odpravi ne sme sodelovati. Resolucijo je podprla tudi senatorka Ersilia Salvato, ki pa je obenem opozorila na zaostritev odnosov v večini in na nevarnost vladne krize. Z obžalovanjem je tudi ugotovila, da bi vladno zavezništvo, ki ima dve duši, potrebovalo odločnejše vodstvo, ki bi znalo usklajevati nasprotja, vendar tega ni bilo, odgovornost za to pa imata tako Oljka kot SKP. SODSTVO / OBTOŽENO KRAJEVNO VODSTVO ENEA Jedrska nevarnost v Materi? Javni tožilec govori o »žgočih ozadjih«, ENEA omalovažuje MATERA - Državni pravdnik pri preturi v Materi Nicola Maria Pace je uvedel sodni postopek proti petim sedanjim in bivšim voditeljem raziskao-valnega centra državnega zavoda za nove energije ENEA v kraju Trisaia di Rotondella v pokrajini Matera, češ da so izpostavljali nevarnosti jedrskega onesnaženja okolico centra in da niso javili pristojnim oblastem nekatere incidente z radioaktivnim materialom. Državni pravdnik Maria Pace je"v izjavi za tisk dejal, da se v centru ENEA v Trisai že dalj časa dogajajo zelo hude stvari, ki bodo zahtevale poglobitev tudi izven uvedenega sodnega postopka. Na dan naj bi namreč prišlo delovanje prave mednarodne mreže za uničevanje oziroma odlaganje radioaktivnega materiala. Kaže, da so v Sredozemskem morju celo potopili nekaj ladij s takšnim hudo onesnažujočim tovorom. Se več. Nekateri dogodki, na katere so naleteli preiskovalci, naj bi bili povezani s strmoglavljenjem potniškega letala v morje pri Ustici. Skratka, šlo naj bi za silno žgoče stvari. Včeraj pa se je oglasil tudi raziskovalni center ENEA v Trisai. V tiskovni noti je njegovo vodstvo izrazilo prepričanje, da se bo na samem procesu vse razčistilo, kot se je že zgodilo v nekaterih podobnih primerih. Voditelji centra ENEA poudarjajo, da pri vsej zadevi ni bila nikoli ogrožena varnost ljudi. Res je, da je prišlo do nekaterih primerov »slabega delovanja« naprav, v katerih je shranjen radioaktivni material, a nikoli niso zabeležili hujših incidentov. Omenjene dogodke da so vsekakor javili pristojnim varnostnim organom v skladu s predpisi. RIM / KOREKTIVNI UKREPI Možnost spremembe ni omehčala Confindustrie RIM - Parlament bi lahko delno prilagodil spomladanske korektivne ukrepe, ki jih je pred nedavnim odobrila Prodijeva vlada, da bi Italija lahko zadostila merilom maastrichtske pogodbe. Na to možnost je namignil načelnik Demokratične levice v proračunski komisiji poslanske zbornice Salvatore Cherchi, ki je poudaril, da bi lahko omilili breme za manjša podjetja, pod pogojem, da ostane končni izračun tak, kot ga je nakazala vlada. Možnost sprememb posega v odpravninske sklade pa ni izzvala velike pozornosti pri Zvezi industrij-cev, ki pripravlja za četrtek protesno zborovanje. Confindustrija, je pojasnil njen direktor Innocenzo Cipolletta, načelno nasprotuje tako zasnovanim varčevalnim ukrepom. Zato ne bo spremenila svoje ocene, tudi če bo parlament oprostil predujma na odpravnine podjetja s 30 ali 40 uslužbenci. V četrtek bo protestna manifestacija industrij cev na osrednjem sedežu Confindustrie v Rimu, s konferenčno dvorano pa bodo povezane v videokonferenci tudi deželni sedeži zveze. NOVICE El Pais: Zarota proti Italiji in Španiji MADRID - Španski dnevnik El Pais je prepričan, da v evropskih krogih kujejo zaroto pri Italiji in posredno tudi Španiji. Cilj zarotnikov naj bi bil preprečiti vstop Rima in Madrida v Evropsko denarno unijo že v prvem krogu. Španski časopis trdi, da so zaroto skovali ob koncu prejšnjega tednja v Noordvvijku na zasedanju Ecofina. Ker je spodletela prva bolj odkrita- ofenziva z izjavo nizozemskega finančnega ministra, nato z napadom nemških bančnikov na sredozemske valote in končno s ponudbo nekega vmesnega statusa s članki v Financial Timesu, so se nasprotniki Italije in Španije odločili za anonimna sporočila trgu, ki naj bi ošibila liro in pezeto. »Gre za kontinuirana in anonimna sporočila trgom. S političnega vidika je namreč bolj ugodno, če trgi izločijo iz igre črne ovce in politiki samo ratificirajo stanje, ki so ga sicer sami izzvali,« zaključuje El Pais. Proces Pecorelli: priča proti Andreottiju PERUGIA - Vittorio De Martino, bivši direktor hotela Zagarella v Palermu, je včeraj potrdil, da je na sprejemu, ki so ga organizirali v hotelu 7. junija ’79 videl Giulia Andreottija v družbi z Ninom Salvom. Tedaj je bil Nino Salvo lastnik palermskega hotela in je De Martino izrecno naročil, da mora zelo skrbno pripraviti sprejem, ker se ga bo udeležilo veliko uglednih gostov, med temi tudi predsednik Andreotti. -I REFORMA PRAVOSODJA Sodniki ostro kritizirajo predlog Boatove reforme RIM - Italijanski sodniki so zaskrbljeni zaradi reforme nekaterih pravil, ki so doslej urejale njihovo delo in o katerem razpravlja pododbor za pravosodje v dvodomni komisiji za ustavne reforme. Proti osnutku, ki ga je izdelal poročevalec pododbora Marco Boato (Zeleni) so se že izrekh nekateri vidni italijanski sodniki med katerimi šef palermskega tožilstva Gi-ancarlo Caselli in šef milanskega tožilstva Francesco Saverio Bor-relh. O nakazanih reformah bodo vsekakor razpravljati na okrogli mizi, ki jo pripravlja vsedržavno združenje sodnikov in na kateri bodo sodelovali tudi številni politični predstavniki. Osnutek reforme, ki jo je izoblikoval Boato, predvideva med drugim večjo ločitev med tožilcem in sodnikom. Nekdo bi lahko prešel iz ene v drugo vlogo samo po desetih letih in vsekakor nove vloge ne bi smel opravljati v istem sodnem okrožju. Poleg tega je nakazana možnost, da bi dvigniti število političnih predstavnikov v Višjem sodnem svetu, ki je samoupravno telo italijanskega sodstva, dnevni red VSS pa naj bi določal predsednik republike kot predsednik VSS. Borrelli je včeraj dejal, da ne bo nikoli manifestiral na utici (tako trditev so mu pripisovati nekateri časopisi), ker se vprašanje pravosodja ureja s civilnim soočanjem med sodstvom in politiki. Toda po njegovem mnenju bi tako zastavljena reforma omogočila politikom večje nadzorstvo nad sodstvom. Kritike sodstva pa je kritiziral Boato, ki si je zaželel bolj umirjenega soočanja. ______VERONA / ZAGOVOR MARONIJA__________ »Sodniki ne marajo zelene barve« Parlamentarca Lige dolžijo ustanovitve vojaškega združenja VERONA - Nadaljevati razgovor bi bilo nesmiselno, zato sem raje odšel. Bivši notranji minister Roberto Maroni, ki trenutno zastopa Severno ligo v parlamentu in je tudi glasnik »Vlade Padanije«, je takole utemeljil svojo odločitev, da je po približno 40 minutih razgovora z državnim pravdnikom Guidom Papalio kra-tkomalo odšel s sodišča. Kot je povedal novinarjem in pristašem, ki so ga z napisi pričakali pred sodiščem, so s sodniki govoriti povsem drug jezik. Maronija, ki je med številnimi zadolžitvami opravljal tudi vlogo koordinatorja »Padanske garde«, dolžijo ustanovitev vojaškega združenja. Včeraj so po Maroniju sodniki zaslišali še dva od štirih vpletenih v veronsko preiskavo, in sicer Corinta Marchini-ja, bivšega odgovornega za »zelene srajce« in Enza Flega, domačina, ki je odgovarjal za »Padansko gardo« Veneta. Četrtega vpletenega včeraj niso zaslišali, ker je zaradi službenih dolžnosti v tujini, gre pa za bivšega veronskega pokrajinskega tajnika Severne lige Sandrina Sperija. Sicer pa je Roberto Maroni že prišel sila bojevito razpoložen, še pred zaslišanjem je spegovoril zbranim pristašem. Povedal je, da je prišel v Verono, zato da bi ubranil pravico članov Severne lige, da povedo, kar mislijo, kot je tudi zapisano v statute OZN in v mednarodnih sporazumih, ki jih je Italija podpisala. »- Naš zločin je v tem, da smo oblekli zeleno srajco, vendar gre za izgubo časa in denarja, saj ni zločin zahtevati svobodo in pravico,« je rekel somišljenikom, ki so mu burno ploskati. Približno isto je Maroni povedal p° srečanju s sodniki, pripomnil pa je, da upa na skorajšnji začetek procesa. Svoje stališče ke podkrepil z dodatno željo, da sodnik v sodni dvorani »ne bo obremenjen s tolikšnimi predsodki« kot v tej preiskovalni fazi. Včeraj naj bi se namreč skoraj izključno pogovarjali o zelenih srajcah in to v dobesednem pomenu besede, spraševali naj bi ga, kdo jo je in kdaj jo je oblekel. Novinarji so seveda Maronija vprašali tudi za komentar na nedeljski »sončni pohod« Severne lige v Savoni, med katerim je prišlo do izgredov. Kot dokazujejo podatki statističnega urada Istat, je obtožbe na račun Lige zavrnil Maroni, se nestrpnost v raznih izgredih kaže izključno od Rima navzdol. V zvezi z dogodki pa je savonska kvestura posredovala sodstvu prvo poročilo, v katerem pa naj še ne bi bilo povsem jasno, kaj se je zgodilo (nekaj prič, naj bi potrdilo tezo, da je pristaš Lige pretepel dva domačina). Liga pa včeraj sporočila, da ima posnetke o dogodkih, iz katerih je razvidno, da so biti člani Lige napadeni, ne pa napadalci. DUNAJ / SKLICAL GA JE KANCLER KLIMA ŠKEDENJ / PREDSTAVITEV V DOMU J. UKMARJA Prvi skupni sestanek manjšinskih sosvetov Predstavniki manjšin, ki živijo v Avstriji, bodo prvič skupaj razpravljali o manjšinski politiki Z zadrugo bo manjšina postala lastnik dnevnika Pomembno je, da skupnost strnjeno podpre časopis CELOVEC/DUNAJ - Zgodovinski trenutek v avstrijski manjšinski politiki! Na pobudo sosveta za koroške in štajerske Slovence se bodo danes popoldne na Dunaju sestali na skupni seji vsi narodnostni sosveti pri uradu zveznega kanclerja.. Posvet je sklical zvezni kancler Viktor Klima, služil pa naj bi bodoči usmeritvi avstrijske manjšinske politike tudi v luči velikih družbenih in političnih sprememb v Evropi. Skupnega sestanka se bodo udeležili predstavniki vseh v Avstriji priznanih manjšin, torej Slovenci na Koroškem in na Štajerskem, gradiščanski Hrvati, Madžari na Gradiščanskem, Romi na Gradiščanskem in na Dunaju, Cehi in Slovaki na Dunaju, ter predstavniki Cerkve in tudi zastopniki vseh parlamentarnih strank -skupno približno 100 oseb. Predsednik sosveta za koroške in štajerske Slovence Marjan Sturm je pred skupno sejo sosvetov na novinarski konferenci v Celovcu poudaril, da naj bi debata in sklepi skupne seje šestih sosvetov tako avstrijskim manjšinam kot tudi vladi in parlamentu služili kot pomembna usmeritev za avstrijsko manjšinsko politika v prihodnosti. Napovedal je, da bo Zveza slovenskih organizacij na- Dunaju predložila Memorandum avstrijskih narodnostnih skupnosti, naslovljen na avstrijsko zvezno vlado in državni zbor, ki zagovoraja vključitev v evropske integracije oz. realizacijo novih norm manjšinske zaščite na osnovi Okvirne konvencije Sveta Evrope, ki sloni na zaščiti individualnih in ne kolektivnih pravic. Slednje še posebej poudarja drugi predlog, ki ga Zematto v četrtek obišče Slovenijo Ljubljana - Koroški deželni glavar Chri-stof Zematto bo v četrtek prispel na enodnevni obisk v Slovenijo, kjer se bo sestal s predsednikom vlade Janezom Drnovškom in predsednikom države Milanom Kučanom. Osemčlanska delegacija pod vodstvom koroškega deželnega glavarja naj bi obiskala tudi obmejni prehod Pavličevo sedlo, ki naj bi do konca prihodnjega leta postal meddržavni prehod. (STA) bo dal v razpravo vsem sosvetom Narodni svet koroških Slovencev oz. Center avstrijskih narodnosti (CAN) v obliki osnutka Temeljnega zakon o narodnih skupina v Avstriji. Zaradi kontrapozicij v predlogih - Narodni svet in CAN za-govorjata v svojem dokumentu še posebej politično participacijo manjšine, medtem ko ZSO podpira koncept politične integracije pripadnikov manjšin in zaščito v obliki individualnih kulturnih Človekovih pravic - je Sturm na novinarski konferenci napovedal, da se bo kot predsednik slovenskega sosveta zavzel za usklajevanje obeh predlogov. Predlagal bo ustanovitev posebne delovne skupine, ki naj bi do poletja izdelala skupen načelen predlog za vse avstrijske manjšine, v katerem pa bi hkrati upošteval tudi težnje posameznih narodnostnih skupnosti. V pripravah na današnji mega-sesta-nek vseh narodnostnih sosvetov na Dunaju so - kot edina stranka - Zeleni predložili svoj seznam zahtev. Od koalicijske vlade in državnega zbora med drugim terjajo uresničitev zahteve vseh sosvetov o ustavnem določilu o zgodovinsko zrasli jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti Avstrije. Nadalje naj bi kancler prispeval tudi k temu, da avstrijski parlament končno ratificira tako Charto o zaščiti regionalnih in manjšinskih jezikov kot tudi Okvirno konvencijo SE o zaščiti nacionalnih manjšin. Nenazadnje pa Zeleni zahtevajo spremembo 20 let starega avstrijskega Zakona o narodnih skupinah, ki naj bi zagotavljal mdr. pravno enakopravnost vseh priznanih narodnostnih skupnosti v Avstriji vsaj na nivoju Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 (v njej sta omenjeni samo slovenska in hrvaška manjšina na Koroškem in na Štajerskem oz. na Gradiščanskem). Reforma Zakona o narodnih skupinah iz leta 1976 pa naj bi zajela tudi dvojezični izobraževalni sistem na vseh ravneh, zmanjšanje vpliva političnih strank v sosvetih, povečal medijsko prisotnost manjšine (tudi v okviru javno-pravnega ORF-a), ude-janila pa naj bi tudi uporabo slovenščine pri uradih ter vsebovala tudi uradno priznanje obstoja slovenske manjšine na Štajerskem. Ivan Lukan Z nedeljske predstavitve Zadruge Primorski dnevnik v domu J. Ukmarja (F.KROMA) SKEDENJ - Z zadrugo bo Primorski dnevnik last manjšine: to je bila osnovna misel, ki jo je predsednik zadruge Boris Kuret poudaril na nedeljskem vpisovanju v zadrugo Primorski dnevnik, ki ga je organiziral Dom Jakoba Ukmarja v Skednju. Vzdušje v Domu je bilo prijetno, ljudje so se vrnili od maše in kot običajno so se ob mizah ustavili na klepetu, postregli so jim s kavo in pecivom. Po kratkem uvodu Dušana Jakomina je Kuret podrobno orisal potek in smisel celotne operacije z zadrugo. Trenutno je Časopis last Založništva tržaškega tiska, ki je pripravljeno dnevnik odstopiti. Odkup ne bi bil boleč, Ce dnevnika ne bi bremenih dolgovi. Druga mo- žnost bi bila, da ustanovimo nov dnevnik, vendar bi v tem primeru za vec let izgubili državne podpore, ki so pogojene z rednim večletnim izhajanjem, brez teh podpor pa bi Časopis morali zapreti. Edina pot je torej, da dnevnik prevzamemo, z vsem dobrim in slabim, torej tudi z dolgovi, za odplačevanje katerih z dolgoročnim posojilom pa je pripravljena jamčiti družba Dom. »Seveda, brez denarja ni niC,« je pripomnila priletna gospa, ki je glede na svoja leta bistro in živahno od mize do mize stregla s kavo. V tem trenutku, je nadaljeval Kuret, pa je ob finančnih vprašanjih bistvenega pomena prav včlanjevanje v Zadrugo: že doslej se je vanjo vpisalo krepko nad 600 Slovencev in je torej med najbolj številnimi organizacijami v zamejstvu, v kratkem bo gotovo postala najštevilnejša, kar pomeni, da je širšega pomena za manjšino. Zakaj je bila izbrana oblika zadruge? Razlogov je več: v zadrugi vsakdo odgovarja samo z zneskom, ki ga je vplačal ob vpisu. Kuret je poudaril, da med ljudmi vlada bojazen po dramatičnih izkušnjah s Tržaško kreditno banko, vendar to ni nikakršna banka, ljudje niC ne tvegajo, v najslabšem primeru tvegajo znesek, ki ga vplačajo ob vpisu. Minimalna kvota je 50 tisoC lir, tako da bi včlanjevanje omogočili Cim širšemu krogu ljudi. Poleg tega v zadrugi vsakdo ima samo en glas, ne glede na vsoto, ki jo je vplačal. Dušan Jakomin: V Primorskem uveljavljati zdravi pluralizem SKEDENJ - »Pri ljudeh obstajata še negotovost in nezaupanje, za kar nosi krivdo prejšnje vodstvo. Premostitev tega nezaupanja pa je težko, zato ljudje tudi s težavo takoj sprejemajo novosti, kot je Zadruga Primorski dnevnik.« »Danes torej postavljamo nove temelje, kar pomeni, da se ne sme ponoviti, kar je bilo doslej: ah bo Primorski dnevnik res stopil na novo pot, drugače je vse to delo zaman. Torej ne sme biti v rokah samo ene struje, temveC izraz pluralističnih komponent naše družbe. Danes nismo še prišli do zaželjenega pluralizma. Po drugi strani pa si ni mogoče predstavljati, da bi bili zamejski Slovenci brez svojega dnevnika. Zato je važno, da v tem trenutku razne ustanove kakorkoli pomagajo, da se poveCa število elanov, vsi moramo prispevati, da pridemo do tega, kar si vsi skupaj želimo.« »Od Rima in Ljubljane tudi ne moremo pričakovati Čarobne palice, ta je predvsem najprej pri nas samih. Z uresničenjem zdravega, pravega pluralizma se bomo tudi lažje predstavili bodisi v Rimu kot Ljubljani in tudi naša moC in teža bosta večji.« OPČINE / V NEDELJO NA PIKELCU NOVICE Svečanost ob obletnici umora 71 talcev O dogodku sta spregovorila Boris Pangerc in Fausto Monfalcon - Nastop moškega zbora Tabor OPČINE - Triinpetdeset let je minilo prav v teh dneh od tistega težkega trenutka, ko so na-cifašisti ustrelili na Rpcinah 71 talcev, dvainsedemdeseti se je po Čudežnem naključku takrat rešil smrti. Tega dogodka so se spomnili z lepo svečanostjo v nedeljo prav na kraju usmrtitve. Svečanost na Pikel-cu, ki je privabila veliko ljudi, so organizirale krajevne sekcije VZPI-ANPI, ANED in ANN-PlA z Opčin, Banov in °d Ferlugov. Glavna govornika sta bila dolinski župan Boris Pangerc in deželni svetovalec SKP Fausto kTonfalcon. Oba sta se v svojih govorih spomnila tistih težkih trenutkov, ko se je vojna bližala koncu in so ponoreli na-cifašisti skušah s silo in ustrahovalnimi množičnimi pokoli zatreti boj untifašistov. Med te °krutne zatiralne akcije sodi tudi usmrtetev 71 talcev na strelišču na Opčinah. Pripeljali so jih iz koronejskih zaporov in jih zverinsko pobili. Drug za drugim so pada- li mladi, pa tudi borci že srednjih let, ki so imeli svoje družine. Krivi so bili samo zato, ker so si želeli svobodo, ker so želeli, da bi v svetu zavla- dala mir in enakopravnost vseh. Toliko let je že minilo od tega dogodka, a spomin na te nedolžne žrtve je še danes živ, sta pou- darila govornika in terja od nas vseh, da jih ne pozabimo. Globoko občutenima govoroma je sledil nastop moškega zbora Tabor z Opčin pod vodstvom Aleksandra Sluge, celotno prireditev pa je povezoval Drago Gorup. Udeleženci so s svojo navzočnostjo, s polaganjem vencev in šopkov cvetja pokazali, da odločno odklanjajo vse poskuse potvarjanja zgodovine, ki bi hotele prhmti odgovornosti nacistov in njihovih pomagačev za grozne zločine, katerih glavne žrtve so bili na tem področju Slovenci, Hrvati in napredni Italijani. Celotna spominska svečanost je potekala v znamenju spomina na padle v boju za mir in svobodo. Neva Lukeš Na foto KROMA utrinek z nedeljske spominske svečanosti. Sredstva za slovenski tisk: deželna komisija se verjetno sestane naslednji teden TRST - Deželni uradi, ki morajo pripravih gradivo o kriterijih za porazdelitev sredstev slovenskemu tisku v Furlaniji-Julijski krajini, tega še niso uspeh storiti. Zato včeraj ni bilo predvidene seje komisije, ki se bo zato po vsej verjetnosti sestala naslednji teden. Ko bo deželna komisija dobila gradivo, bo morala o predloženih kriterijih izdelati mnenje, na osnovi katerega bo sklepal deželni odbor. O celomi zadevi se bo nato moral izreci še računski dvor, nakar bodo po objavi v uradnem listu sredstva porazdelili. Roki torej niso zelo kratki, opisan postopek pa se nanaša na sredstva predvidena za leti ’95 in ’96. DmgaCe pa je glede sredstev za leto ’94, ki jih niso porazdelili, potem ko je glasilo SKP Iskra vložilo priziv. Kot izhaja iz tiskovnega sporočila, ki smo ga objavili v nedeljski številki našega dnevnika, Iskra umika poziv, ker »so manjšinske komponente našle minule dni skupen jezik tudi v primeru podpor periodičnemu in drugemu tisku«. Zato bodo šla sredstva za leto ’94, ki so bila v skladu z zakonskimi določili že porazdeljenja, vendar je bilo njihovo izplačilo doslej ustavljeno, po seji že omenjene deželne komisije, v roke naslovnikov »v tehničnih rokih«. To pomeni, da jih bodo zainteresirani predvidoma prejeli mesec ali poldrugi mesec po seji pristojne deželne komisije. Generali in Tipepolo TRST - Zavarovalna družba Generali bo sodelovala s francoskim zavodom Institut de France za restavriranje Tiepolovih fresk v muzeju Jacquemart-Andre v Parizu. Dogovor je bil podpisan včeraj. Kaj pa, če gre za albanizacijo? Ob in med dogajanji, ki rahljajo strukture, odnose in povezave slovenske na-rodnoste skupnosti v Italiji v ostrih tonih zadnjih Sest mesecev, sicer pa že dve leti, se premalo sprašujemo, ali gre za takorekoC zgodovinsko družbene pojave, kot sta lahko v naravi potres in nevihta, ali pa za zaporedje dogodkov z nekim smislom, katerih naCrta ne poznamo enostavno zato, ker je ta skupnost ravno njegov objekt in ga bodo zato spoznali šele naši zanamci čez trideset let, ko se bodo odpirali arhivi. Tudi o zablodah, ošabnostih, površnostih in samovšečnostih premalo govorimo, pa ne zaradi zahrbtnega »rekla - kazala«, temveč zaradi naukov, ki bi se iz tega lahko izluščili. Voda nam že tako sili v grlo, da smo prisiljeni v pragmatično reševanje odprtih vprašanj, ker nimamo časa za razčlenitev vzrokov, s čimer bi vsaj deloma zadostili pogoju, da bi se zgrešene izbire ne ponavljale. Ena med hujšimi napakami, ki sili in sili na površje, je se-ktorialno gledanje na odprta vprašanja. A kako naj bo drugače, če pa so bili upravni, strokovni in ljubiteljski kadri desetletja navajeni razmišljati »avtonomno« in je bilo vsako povezovanje in sklicevanje na skupno usodo označeno kot poskus centraliziranja načrtovanja če že ne militaristično nastrojena poteza. Sicer pa sta problema iz zgornjih odstavkov povezana. Krahira-nje je posledica obeh. Vem, da si nekateri bralci pri tem mislijo, naj vsebino drugega odstavka usmerim zgolj v družbeno okolje, ki mu pripadam. Menim, da napačno ocenjujejo, ker se v vrsti poskusov reševanja nastale zmede srečujem z osebami najrazličnejših usmeritev, ki pa se v večini primerov enako obnašajo, kot če bi veljala ista pravila o avtonomiji odločanja, pozabljajo pa, da teh odločitev nima kdo plačati. Nekateri menijo, da so z zmedo celo pridobili, drugi zmedo povečujejo, večina si želi, da bi zmede bilo čimprej konec. Pa ga ne bo še zlepa. Zaradi razmišljanj iz prvega odstavka. Zelo koristno in inteligentno bi bilo imeti di- Aldo Rupel stanco in vse podatke o dogajanju vsaj v tolikšni meri, kot jih imajo za leto 1927 ali za leto 1948, ko je prav tako vse krahiralo ali skoraj. Nimamo jih, iz izkušenj in po analogiji pa smemo sklepati. Ko o vsem tem le kdaj razmišljamo, bi bilo koristno zavedati se, kako nepomembna so za celovito sliko nekatera stališča, izjave, sestanki, namerna zavlačevanja, zamolčanja ali lobiranja. Včasih se pa le uspemo osredotočiti na osnovne silnice in se vprašujemo, ali gre za normalizacijo ali za fol-klorizacijo naše narodnostne skupnosti. Pod normalizacijo manjšine smo se zedinili, da razumemo preoblikovanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v eno izmed tolikih brezobličnih skupnosti, ki vegetirajo v Evropi brez možnosti vplivanja na družbeno dogajanje in brez ponosa, ki izvira iz zgodovinskega spomina, kljub trnu pa nekaj malega ustvarjajo, raziskujejo, nudijo prevajalske usluge, poši-Ijejo kakšno atletinjo na olimpijske igre ... Pod folklorizacijo pa baje razumemo še slabše stanje, ko bi se čez desetleje zadovoljiji s predmestnim ali župnijskim pevskim zborom, pustovanjem na Krasu, recitacijo otroka iz utrakvističnega vrtca in televizijsko reportažo jecljajočega udeleženca 1. slovenskega športnega tedna. V manj klovnoskih tonih vemo, da je ta scenarij mogoč in ga imajo nekateri krogi v glavah že mnogo časa. Zadnje leto sem trdil, da so znaki, ki bi nakazovali eno ali drugo možnost, protislovni. Kaj pa če protislovnost služi zgolj temu, da se uspavamo? Kaj če ne gre za normalizacijo, za folklorizacijo, temveč za albanizacijo naše skupnosti? Najprej se moramo seveda vsaj približno zediniti, kaj beseda alba-nizacija pomeni. Podobno kot »balkanizacija« jo sprejemam nevtralno in brez oma-lovaževalnih primesi. Oznaka nekega stanja pač. Sesutje neke skupnosti na upravni, družbeni, vrednostni, gospodarski, celo kla-novski ravni z izkoriščanjem njene preteklosti, naivnosti, objektivne šibkosti in s pomočjo finančnih posegov, infiltrirancev, verbalnih diverzij, ustvarjanja protislovij, zavlačevanj pri odločitvah, »fata morgan« in ponujanj zavezništev, ki so bila še do pred pol leta nemogoča, kaj šele slutena. Analogij z nami je toliko, da mi le izkušnja preprečuje, da bi se pozabaval in jih natrosil po spisku. V preteklosti (še lanski) je vselej doletelo zasmehovanje vsakogar, ki je le bežno nakazal kaj zakulisnega, saj živimo vendar v demokraciji vse povojno obdobje in je spletkarjenja bila sposobna le KGB, zaradi ravnovesja tudi CIA, a le v filmih in vselej proti osebam azijatskega videza z rdečo zvezdo na kapi. II Bel Paese pa tega ni sposoben, saj je njegov simbol vendar mandolina, njegov cilj pa krožnik testenin. Zdaj, ko je govor o udbomafiji postal že skoraj staromoden, Vam ga povlečem iz roporatnice za naslednje razmišljanje: če je že kaj takega obstajalo kot miselni pristop, mar bi nas inštruktorji naučili tudi kaj iz prvega dela izraza in ne le iz druge polovice! Morda bi se znali sedaj bolje braniti, ne pa da se počutimo kot rdeče-kožci z lokom in puščicami proti 7. konjeniškemu polku, topovom, prodajalcem žganja, plačanim stezosledcem in bledoličnim delegacijam, ki nas iz dogovora do dogovora vse bolj potiskajo v rezervat, mi pa onegavimo s pipo miru, ker verjamemo v dano besedo. Tudi Sveto pismo pravi, da je sicer Beseda meso postala, a so Jo potem križali. Gez nedeljo sem prebral Kavčilevo Pot v osamosvojitev. Poleg Zaplotnikovega je to najzanimivejše popotovanje, kar sem jih kdaj prebral. SEŽANA / V PETEK 25. DOSP Jubilejno Dijaško obmejno srečanje Tudi letos kulturni in športni del - Iz zamejstva 7 šol SEŽANA - Letošnji jubilejni 25. DOSP bo na sporedu v petek, 11. t.m. v Sežani. Tamkajšnja srednja šola je, kot organizator, že vse pripravila za to največjo vsakoletno dijaško prireditev na Primorskem. Potekala bo tako v prostorih same srednje šole, kot tudi v Kulturnem domu »S. Kosovel«, v sežanski športni dvorani in na zunanjih športnih igriščih. Prireditev bo imela, kot običajno, dva vsebinska dela. Kulturni del srečanja bo potekal v celoti na temo »Moj dom je stara hiša«. O tej vsebini govori 15 literarnih prispevkov, ki so jih doslej poslali udeleženci natečaja (in bodo ob tej priložnosti izšli v posebni brošuri). Enako vsebino bo imel tudi likovni natečaj, na sporedu pa bodo še video posnetki, trajajoči od 10 do 15 minut, kot posebna ra-čunalniško-grafična delavnica. V športnem delu prireditve bodo na sporedu štiri panoge. Atletika bo imela ekipni značaj, udeleženci pa bodo nastopili v tekih na 100, 400 in 1.000 m, v metu krogle ter v skokih v daljavo in višino. Pri dekletih se je prijavilo 10, pri fantih pa 11 ekip. Pet ženskih in enajst moških peterk se je prijavilo za košarko, kjer bo v vsaki tekmi le po 8 minut čiste igre. Za odbojkarske točke se bo potegovalo 13 ženskih in 10 moških šesterk, ki bodo morale v dveh nizih igrati le do 11 točk, v primeru izenačenja pa bo še en set t.b. Poleg tega bodo fantje nastopili še v malem nogometu. Uradni spored obsega, seveda, tudi srečanje ravnateljev šol udeleženk. Na letošnjem DOSP bo nastopilo 13 reprezentanc, v katerih bodo dijaki 20 šol, med temi bo 7 zamejskih. Organizatorji so povabili na to srečanje tudi vse italijanske višje srednje šole v Trstu in Gorici, vendar se ni odzvala nobena. Vseh udeležencev bo skupno nad 600 in res škoda je, da med temi ne bo italijanskih šol iz Italije, saj je prav DOSP izredno primerna oblika za srečanja med mladimi vrstniki obeh narodov z ene in druge strani meje. -boj- PISMA UREDNIŠTVU Kaj je s Tomažičevo vilo? Ker stanujem v neposredni bližini, imam navado, da se tu in tam sprehodm po parku Vile Engelmann. Pot me vsakokrat zanese tudi na zgornji del parka ob Ul. dei Porta, kjer na park meji Tomažičeva vila. Mesec za mesecem, leto za letom opazujem, kako hiša, za življenje gospe Eme Tomažič skrbno vzdrževana, vidno in neusmiljeno propada. O usodi te vile, ki je povezana s tragično in mučeniško preteklostjo ne le Tomažičeve družine marveč tržaških Slovencev sploh, so v letih po smrti gospe Eme krožili najrazličnejši glasovi o njeni namembnosti. Tako je bilo slišati, da se je zanjo zanimal slovenski konzulat v Trstu, da bo v njej slovenski otroški vrtec, da bo namenjena ostarelim in neoskrbovanim, da bodo v njej dijaki in študentje, da jo bo uporabljal SLOKI in še kaj. Slišal se je tudi glas, da naj bi šla naprodaj najboljšemu kupcu. Zdaj o usodi vile že dolgo ni slišati nobenih glasov, kot da bi bila prepuščena sama sebi, kot da ne bi bilo nikogar, ki bi zanjo skrbel, ne varuha, ne oskrbnika. Javnosti tudi ni znano, komu je bila z morebitno oporoko namenjena in če je bila, juri-diCna ali druga ovira, ki preprečujejo, da bi vila končno dobila najemnika ali lastnika, ki bi jo zavaroval pred popolnim razpadom. Navsezadnje gre za hišo - dom narodnega heroja in mučenika, na Opčinah ustreljenega Pina Tomažiča, za dom njegove sestre Danice por. Vuk, umorjene skupaj z možem na Ul. Rossetti, za hišo njunega očeta, ki je izgubil življenje med bombardiranjem hiš na Ul. Rossetti v neposredni bližini. V vili je, vejre-tno še danes, Pinova spominska soba. Gre dejansko za nekak spominski simbol trpljenja in upornosti tržaških Slovencev. Vsaka rešitev, ki bi vilo ohranila v kakršni koli namembnosti slovenski tržaški skupnosti, bi bila sprejemljiva, porazno pa bi bilo za vso našo skupnost, če bi bila prodana nekomu, ki se mu še sanja ne o njeni usodni in tragični povezanosti z našo polpreteklostjo. Jože Koren O usodi šole Glasbene matice Uredništvu Primorskega dnevnika. Kar nekaj časa sem si vzel za premislek, ali naj sploh odgovorim na pismo Bogdana Kralja, objavljeno v Primorskem dnevniku 7. marca letos. Potem sem si mislil, da Bogdanu Kralju dolgujem vsaj eno opravičilo: njegove izjave v oddaji Contro-canto sem citiral tako, kot sem jih “izvedel iz pogovora z mladimi" -moral bi jih preveriti! Verjetno so me v to ma-lomarmost zavedle besede predsednika GM (P.d. 12.2.97) o avtonomiji, kateri se ne bomo odpovedali, “tudi za ceno debelih grošev ne! “. “Sprejeti kakršnokoli rešitev", kot piše Bogdan Kralj, pa zveni popolnoma drugače. Pri takem neskladju stališč ostaja seveda odprto vprašanje, kdo predstavlja Glasbeno matico. Molk politikov in kulturnikov pa daje misliti, da je šola Glasbene matice čisto navadna privatna šola, v delovanje katere se nihče ne sme vtikati. Glede “laži, podtikanj in zavajanj javnega mnenja", ki mi jih Bogdan Kralj očita, ne bom odgovarjal na straneh Primorskega dnevnika: za to bi bila bolj primerna odvetnik in sodišče. Vendar se mi to zaenkrat ne zdi potrebno, saj je pozoren bralec lahko opazil, da taki očitki letijo vsakič, ko zmanjka pravih argumentov. Glede usode naše glasbene šole beremo sveže novice (P.d. 3.4.97). Baje nam minister ponuja kar dve možnosti (sekcijo ali počakati na reformo) in baje se bomo “morali mi pomeniti med sabo, da bi ocenili, katero rešitev naj bi izbrali". Upam, da bo izbiral kdor probleme glasbene vzgoje pozna, in kdor bo imel pred očmi predvsem interese skupnosti. Brez dvoma je druga možnost še zelo meglena: o preosnovi glasbenih šol govorijo že desetletja! In ko bo končno do tega prišlo (tudi če bo reforma “stekla" relativno kmalu, je vrašanje, kdaj se bo “iztekla"; čez dve leti, čez dvajset let?), bomo imeli takrat dovolj gojencev za glasbeni licej? Rešitev v obliki sekcije tržaškega konservatorija bi bila. verjetno bližja. Pri tem ne smemo pozabiti, da bo v trenutku, ko bo v deželi en sam konservatorij, potrebno izbirati med Trstom in Vidmom. S slovensko sekcijo okrepljeni tržaški konservatorij bi imel verjetno večje možnosti; in v tem primeru bi tudi mi imeli vsaj rahlo upanje, da bi se tudi v novem konservatoriju ohranila slovenska sekcija (tudi zaradi možnosti večjega dotoka gojencev iz Slovenije). Ge bo novi konservatorij (predstavljal naj bi to, kar je Akademija za glasbo v Ljubljani -glasbeni liceji pa bodo enakovredni srednjim glasbenim šolam) v Vidmu, se lahko slovenskemu konservatoriju (-ali pa sekciji konservatorija) odpovemo kar dokončno! Miloš Pahor Vzrok »češnjevo rdeče polti« Dragi in spoštovani gospod odgovorni urednik! Ker dobivam te dni nebroj telefonskih klicev prijateljev in znancev, pa tudi navadnih zemljanov, ki so resnično v skrbeh za moje zdravje (eni!) in za mojo politično barvo (drugi!), Te naprošam, da objaviš to moje pojasnilo v zvezi s člankom, ki ga je Marjan Kemperle oblavil 6. aprila letos v PD. Naslov članku je: »Cas konkretnih predlogov (ki pa jih, zaenkrat, še ni...« Prvi odstavek tega članka se glasi: »Češnje še niso dozorele«. Stavek, ki ga je izrekel v obraz vse bolj češnjevo rdeči predsednik Glasbene matice Drago Stoka...«. Izredno odločno moram pribiti mojemu kvazi sovaščanu (jaz sem namreč s Kontove-la, Kemperle pa s Proseka, kar ni majhna razlika!) naslednje: 1) Nisem vse bolj češnjevo rdeč v obraz, da bi se tako laže prilizoval (seveda v izključno korist Glasbene matice) ministru Berlinguerju, kateremu je rdeča barva pač jako všeč. 2) Nisem vse bolj češnjevo rdeč v obraz, ker bi bil kaj bolan ali pa da bi imel visok krvni pritisk: o tem mi je priča sam dr. Rafko Dolhar. 3) Nisem vse bolj češnjevo rdeč v obraz, ker bi se spozabil in se ga napil zaradi hudih skrbi, ki jih imam (skupaj s celotnim odborom GM seveda!) v zvezi z obupnim finančnim stanjem Glasbene matice. Ne, »v obraz vse bolj češnjevo rdeč« sem enostavno zaradi tega, ker te dni neutrudno delam pod vročim aprilskim soncem v mojem gruntu nad cesarsko lepim miramar-skim gradom! Samo zaradi tega sem češnjevo rdeč v obraz, ne pa zaradi kakih drugih zadev, zaradi katerih so moji prijatelji in znanci tako v skrbeh. Njim in seveda Marjanu Kem-perletn prisegam, da je res tako in nič drugače, kot sedaj zatrjujem! Opčine, na Belo nedeljo leta 1997 1. r. Dr. Drago Stoka. UMOR / V SOBOTO ZVEČER V UL. FLAV1A NOVICE »Vedeževalka Malika« ni predvidela lastne nasilne smrti Marino Sever naj bi ubil mlad dolgolasec, ki ga policija še išče Preiskovalci še niso izsledili morilca, ki je v soboto zvečer z kladivom in škarjami do smrti potolkel 46-letno Marino Sever, ki so jo v Trstu poznali kot vedeže-valko Maliko. Odkrili so jo v mlaki krvi v njenem stanovanju v Ul. Flavia 46. Očividci so policiji povedali, da so ob uri umora opazili mladega dolgolasca, ki je stekel po stopnicah navzdol in pustil za sabo prvavo sled, iz Cesar preiskovalci sklepajo, da se je med smrtnim prepirom ranil. Prizorišče tragedije je bilo enosobno stanovanje v Ul. Flavia 46, kamor se je bila Marina Sever preselila šele pred dobrim mesecem. V soboto, malo po 20. uri, so nekateri sosedje slišali iz stanovanja vpitje na pomoč. Poklicali so policijo, ki je že na stopnišču odkrila krvave madeže. Vodili so prav do stanovanja »vedeže-valke Malike«. Vrata so bila zaprta, zaradi Cesar so morali poseči gasilci. Truplo Marine Sever je ležalo na tleh, glava je bila okrvavljena, v grlu je imela zasajene škarje, s katerimi jo je morilec ubil, potem ko jo je bil večkrat udaril po glavi s kladivom. Glavo kladiva so našli ob truplu, ročaja pa ne. Morda ga je morilec odnesel s sabo, da bi ne pustil za seboj prstnih odtisov. Luci so bile še prižgane, dnevna soba je bila opremljena za sprejemanje klientov, z debelimi svečami, ki naj bi vedeževalki »pomagale« pri opravljanju poklica. Na mizi so bili še nedotaknjeni štirje Marina Sever svežnji kart: morilec naj bi jo napadel še preden je Malika zaCela s svojim »delom«. V sobi so policisti našli kake štiri milijone lir v gotovini, iz Cesar sklepajo, da morilec ni ubil vedeževalke zaradi ropa. Ženska ga je po vsej verjetnosti tudi poznala: morda je bil kak njen star klient, ali pa se je bil zmenil za seanso z njo, in mu je zato nic hudega sluteC odprla. Policija tudi sumi, da se je morilec znesel nad svojo žrtev nenadoma; presenetil naj bi jo, da ni sploh imela Časa za kakršnokoli obrambo. Izvedenci sodne policije bodo imeli z umorom vsekakor mnogo dela. Ugotoviti morajo namreč, ali je kri, ki so jo našli v stanovanju, pripadala dvema osebama. Ko bi tako bilo, bi imeli v rokah močan adut, saj bi prav kri »izdala« mladeniča, za katerega sumijo, da je ve-deževalko ubil. Po nekaterih pričevanjih naj bi mlad dolgolasec, ki je zapustil stanovanje Severjeve ob uri umora, nosil v rokah čelado in naj bi se odpeljal z motornim kolesom. Preiskovalci so »zamoCa-li« umor ( o njem se je razvedelo šele v nedeljo), da bi morebiti izsledili morilca. Opozorili so vse bolnišnice, oddelke za prvo pomoC in ambulante, naj bodo pozorni, Ce se bo k njim zatekel po pomoC ranjen mladenič, kar pa se ni zgodilo. Policija je že poznala Marino Sever. Pred nekaj leti so jo bili aretirali v Franciji, ker je bila vpletena v tihotapljenje nekaj desetin kilogramov hašiša. Takrat so jo obsodili le na pogojno kazen, medtem ko so organizatorje nezakonitega posla hudo zašili. -Severjeva pa je imela tudi v Italiji že opravka s pravico: v Vidmu so jo obsodili na pogojno kazen, prav tako zaradi sodelovanja pri tihotapljenju mamila. V preteklosti, ko je sprejemala stranke na Sto- pnišču Monticello, je živela z nekim maroškim državljanom, v njenem stanovanju so se sestajali afriški državljani in tudi narkomani. Takrat je bila večkrat tarCa sodnih organov; prijavili so jo zaradi številnih kaznivih dejanj: tatvine (nekatere svoje »usluge« naj bi slano zaračunala, do kakih desetih milijonov lir...), poškodovanja, goljufije (»prodala« je hišo nekega upokojenca, ki za to ni prav nic vedel), izdajanja poneverjenih Čekov itd.. Namestnik javnega tožilca Nicoli, ki vodi preiskavo, domneva, da naj bi bil umor povezan z njenim sodelovanjem pri tihotapljenju in prekupčevanju mamil. Doslej so policisti - poleg številnih prič in očividcev - zaslišali tudi nekaj pripadnikov tržaškega podzemlja, ki naj bi bili povezani s tihotapljenjem mamil, da bi morebiti dobili nove izsledke, ki naj bi jih privedli do morilca vedeževalke, ki ni predvidela lastne nasilne smrti. WWF predstavi na Opčinah zvezek o Kraškem parku Svetovni sklad za naravo (WWF) bo jutri, 9. aprila, zveCer v Prosvetnem domu na Opčinah predstavil informativni zvezek o Kraškem parku. Ob tem bo Guido Radovi-ch tudi predvajal diapozitive na temo »Kraški park - ne samo narava«. Večer se bo pričel ob 20.30. Svetovni sklad za naravo namerava s temi inforativnimi pobudami opozoriti na novo pojmovanje parka, po katerem naj bi le-ta nikakor ne pomenil »mumifikacijo okolja«. Nasprotno, park bi moral predstavljati sredstvo za uravnovešen raz- voj teritorija in pomagal naj bi ovrednotiti njegove prirodne in kulturne značilnosti. Zato naj bi bilo mogoče park uresničiti tudi v moCno obljudenih okoljih, kot je kraško. Svetovni sklad za naravo se s temi svojimi pobudami posebno obrača na slovenski živelj. Podaljšan urnik razdeljevanja magnetnih kartic za bencin Trgovinska zbornica obvešča, da se bo razdeljevanje magnetnih kartic za nakup bencina po znižani ceni nadaljevalo pri okencih na Montebel-lu do 30. aprila, po tem pa bo mogoCe kartice dvigniti tudi na sedežu podjetja za bencin po znižani ceni v Ul. Valdirivo 2/B. V zadnjih dneh je priliv ljudi na Montebello tolikšen, da je tržaška trgovinska zbornica podaljšala umik tamkajšnje strukture. Okenca bodo odslej delovala od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 19. ure, ob petkih od 8.30 di 21. ure in ob sobotah od 8.30 do 12.30. •j' :1: Codarin pisal D’Alemi za avtonomijo Trsta Predsednik tržaške pokrajinske uprave Renzo Codarin je naslovil na predsednika dvodomne parlamentarne komisije za ustavne reforme Massima D’Alemo pismo, s katerim ga prosi za sprejem, da bi mu obrazložil zahtevo za dodehtev posebne avtonomije tržaški pokrajini. Codarin v pismu poudarja, da je tržaška pokrajina v sedanji upravni ureditvi potisnjena na politično in gospodarsko obrobje. Treba naj bi ji bilo zagotoviti posebno upravno in davčno avtonomijo, da bi lahko odigravala središčno vlogo, kot tudi zahteva velik del krajevnega prebivalstva. Multimedialni turistični informator na kolodoru Podjetje za pospeševanje turizma je pred kratkim namestilo multimedialni turistični inforator na tržaški železniški postaji, ki bo nudil informacije dan in noč v italijanskem in angleškem jeziku. Turistično podjetje ob tem pripominja, da je za turistične informacije v italijanskem, angleškem in nemškem jeziku že od 1. januarja 1996 na razpolago tudi posebna telefonska številka 040-6796601. Mlada razboriteža na hladnem za zapahi Tržaška policija je v nedeljo zjutraj aretirala 22-let-nega Roberta Diminija iz Ul. Dihamo 4 ter 21-letnega Alexa Russignana iz Drevoreda D’Annunzio 38, ker sta se upirala javnim funkcionarjem, jih napadala in jim prizadela telesne poškodbe. Mladeniča, ki so ju na kvesturi že poprej poznali, sta v nedeljo okrog 6. ure zjutraj nadlegovala kliente v nekem javnem lokalu v mestu. Ko je policija posegla, pa sta se uprla agentom in jih fizično napadla. Policistom ni preostalo drugega, kot da ju aretirajo. Razborteža se zdaj hladita v Koroneju. Milančan nezakonito pomagal Albancema čez mejo Nabrežinski karabinjerji so v gozdiču pri mejnem prehodu na Fernetičih odkrili avto renault clio, v katerem so sedeh 24-letni Milančan Erminio Men-dico in dva albanska državljana, ki bi ju moral Italijan pospremiti v severno Italijo. Po zaslišanju je moški priznal, da je avtomobil ukradel v Cremoni. Prijavih so ga sodstvu zaradi tatvine in pomoči pri protizakonitem vstopu tujih državljanov, proti Albancema, ki sta bila brez dovoljenja za bivanje, pa so uvedb postopek za izgon. ŠOLSTVO / IZREDNA SEJA ZAVODSKEGA SVETA O PREDLOGU TRŽAŠKEGA ŠOLSKEGA SKRBNIKA Na pedagoškem liceju proti priključitvi Prešernu Na pedagoškem liceju Antona Martina Slomška nasprotujejo priključitvi liceju Franceta Prešerna, ki jo je predlagal tržaški šolski skrbnik Vito Čampo v okviru tako imenovanega racionalizacijskega Uacrta tržaške šolske strukture. Tako so potrdili na včerajšnji izredni odprti seji zavodskega sveta šole (na sliki -foto KROMA), ki so se ga udeležili tudi številni dijaki in starši. Na seji so se domenili 2a demonstrativno akcijo, ki jo bodo izvedli danes na tržaškem šolskem skrbništvu, da bi šolskim oblastem ponovili svoje nasprotovanje omejitvenemu ukrepu. Ravnatelj šole Samo Pahor je v svojem uvodnem posegu omenil, da je bilo že lani govor o domnevni priključitvi Slomška Prešernu, da pa je niso uresničili »zaradi takratnih napetih odnosov med Italijo in Slovenijo, ker bi priključitev izzvala ostre proteste.« 2e lani so na šoli predlagali nekaj akcij, da bi preprečili ukinitev avtonomije šole, ki je med drugim tudi mednarodno zaščitena. Te akcije (na primer tečaj univerzitetnega izobraževanja vzgojiteljic in učiteljev) naj bi izvedli letos, seveda, če jih bodo šolske oblasti dovolile. Kot rečeno, je za danes dopoldne najavljena protestna manifestacija na šolskem skrbništvu. Dijaki bodo o sodelovanju pri akciji odločali na juranjem zborovanju (a o njem bi - glede na včerajšnje ocene njiho- vih predstavnikov - ne smelo biti dvoma), na skrbništvu pa se bodo zbrali tudi starši in profesorji, ki so tudi zaskrbljeni zaradi predloga o priklju- čitvi. To svojo zaskrbljenost so iznesli tudi v pozivu profesorskim zborom drugih slovenskih višjih srednjih šol, ki ga objavljamo tu zraven. Poziv kolegom drugih zavodov Drage kolegice in kolegi profesorskih zborov DZL »France Prešeren« s klasičnimi vzporednicami DTTZ »Žiga Zois« z Zavodom za geometre DPZIO »Jožef Stefan« Hodie mihi, cras tibi. Kakor Vam je dobro znano, se je ena izmed sedmih se-tovnih gospodarskih velesil odločila, da pod pretvezo varčevanja uniči slovenske šole. Tokrat je na vrsti državno učiteljišče »Anton Martin Slomšek«. Absurdno bi bilo, ko bi ta zavod imel pri današnjem povpraševanju po novem učnem osebju za otroške vrtce in osnovne šole število razredov, ki ga splošna zakonodaja predpisuje za samostojne zavode večinskega naroda, in vendar potrebuje tudi slovenska manjšina nove učne kadre. Zato omejeno število razredov ne more biti razlog za ukrep, ki pod krinko varčevanja namerava spremeniti naše učiteljišče v nižje organizirano šolo, ki seveda ne bo mogla biti kos zahtevam novega Časa. Potem ko bo uničen »Slomšek«, bo prišel na vrsto kak drug zavod s slovenskim učnim jezikom. Pesnik je rekel: »Ta burka traja že tisoč let!«. Za Trst in Gorico lahko dokažemo, da traja gotovo od leta 1848. To, kar nameravajo storiti zdaj, je začetek verižne reakcije, ki naj bi dokončno pokopala slovenske manjšino. Hodie mihi, cras tibi. Za začetek odpadeta de delovni mesti. Toda dobro vam je znano, kako pride do plazu. Stara modrost pravi: »Teci gasit, ko gori sosedova hiša, da ti ne bo treba gasiti lastne strehe!«. Povzdignite pravočasno svoj glas! Za izkazano solidarnost se Vam že vnaprej zahvaljuje profesorski zbor »A.M. Slomška« Torek, 8. aprila 1997 TRST 6 X OBČINSKE VOLITVE 1997 Kandidati se predstavljajo Nadja Debenjak (DSL-Oljka) Rojena v Kopru 7.12.1960. Po poklicu je vzgojiteljica, leta 1984 je diplomirala iz zgodovine. Pe-dava na izpopolnjevalnih tečajih za šolnike IRR-SAE. Je članica pokrajinskega in deželnega vodstva DSL. Trener pri odbojkarskem društvu Bor v Trstu. Menim, da je eden izmed izzivov sodobnih napredno mislečih upraviteljev iskanje učinkovitega usklajevanja med kakovostjo ponujenih javnih storitev in spoštovanjem tistih finančno-administrativnih postavk, ki jih posamezna uprava namenja lastnemu upravljanju. Veliko število nerešenih »vozlov« prejšnjih uprav je nedvomno v veliki meri pogojevalo delo župana Hlyja. Naj se povrnem k vprašanju, zakaj kandidiram. Nevomno zato, ker je Illy vendarle tisti župan, ki je po dolgih letih zapiranja znal nakazati Trstu perspektivo odpiranja in sodelovanja s sosedi. Skratka človek, ki je udejanil takoimenovano kulturo omikanega sožitja. Naj poudarim, da se bo morala bodoča občinska uprava še dodatno angažirati pri namenskem vrednotenju slovenske prisotnosti v Trstu. V tem geografsko obmejnem območju se nam obetajo novosti: z integra- cijo Slovenije v EU postaja namreč naša meja evropska, zato bo nujno, da se bodoči upravitelji zavzamejo za okrepitev krajevne avtonomije. Vsi ti družbeni premiki, ki ne pomenijo le razširitev trga in večjo možnost izmenjav in integracijo podjetij različnih držav, predstavljajo tudi za občino Trst možnost ponovnega gospo-darsko-ekonomskega razvoja. Resničen problem ostaja dojeti te nove življenjske razsežnosti. Ti izzivi in spremembe so v meni vzbudili še dodatno motivacijo, da tudi sama čimbolj prispevam k temu, da se na bodočih volitvah uveljavi naprednejši del našega mesta. Luciane Kocman (Sev. Liga) Rojen 10.4.1940, živi v Stivanu. Je upokojeni funkcionar Tržaške turistične ustanove, kjer se je ukvarjal s stiki z javnostjo. Znanje jezikov je izpopolnil na tržaški univerzi, v Nemčiji je bil nekaj časa zaposlen na ambasadi ZDA. Je med ustanovitelji kraške sekcije Severne lige. Stranke se Zal vse manj zanimajo za probleme Krasa, zato moramo biti Kraševci čimbolj prisotni v vsakdanjem političnem življenju. Slovenci in Kraševci v Severni ligi pa si prizadevamo, da bi bili naši problemi v središču pozornosti naše stranke, kjer ena komponenta sili v desno, druga pa je bolj levosredinsko usmerjena. Zato moram odkrito in ostro ožigosati besede in stališča o Slovencih, ki jih je v intervjuju za Primorski dnevnik iznesla dosedanja predsednica gori ške Pokrajine. To bo gotovo prispevalo, da marsikateri Slovenec ne bo v Gorici glasoval Severne lige, ki tudi v Milanu pri osrednjem vodstvu kaže veliko občutljivost do problemov narodnih manjšin. Na srečo, da vsi v naši stranki ne mislijo tako kot gospa Monica Marcolin. Glede problemov Trsta pa bi rad povedal naslednje. Slovenci in Kraševci v Severni ligi smo ustanovili »sekcijo Kras«, ki združuje li-gaše od Milj do Stivana in ki se ukvarja izključno s problemi tega našega območja. Menimo, da je dosedanja mestna uprava precej zanemarila vzhodni in zahodni Kras, zato naša sekcija podpira ustanovitev samostojne kraške občine s sedežem na Opčinah. S tem bi se okoristila Občina Trst, ki bi tako skrbela le za mesto, pridobili pa bi predvsem Kraševci. Peter Korošic (SKP) Star je 24 let in je doma iz Trsta. Do pred kratkim je bil zaposlen kot socialni delavec, trenutno pa je brezposeln. Aktivno sodeluje v mladinskem krožku »Kuba 59« in je član Tržaškega partizanskega pevskega zbora Rinko Tomažič. Za tržaški občinski svet je že kandidiral pred 4 leti. Sprejel sem kandidaturo za občinske volitve iz preprostega razloga, ker mislim, da bi moral vsakdo po svojih močeh prispevati, da se v Trstu nekaj izboljša. V mestu je iz znanih razlogov vedno manj mladih, zato je skrajni čas, da se mladi zamislijo o usodi tega mesta in s tem v bistvu o lastni usodi. Prevečkrat namreč dajemo vso krivdo za krizo in težave drugim, medtem ko bi morali sami aktivneje nastopati. V tem okviru bi se morali mladi pogumneje odločati za politično udejstvovanje. Tudi v politiki, kot v ostalih družbenih sektorjih, je namreč opaziti vse hujši razkol med generacijami, ki negativno vpliva na delovanje strank. Stvari so se namreč nevarno zasidrale, kot dokazujejo tudi volilni rezultati in znana politična usme- ritev večine Tržačanov. Volitve seveda na rešujejo vseh teh problemov, navzočnost mladih na kandidatnih listah pa predstavlja vsaj signal, da obstaja volja po nekaterih spremembah. Treba je pač začeti. Izbral sem Stranko komunistične prenove, ker mi je idejno najbližja in hkrati, ker zelo pozorno spremlja probleme, s katerimi se vsakodnevno soočam. Mislim v prvi vrsti na problematiko sociale in brezposelnosti, ki postaja iz dneva v dan vse bolj pereča tudi za žal vse bolj številne Tržačanke in Tržačane. VOLITVE / KANDIDATI LEVOSREDINSKE KOALICIJE Oljka: llly mora ostati na krmilu Občine Trst Močnik: Vsi Slovenci za dosedanjega župana! Pisana koalicija Oljke je na včerajšnji novinarski konferenci še enkrat utemeljila razloge za podporo županski kandidaturi Riccarda Illyja. Pod njegovim županovanjem - so podrčrtali predstavniki leve sredine - se je Trst končno začel spreminjati v odprto evropsko mesto, zato bi bilo res škoda, da bi desnica z zmago na volitvah z enim zamahom izničila to, kar je dobrega naredila Uljeva uprava. Županski kandidat, ki je spregovoril po uvodu glasnika Oljke Micheleja Del Bena, je poudaril, da je neodvisni kandidat, ki ma pred sabo le dobrobit Trsta. Na vrh svojega programa je uvrstil tri temeljna vprašanja: gospodarski razvoj in boj proti brezposelnosti, učinkovitejše občinske servise in reševanje socialnih vprašanj, ki jih v mestu ne manjka. Pozornost za socialo je II-ly vključil v program na pobudo Oljke. Dosedanji župan je prepričan, da Italija doživlja prehodno obdobje med prvo in drugo republiko, da je večina strank ubrala pot posodobitve, tega cilja pa še ni videti za vogalom. Do t.i. druge republike bo po njegovem prišlo z reformo državne ureditve, avtonomija Trsta vsekakor ne pomeni odcepitve od dežele FJK. Illy si svoje neodvisnosti od strank ne tolmači kot soočenje ali konfrontacijo z le-temi, ampak kot spodbudo političnim silam, da prispevajo k modernizaciji države. Peter Močnik (SSk) se je navezal na uvodne Del Benove besede, po kate- Včerajšnje srečanje med ll!yjem in kandidati Oljke za občinski svet (Foto KROMA) rih sloni program Oljke na načelih republiške ustave. V tem okviru se je spomnil (neizpolnjene) ustavne obveze o zaščiti Slovencev, ki so z Uljevo izvolitvijo leta 1993 zelo pridobili. Na osnovi opravljenega dela si dosedanji župan zasluži podporo vseh Slovencev, je še poudaril Močnik, ki je tudi prepričan, da Illy nosi zaslugo, da niti desnica ne izkorišča več manjšinskega vprašanja v volilne namene. Giorgio De Rosa (DSL) je pozval Oljko, naj se aktivneje angažira v volilni kampanji, Alberto Russi-gnan (zeleni) je potrdil kritično podporo Illyju, Ariella Pittoni pa je polemizirala s svojim nekdanjim somišljenikom Arduinom Agnellijem, češ da govori in razmišlja kot Giulio Camber. VOLILNA KRONIKA Kandidati Il3yjeve liste V kinodvorani Ariston bo danes ob 18. uri predstavitev kandidatov liste »Z Illyjem za bodočnost Trsta«. Uvodoma bosta spregovorila nosilca kandidatne liste za občinski svet Roberto Damiani in Marina Luzzato Fegiz, predstavili pa se bodo tudi nosilci kandidatnih list za rajonske sosvete. Navzoč bo Riccardo Dly. Predvolilni shod DSL o delu mestne uprave Na sedežu Demokratične stranke levice v Ul. S. Spiri-dione 7 (tretje nadstropje) bo jutri ob 18. uri javno srečanje na temo »Hlyjeva uprava med proračunom in programom«. Uvodoma bosta spregovorila kandidata Oljke Giorgio De Rosa in Salvatore Ambrosino. Sodelovali bodo tudi nekateri kandidati za rajonske svete, med njimi tudi Matija Jogan. Srečanje lista SIU Novoustanovljena socialistična stranka prireja danes ob 19. uri v klubu Rosselli (Ul. Torrebianca 41) srečanje s kandidati za občinski svet in za rajonske sosvete. Govoril bo županski kandidat Arduino Agnelli. PREDVOLILNI OBISK ČLANA PRODIJEVE VLADE Minister Treu ne verjame v vladno krizo Na soočenju o brezposelnosti tudi llly - Reforma socialne države v začetku 1998 Minister za delo Tiziane Treu, ki 'je bil včeraj na obisku v Trstu, je prepričan, da bo Prodijeva vlada sredi tedna premostila tudi znane težave v zvezi z vojaško-humani-tarno misijo v Albaniji. Marsikaj bo odvisno od današnjega (včerajšnjega op.ur.) preverjanja v vladni koaliciji, menim pa, da bo parlament znal uravnovešeno uskladiti različna stališča o teh vprašanjih, je novinarjem dejal minister, ki pripada Dinijevi stranki »Rinno-vamento italiano«. Treu, ki podpira župansko kandidaturo Riccarda Illyja, je napovedal, da bo vlada v začetku prihodnjega leta postavila temelje za reformo socialne države. Načrtovani preustroj ne bo zadeval samb pokojnin, ampak tudi zdravstvo in socialo, pri čemer bo vlada imela vseskozi pred seboj potrebe manj premožnih in šibkih družbenih slojev. Reforma socialne države bo sovpadala s polnopravnim pristopom Italije k določilom znane vseevropske pogodbe iz Maastrichta. Glede pokojninske reforme je minister za delo poudaril, da vlada ne soglaša s stališčem šefa državnega knjigovodstva Andreom Monorchiom, ki je v nekem intervjuju dejal, da bi morali vsi brez izjem v pokoj pri 65 letih. Gre samo za hipotezo, v resnici pa je pokojninska problematika zelo zapletena, zato jo je treba obravnati zelo premišljeno in uravnovešeno. Član Prodijeve vlade je najprej obiskal Univerzo, kjer ga je sprejel rektor Borruso, nato pa se je udeležil posveta o problematiki brezposelnosti, na katerem je sodeloval tudi Illy. Stranka ministra Treua je, kot omenjeno, ena od treh komponent, ki podpira Illyjevo župansko kandidaturo. Minister za delo Tiziana Treu je prepričan, da bo vlada premostila težave v zvezi z misijo v Albaniji (f. KROMA) GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 96/97 WMI] ZIM!® Ml iz Ljubljane Dirigent ANDRAŽ HAUPTMAN. danes, 8. aprila ob 20.30 v Stolnici Sv. Justa. ŽUPNIJA SV. JERNEJA in SLOVENSKA PROSVETA organizirata koncert v dobrodelne namene TRIA BAROCCO FORTE Olga GRACELJ - sopran, Stanko ARNOLD - trobrenta, Maks STRMČNIK - orgle in čembalo v nedeljo, 13. aprila, ob"20. uri, v openski cerkvi sumi® ®LiMUt<§i Jutri, 9. t. m., ob 10. in 16. uri: ŽALUJOČI OSTALI; v četrtek, 10. t. m., ob 20.30: POLNOČNO KRIČANJE; v petek, 11. t. m., ob 20.30: STAROMODNA KOMEDIJA, red F; v nedeljo, 13. t. m., ob 16. uri: POLNOČNO KRIČANJE VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 8. aprila 1997 BENO Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 19.36 - Dolžina dneva 12.59 - Luna vzide ob 5.34 in zatone ob 19.23. Jutri, SREDA, 9. aprila 1997 RUDI Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba . NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,2 stopinje, zračni tlak 1026,1 mb narašča, veter vzhodnik 18 km na Uro, vlaga 39-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 11,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Daniela Gioppo, Virginia Sandini, Gaetano Bottazzi, Nicolet-ta Vidoni, Matteo Giovan-ni Saviano. vuviRLI SO: 95-letna Maria Lascinz,^, o o __ Roma Ive, 90-letna lolan-da Brandolisio, 75-letni Armando Michelli, 82-letni Basilio Monticco, 66-Jetni VValter VVatzek, 75-letni Bruno Depauli, 91-jetna Anna Bainville, 72-letni Rino Re, 82-letni Ar-jnando Zanin, 64-letna Margherita Cerbone, 82-letna Amalia Bratovich, 82-letni Guglielmo Staub-niann. D LEKARNE Od PONEDELJKA, 7. do SOBOTE, 12. aprila 1997 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13 00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. Fabio Severo 112 (tel. 571088). BAZOVICA, Grudnova Ulica 27 - (tel. 226210) - s Predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim re- oeptom. Lekarne odprte tudi od 10-30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Fa-nio Severo 112, UL Gin-trastica 6. BAZOVICA, Grudnova Olica 27 - (tel. 226210) - s Predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim re-oeptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 30.30 do 8.30 „ Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA KINO ARISTON - Do četrtka dvorana rezervirana. V petek: 16.00, 19.00, 22.00 »II paziente inglese«, i. Juliette Binoche, VVillem Dafoe. EKCELSIOR - 17.35, 19.55, 22.15 »Guerre stel-lari«, r. George Lucas. EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.00, 20.00, 22.00 »Shine«, i. Geoffrey Rush. AMBASCIATORI - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »t a capica dei 101«, i. Glenn Glose. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’ombra del diavolo«, i. Harrison Ford, Brad Pitt. NAZIONALE 2-16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »M.D.C. Maschera di cera«, r. Dario Argento, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II senso di Smilla per la ne-ve«, i. Giulia Ormond, Gabriel Byrne. Richard HcJiris NAZIONALE 4 - 17.00, 19.30, 22.00 »Jerry Ma-guire«, i. Tom Cruise. MIGNON - 16.00, 22.00 »Von Masok e la terza donna«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Spi-riti nelle tenebre«, i. Michael Douglas. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La Frontiera«, r. Franco Gi-raldi, i. Raoul Bova. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 »Larry Flynt - Oltre lo scandalo«, r. Miloš Forman, i. Woody Harrelson. H PRIREDITVE GLASBENA MATICA Trst - koncertna sezona 96/97 - Stolnica Sv. Justa, danes, 8. aprila ob 20.30: KOMORNI ZBOR A VE iz Ljubljane - Dirigent Andraž Hauptman. KD IVAN GRBEC -Skedenjska ul. 124 - vabi na predstavitev knjige Neve Lukeš »DELČKI NAŠEGA VSAKDANA«, ki bo v četrtek, 10. aprila ob 20.30. Govorila bo Damia-na ota, sodelovali bodo ZPZ in članice KD Ivan Grbec. Vabljeni! SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine. Mladinska lutkovna skupina priredi v petek, 11. aprila in soboto 12. aprila ob 20. uri igro Svetlane Makarovič »Korenčkov palček« v režiji Olge Lupine, sceni, likovni zasnovi in realizaciji lutk Magde Tavčar ter glasbi Mirana Košute. Vabljeni! SKD BARKOVLJE priredi v petek, 11. t. m., ob 20.30 na sedežu Sirene predstavitev knjige Neve Lukeš »DELČKI NAŠEGA VSAKDANA - spomini zamejske novinarke«. Sodeloval bo MoPZ Rdeča zvezda iz Saleža, ki ga vodi Rado Milič. Nekaj odlomkov knjig bo prebrala Sandra Poljšak. KD LIPA vabi v petek, 11. t. m., ob 20.30 v ba-zovski dom na predstavitev knjige Vesne Guštin Grilanc »JE VEC DVE-VOU KU KLOBAS« - nekdanje prehranbene navade in recepti tržaškega podeželja. Sodelujeta mladinski pevski zbor Bazovica in solistka Dana Furlani. Vabljeni! KD S. ŠKAMPERLE, Vrdelska cesta 7, vabi na prikaz PERUJSKIH ANDOV v petek, 11. aprila ob 20.30 v društvenih prostorih. V besedi in sliki bo udeleženec slovenske odprave 1995 Jožko basa ponazoril osvojitev gore Pisco v družbi z alpinistom brez nog Mirkom Lebarjem. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) prireja v soboto 12. t. m., v sklopu predavanj o ruski stavarnosti, večer z naslovom RAZVOJ RUSKE POLITIČNE MISELNOSTI OD PETRA VELIKEGA DO JELCINA. Govornik bo univerzitetni profesor Jože Pirjevec. Začetek ob 19. uri. vabljeni vsi, posebno maturantje. DRAMSKA SKUPINA KD KRAŠKI DOM vabi na ogled igre Vinka Mbdern-dorferja »Štiri letni časi«. Režija Drago Gorup. Predstava bo v soboto 12. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu v Colu. SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom. V nedeljo, 13. aprila ob 18. uri bo Mladinski oder SKD Tabor ponovil komedijo po M. Fraynu HRUP ZA ODROM. Režija Edita Frančeškin, glasba Nevio Miklavčič. Pridite, smeh zagotovljen. PD MACKOLJE vabi v nedeljo, 13. aprila ob 17. uri v dvorano srenjske hiše v Mačkoljah na ogled komedije v štirih dejanjih Marcela Franck »Sreča na kredit« v izvedbi dramske skupine PD Standrež. Režija Emil Aberšek. Lepo vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA in SLOVENSKA PROSVETA organizirata v nedeljo, 13. aprila 1.1. ob 20. uri, koncert v dobrodelne namene TRIA BAROCCO OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja 7997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure FORTE. Trio sestavljajo vrhunski umetniki: sopranistka Olga Gracelj, trobentar Stanko Arnold ter skladatelj, orglar in čembalist Maks Strmčnik. Prostovoljni prispevki bodo šli v Sklad za odkup hiše, kjer bo župnijski dom Andreja Zinka. M_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST - prireja v sredo, 16. aprila izlet v Pulj z obiskom Arene. Na povratku postanek v Rovinju. Vpisovanje bo danes, 8. aprila, na sedežu društva, Ul. Cicerone 8, tel. št. 360324. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in KMEČKA ZVEZA obveščata, da je na razpolago še nekaj prostorov za izlet na Holandijo od 20. do 25. aprila 1997. Vpisnine sprejemamo na uradih Kmečke zveze in Kmetijske zadruge. KROŽEK ANSALDO iz Tržiča priredi 7-dnevni izlet v London, od 23. do 29. aprila. Za informacije telefonirati na št. 040/299072. SK BRDINA organizira v nedeljo, 4. maja t. L, izlet v Gardaland. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška 133 - Opčine, vsak ponedeljek ob 20. uri. 3 SOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Nabrežini vabi na predavanje profesorice Suzane Pertot »Govorna vzgoja otrok v večetničnem okolju«, ki bo jutri 9. aprila ob 18. uri v prostorih nabrežin-ske osnovne šole. LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča, da bodo roditeljski sestanki po sledečem razporedu: v torek, 15. aprila 1997, ob 17. uri razgovor o Tednu v naravi za bienij znanstvenega liceja in bienij klasične smeri, ob 18. uri govorilne ure za bienij znanstvenega liceja in celotno klasično smer; v četrtek, 17. aprila 1997, ob 18. uri za trienij znanstvenega liceja. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. E3 ČESTITKE Naša draga mama Luciana se danes srečuje z Abrahamom. Iz srca ji kličejo nazdravje Aldo, Darija in Tanja. Auguri Tanja! Za tvoj 18. rojstni dan ti vošči 3. B. Danes praznuje 17 let naš dragi Miško. Voščijo mu sošolke 3. B. □ OBVESTILA TAMBURASKI ANSAMBEL SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja tečaj igranja mandoline z diplomiranim profesorjem. Tečaj se vrši v popoldanskih ali večernih urah v društvenih prostorih. Zainteresirani se lahko javijo osebno v prostorih SKD F. Prešeren (Boljunec 507) v ponedeljkih od 20.00 do 22.30 ali naj telefonirajo v večernih urah na št. 228781 (Pavel). RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Maria Magajne je odprta v Baragovem domu v Ricmanjih vsak delavnik od 9. do 12. ure. Vabljeni! V GREGORČIČEVI DVORANI, ul. Sv. Frančiška 20, bo danes, 8. aprila, ob 20.30 sestanek o delovanju in perspektivah Slovenskega kluba. SKD VIGRED vabi vse, ki bi se radi naučili Coun-try plesa na informativni sestanek in vpisovanje jutri, 9. aprila ob 21. uri v društvene prostore v Sempolaju. KD LIPA iz Bazovice sklicuje občni zbor jutri, 9. aprila ob 20.30 v ba-zovskem Domu. Vabljeni člani, pevci in vščani. SK BRDINA vabi vse člane, tekmovalce in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 12. aprila ob 20. uri v Domu Brdina na Opčinah. SZ BOR obvešča vse zainteresirane za nove tečaje aerobike, ki se bodo pričeli 14. aprila in bodo potekali ob urah kosila (13.30 - 14.30) ter popoldne (16.30 - 17.30) in 19.00 - 20.00), da bo sestanek z vaditeljicama (Grgič in Mezgec) v petek 11. t. m., ob 19. uri na Stadionu 1. maj. Za vse informacije tel. v urad (tel. 51377 od 10. do 13. in od 17. do 20. ure). PREDSEDNIK SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 22. aprila 1997 ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20 v Trstu. Sledila bo predstavitev publikacije »Med Alpami in Jadranom: Slovenci v Evrnpaski uniji«, prisoten bo avtor Bojan Brezigar. SKUPINA SONČNI ŽAREK vabi na tečaj latinskoameriških in standardnih plesov, ki se vrši vsako sredo ob 18. uri v prostorih KD S. Škamperle (Stadion 1. Maj). Za informacije tel. 360072. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi starše, vzgojitelje, pevske in glasbene pedagoge, besedne in likovne ustvarjalce, gledališke igralce, animatorje, izdelovalce ročnih del ter vse, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi zanimivimi, poučnimi in razvedrilnimi dejavnostmi in ki bi radi s svojim znanjem in sposobnostmi ponudili otrokom trenutek veselja ter tudi sami uživali ob druženju z mladimi, da sodelujejo na veselem nedeljskem popoldnevu, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. junija na vrtu openskega Marijanišča pod geslom POJ, PLESI IN IGRAJ V VESELJE SEBI IN DRUGIM. Prijave na telefonski številki 211258 (Nadja Perini) in 215367 (Majda Danev) v večernih urah do torka, 15. aprila zvečer. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njeni uradi do 24. aprila 1997 na razpolago vsem upokojencem in odvisnim delavcem za sprejemanje in izpolnjevanje davčnih prijav 730. Za morebitna pojasnila se lahko javite na sedežu Kmečke zveze v Trstu - ul. Cicerone 8 -mednadstropje - vsak dan od 8. do 14. ure razen ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure, na podružnici v Nabrežini vsak torek od 8. do 13. ure, na podružnici na Opčinah vsak četrtek od 8. do 12. ure. KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v zdraviliščih Šmarješke toplice od 4. do 14. maja in v termah Zreče od 25. maja do 4. junija. Vpisovanje in informacije na sedežu Danes praznuje Tončka Verginella svojih sončnih 100 let. Z vso ljubeznijo ji čestitamo in zaželimo Se dolgih zdravih pomladi sin Luciano z Elfi, vnukinja Nives z Mi-chelejem, nevesta Anna, vnuk Franko s Klaro in malo Cateri-no ter ostali sorodniki POHIŠTVO KORŠIČ pri sv. Ivanu v Trstu vam nudi po ugodni ceni raznovrstno novo ter rabljeno pohištvo. Tel. 54390 -575145. V NAJEM ODDAM na Opčinah prostor s straniščem primeren za pisarno ali majhno trgovino -pritličje, 25 kv. m. Tel. 214538 v delovnih urah. ISCEM DELO kot va- ruška, nudim pomoč pri hišnih opravilih in nego za ostarele osebe. Tel. krožka. Tel. 360072 v uradnih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst (Ul. Ginnastica 72, tel. 573141) sporoča, da je za letovanje na Medvedjem Brdu v času od 30. 6. do 10. 7. 1997 za otroke od 6. do 12. leta na razpolago samo še nekaj prostih mest. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, sporoča, da je v teku vpisovanje za aktivne počitnice v Fiesi pri Portorožu od 28. 7. do 6. 8. 1997 za mlade od 6. do 17. leta. 003386211923. SKLAD »MITJA CUK« obvešča, da je odprta vsak torek svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije na tel. 212289. SKLAD »MITJA CUK« obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije. Informacije po tel. 212289. SKLAD »MITJA CUK« obvešča, da organizira jezikovne krožke iz angleščine in drugih jezikov. Tel. 212289. OSMICO ima Frandoli v Slivnem. Točijo odlično belo in črno vino. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, organizira poletno središče, ki bo od 16. 6. do 1. 8. 1997 za otroke od 3. do 14. leta. Vpisovanje je že v teku. MALI OGLASI tel. 040-7796600 PRED DVEMI TEDNI se je v okolici Trebč izgubil rdeč perzijski maček. Odzove se na ime Flik. Najditelj ali kdor ima kakšno informacijo, naj pokliče ob uri kosila na tel. št. 212387. DIJAKINJA LICEJA išče profesorja, ki ji bi nudil lekcije iz matematike. Tel. 251031. ZARADI SELITVE prodam v Rojanu dvonadstropno stanovanje v odličnem stanju: dnevna soba, kuhinja, dve sobi, ko-palinca in balkon, v zgornjem nadstropju pa salonček s kaminom, dve sobi, kopalnica in terasa, krasen pogled na mesto in zaliv ter še dvojna garaža, skupni vrt in igralnica. Cena po dogovoru. Tel. 417689. ISCEM VINOGRAD v najem Tel. 229574. MORIS - trgovina čevljev in torbic v centru v Nabrežini vam nudi novo kolekcijo pomlad-po-letje. FIAT UNO 1000 Fire, rdeče barve, letnik 87, v dobrem stanju, edini lastnik, 100.000 prevoženih km prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 0481/537123. VSI STAREJŠI od 75. leta dalje, ki bi želeli kaj o svojem za uresničitev »Knjige spominov« naj telefonirajo v nedeljo, 6. t. m., od 8. dol2. ure na tel. 942808. ZAGOVORNIKE NARAVNE MEDICINE in naravnih metod zdravljenja vabimo na seminar INTERNATIONAL RESOURCES v Gradišče ob Soči, v nedeljo, 6. aprila. Za nadaljne pojasnila pokličite na tel. 040/393473. KUPIM REGISTRACIJO oddaje »speciale TGl« od 29. marca 1997. Tel. 212730. UGODNO PRODAM lovske pse pasme breton. Tel. 0481/882421. RENAULT 11 TLE 1200, opremljeno v odličnem stanju prodam. Telefonirati na 51370 v obrednih urah. PRODAM OPEL KA-DETT 1300 SGL, 5 vrat, rdeče barve, letnik ’88, 120.000 km v dobrem stanju. Tel. 382474. PRODAM SUZUKI BIG 800, letnik ’91, 14.000 km, v odličnem stanju. Telefonirati na št. 637548 v večernih urah. povedati življenju KMEČKI TURIZEM je odprl Milič v Zagradcu. Ob torkih zaprto. Tel. 229383. OSMICO sta v Logu odprla Maksi in Rosana Komar. Točita belo, črno, vitovsko in malvazijo, nudita domačo slanino in oljčno olje. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Max Pipan v Samatorci. OSMICO je odprl Boris Skerk, Praprot 20. Nudi točena in sortirana vina. OSMICO je v Repnu odprl Alojz Milič. Toplo vabljeni! OSMICO ima pri Piščancih Andrej Ferfolja. OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. PRISPEVKI V nedeljo, 6. aprila bi naš dragi Egon Floridan praznoval rojstni dan. V njegov spomin daruje družina 100.000 lir za Primorski dnevnik. V spomin na Lučkota Kralj darujejo Vera Markuža z Opčin 50.000 lir, Anton Furlan 100.000 lir, Laura in Gigi Sedmak 30.000 lir, Lidija in Miloš Kalc 30.000 lir ter Gabi in Mirko Antoni 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Ljuba Perčiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani in ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala doktorjema Grudnu in Lu-pincu, Zvezi Partizanov in njenim govornikom tov. Markoviču in Stanki Moko le, godbi iz Nabrežine in darovalcem cvetja. SVOJCI Sempolaj, 8. aprila 1997 Ob izgubi dragega očeta oziroma nonota izrekajo Eliu in Evi Fornazarič iskreno sožalje novinarji in uslužbenci Primorskega dnevnika NOVICE VOLITVE / PREDSTAVITEV LISTE SKR VOLITVE / KARTEL SVOBOŠČIN V restavraciji Nautilus razstava ”Na pol poti” V restavraciji Nautilus na Trgu Republike v Tržiču je odprta zanimiva skupinska razstava devetih likovnikov iz Trsta, Gorice in Ronk. Razstava, ki so jo poimenovali ”A meta strada” (Na pol poti) je nastala po zamisli Liliane Visintin, ki tudi sama razstavlja. Poleg nje so na ogled dela Oskarja Beccie, Salvatoreja Pudduja, Graziana Peresssinija, Neria Griona, Michele Grion, Marca Manzottija, Fedeleja Boffolija in Diega laconcicha. Od danes ciklus oddaj o beguncih v prvi vojni Radio Trst A pričenja danes nov niz dvanajstih o< daj o dogodkih med prvo svetovno vojno na ( riškem, zlasti pa o beguncih. Ciklus oddaj je pripra- 1 vil Vili Prinčič, na sporedu bodo ob torkih ob 14.30. Prvi lahko prisluhnete že danes. Zasoljen račun za telefon, ki ga je uporabljal neznanec Neljubo presenečenje v obliki naroka za plačilo računa za telefon v znesku nekaj milijonov lir je te dni dočakalo nekega občana iz Starancana. Družba Telecom mu je namreč dostavila zasoljen račun za telefonske storitve, ki jih je menda koristil nekdo drug, zgleda v Gorici. Zgleda, da je neznani “dobrotnik” zadevo uredil preko posebne številke 187. Z zadevo se ukvarjajo preiskovalci. Težko ranjena avtomobilistka v trčenju v Krminu V prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo, nekaj minut pred 19. uro v Krminu, v križišču ulice Gori-zia in državne ceste, ki pelje proti Plešivemu, se je hudo ranila 57-letna Krminčanka Daniela Venier. V omenjenem križišču je v njen avtomobil citroen ax silovito trčil avtomobil znamke ford v katerem se je peljala trojica švedskih državljanov, ki pa so v nesreči utrpeli ne nekaj prask. Na avtocestnem odseku med Gorico in Vilesem v bližini goriškega avtoporta pa se je v nedeljo zvečer, nekaj po 20. uri, zgodila slikovita nesreča. Ttri osebe so bile laže ranjene, nastala pa je velika gmotna Skoda. Pokrajino je treba temeljito prevetriti Zdravstvo in zaposlovanje no prvih mestih Pozornost vprašanjem slovenske manjšine Stranka komunistične prenove je v nedeljo predstavila svoj program in kandidate za pokrajinski svet. Med temi so tudi trije Slovenci: Dajman Primožič v okrožju Zagraj-Doberdob-Sovodnje, Vilma Braini (Gorica 6 - Standrež), For-tunato Musig (Gorica 2 -Podgora, Pevma, Stražice). Za predsedniškega kandidata pa SKP podpira skupaj z Oljko inž. Giorgia Brandolina. Na predstavitvi je deželni svetovalec Roberto An-tonaz predstavil kandidate in točke programa. Poudaril je, da je na Pokrajini potreben odločen zasuk, zato da se začne odpravljati Skoda, ki jo je povzročila Štiriletna uprava Severne lige. Med problemi, ki jih sedanja uprava ni znala ali hotela rešiti, je podčrtal tudi selitev slovenske sekcije ITI in ustanovitev slovenske konzulte. Preseči je treba dualizem med Gorico in Tržičem, v ta namen pa bo treba po oceni Antonaza predvsem okrepiti zdravstvene strukture. Namesto konkurence med reveži za vedno skromnejši bolnišnici, se mora tudi pokrajinska uprava zavzeti, da Dežela prizna Goriški več specializacij, tako da bi ohranili obe bolnici, pa tudi strukture za rehabilitacijo in za prevencijo na teritoriju. SKP posveča veliko pozornost zaposlovanju: problem 11 tisoč brezposelnih je treba ublažiti tudi z uvajanjem družbeno koristnih delvonih mest. Nasploh pa je treba dati zago- na gospodarstvu z razvojem okolju prijaznih dejavnosti in z valorizacijo geopolične lege Goriške. SKP v programu poudarja tudi vrednoto antifašizma kot temelj republike in to ne zaradi polemike in zaostrovanja, temveč, ker danes revizionizem desnice in ne le desnice (Marcoli-nijeva je nudila potuho Pi-rini) izrablja potvarjanje demokracije za napade na demokracijo. Antonio Martino govoril zlasti o rimskih zdrahah Malo ali nič o Pokrajini Začetek volilne kampanje za Pokrajino je že pokazal razliko v pristopu med glavnima tekmecema, Giorgiom Brandoli-nom za Oljko in SKP in Antoniom Devetagom za Kartel svoboščin. Medtem ko leva sredina osredotoča pozornost na konkretna lokalna vprašanja, ki so v pristojnosti Pokrajine, skuša desnica igrati na karto državne politike. Deloma gre to pripisati slabi organiziranosti v lokalnem merilu (v dveh občinah Kartel ni predstavil list za občinske volitve), deloma morda prepričanju, da bo volilni rezultat za desnico boljši, če se pozornost volicev odvrne od krajevnih tem. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko je nekdanji Berlusconijev minister za zunanje zadeve Antonio Martino (na sliki - foto Bumbaca) govoril na shodu goriške desnice. Malo ah nič ni bilo povedanega o lokalnih vprašanjih, dosti je bilo besed o Prodiju in o želji, da bi volilci pokrajinske volitve sprevrgli v referendum o vladi. Da je to govoril Martino, ki tukajšnje stvarnosti ne pozna, je razumljivo. Po istem kopitu pa so šli tudi drugi, začenši s koordinatorjem FI Romolijem. Le Devetag se je kot kandidat moral dotakniti programa za Pokrajino, pri tem pa spet zajahal svojega priljubljenega konja kulturnega turizma, medtem ko je program Oljke označil za votlo besedičenje. POKRAJINSKE VOLITVE 1997 - Kandidati se predstavljajo Boris Gombač (Severna liga) Rojen 31.3.1947 v Šentvidu pri Vipavi, živi v Ricmanjih, je poročen, ima dva sinova. Maturiral na TTZ Zois v Trstu, doktoriral iz nemške literature in jezika v Vidmu. Delal je v Tržaški pristaniški ustanovj do upokojitve pred tremi leti. Odgovorni urednik Slovenskega glasa, predsednik SG-PS. V Ligi je od leta 1992 (prej v SSk in v sindikatu CGIL). Kandidira v okraju Zagraj in podpira predsedniško kandidatko Monico Marcolini. Kako da Tržačan kandidira na Goriškem? To ni nič posebnega. Ce govorimo o globalizaciji gospodarstva, lahko govorimo tudi o globalizaciji manjšinske politike. Zame je to preizkusni kamen bodočih vohtev v manjšini. Zakaj niste izbrali občinskih vohtev v Trstu, kjer pride s preferencami volilna teža kandidata bolj do izraza kot na pokrajinskih, kjer se mu prištejejo vsi za stranko oddani glasovi? Tu ne gre za mojo osebo, gre za določeno vizijo razvoja obmejnega področja. Danes ima Goriška večje razvojne možnosh kot Trst. Moja izvohtev, če bo zmagala Liga, bo usmerjena v nadaljevanje dela, ki ga je opravil prijatelj Koglot. Izbrano okrožje vam ne daje velikih možnosti, saj je po količniku glasov Lige med slabšimi. Liga je imela na parlamentarnih volitvah 15% v Sovodnjah, 11% v Doberdobu in mislim, da se bo na teh volitvah še utrdila. Kandidirate na Goriškem ker so vas v Trstu izključili iz Lige? Nihče ni nikogar izključil. Predsednik Slovenske konzulte je Milan Koglot, jaz sem član. Iz Lige pa sta bila izključena Luciane Kocman in Raimondo Carli, potem pa je celotna Liga prišla pod komisarsko upravo. V Ligi sta opazni dve duši: ena, odprtejša do Slovencev, zlasti na Dežeh, druga zaprtejša v Gorici. Kako da se vaša Konzulta naslanja na slednjo? Ni tako, kot pravite vi. V Gorici je več posluha za slovensko tematiko kot v Trstu. Po zadnjih izjavah predsednice ne bi tega trdil Naslov, ki ste ga vi dah intervjuju ne odraža misli predsednice Marcolinijeve. Napisali ste, da v programu ni ničesar o šoh, o slovenski konzulti. To ni res. V programu piše, da je Liga za »au-todeterminazione dei popoli« in »indipendenza delle comunita territoriali«. V tem je zaobjeta vsa manjšinska problematika. Imamo svoj osnutek za zaščito manjšine, ki ga bomo 18. aprila predstavih v Ronkah. Sekcije m in Konzulte v programu ni. Samoodločanje narodov je lepo načelo, a še ne pomeni, da se bo sekcija m preselila. To je že urejeno. Do 1. septembra bo v proračunu zagotovljenih 200 in ne 30 milijonov za selitev in nakup opreme. Žal denarja v proračunu še ni. Gotovo bo urejeno, če bo Liga lahko nadaljevala začeto delo. Ta uprava je izvolila svetovalca MSI Cosmo v deželno komisijo za slovensko šolo, ni ustanovna slovenske konzulte, črtala je prispevke društvom... Počasi, počasi. O Gosmi ne bom odgovarjal, ker je že predsednica. Konzulta: pripravili smo material, delegirani svetovalec pa je zapustil Ligo. Odšel je pred enim mesecem. Ni to iskanje grešnega kozla? Zadeva ni enostavna. Mi se ne strinjamo z načinom izvolitve konzulte na občini. Treba je poi-skati drugačne kriterije. Mi smo na primer za preštevanje manjšine, a ne zato, da se nam merijo pravice glede na število. Štetje rabi, da se občasno preverja stanje: če država ščiti manjšino, lahko število tudi raste. Boste skušah prepričati predsednico, da spet uvede prispevke za slovenska društva? Pokrajine ne izplačujejo prispevkov, ki so prešli v kompetence Dežele. Črtali so tudi društvom, ki ne prejemajo prispevkov Dežele. Zakaj so bili črtani, to ne vem. Toda ne smemo špekulirati s tem. Na Dežeh je tudi Liga, ne samo AN, poskrbela, da je center Bratuž dobil 450 milijonov za 3 leta. Ce bom izvoljen, se bom zavzel za razvoj manjšine na kulturnem področju, zahteval bom, naj društva zedinijo svoje delovanje, zlasti pa bom skušal potencirati slovensko javno šolo. Katere so točke vašega programa glede na volilno okrožje? V programu Lige je posebna pozornost problemom ostarelih in onemoglih pa tudi brezposelnosti. Kot federalisti bomo skušali na javnih mestih zaposlih domačine. Za gospodarski razvoj je Pokrajina dosegla velik uspeh s Centrom za čezmejno sodelovanje. Sad tega je tudi univerzitetni center Gorica-Vipolže. V programu je gospodarski razvoj vezan na razvoj odnosov med Slovenijo, Italijo in vzh. Evropo. Davide Grinovero (SSk-Oljka) Rojen v Gorici, star 30 let, zaposlen v zunanji trgovini, član predsedstva SGZ. Dokončal je trgovski zavod Zois. Predsednik krožka A. Gregorčič, aktiven na pevskem področju; v športu košarka pri Domu, odbojka in lokostrelstvo Naš prapor. Rajonski svetovalec v Pevmi, član pokrajinskega in deželnega vodstva SSk. Kandidira v okrožju Zagraj in podpira predsedniškega kandidata Giorgia Brandolina. SSk je bila skupaj z manjšimi strahkami in gibanji med najbolj odločnimi zagovorniki skupnega nastopa v okviru koa-lidje Oljke na volitvah za obnovo pokrajinske uprave. Je bila taka odločitev skorajda obvezna? Rekel bi zagotovo najbolj smotrna. Oljka je koalicija različnih strank in gibanj, ki imajo podobna stališča glede osnovnih vrednot, ki jih zagovarja tudi naša stranka. To so spoštovanje in uveljavljanje demokracije, skrb za manj zaščitene sloje prebivalstva, spoštovanje in upoštevanje manjšinjskih skupnosti. So seveda tudi razlike, a najvažnejše je prispevati k zmagi koalicije Oljke. Veliko slovenskih volilcev je tudi v drugih volilnih okrožjih v Gorici in na briškem območju. “Slovenski” kandidati pa so v glavnem skoncentrirani v zagrajskem volilnem okrožju. Ni bilo mogoče predlagati slovenskih kandidatov Oljke tudi v drugih okrožjih? Tu gre za preprosto računi-co. Smatramo, da je za izvolitev slovenskih kandidatov okrožje, ki zajema občini Doberdob in Sovodnje, najboljše. Dovolj je preveriti izide vohtev leta 1993 in prej. Kako ocenjujete dejstvo, da poleg strank, za katere se tradicionalno odločajo slovenski volilci, tokrat tudi druge stranke predlagajo slovenske kandidate. Jasno je, da gre za izrazito volilno potezo. Težko si predstavljam da bi slovenski volilci lahko glasovali za stranke, ki so proti dejanskemu priznanju pravic manjšine. Mislim, da gre bolj za lov na slovenske glasove. Katerim vprašanjem bo morala nova pokrajinska uprava nameniti največ pozornosti tako na splošnem in tudi na specifičnem področju? Najprej si bo treba prizadevati, da se vrne zaupanje občanov do ustanove. Gre za takoi-menovano vprašanje “kredibilnosti”. Cilj bo mogoče doseči le, če bo Pokrajina dejansko prevzela vlogo povezovalnega člena med občinami in deželo in če bo znala uskladiti specifične interese manjših skupnosti s širšimi interesi. Z drugimi besedami, dokazati bo morala dovolj posluha za potrebe in želje prebivalstva. Glede načrtovanja in uravnavanja razvoja gospodarstva menim, da ima pokrajinska uprava precejšnje možnosti na področju turizma. Glede naše specifične, manjšinske problematike, naj povem, da je v programu Oljke izrecno navedeno, da se bo pokrajinska uprava morala zavzeti za ureditev statusa manjšine in to na podlagi notranje zakonodaje in mednarodnih obveznosti. To je seveda načelno vprašanje. Mislim pa, da bo treba že takoj rešiti nekaj konkretnih zadev na področju šolstva, izvoliti konzulto za manjšinska vprašanja itd. Kako naj bi Goriška premostila stagnacijo v gospodarstvu, obrobnost, zapostavljenost? Nihče nima v žepu že pripravljenega recepta. Jasno pa je, da je edina možnost razvoja v mednarodni vlogi Gorice in posebej v povezovanju s prostorom preko meje. Samo skupni projekti dajejo upanje in odpirajo možnosti zato, da se stanje izboljša. Kako si v primem izvolitve zamišljate vašo vlogo pokrajinskega svetovalca? Zelo preprosto. Na razpolago bom vsem volilcem, političnim strankam, gibanjem in skupinam, ki smatrajo, da jim lahko s svojim delovanjem v pokrajinskem svetu pomagam. V vašem volilnem okrožju nastopa tudi slovenski kandidat SKP. Se obeta ostra volilna kampanja? Mislim, da se to ne bo zgodi- lo. Oba lahko brez zaostrovanja doseževa dober uspeh in izvohtev. Poleg tega pa tudi SKP podpira istega predsedniškega kandidata, Giorgia Brandolina, kakor koalicija Oljke. Mislim, da mora zato tudi v volilni kampanji obveljati treznost in medsebojno spoštovanje. ZDRAVSTVO / IZVRŠILNA FAZA REORGANIZACIJE GLASBA / NATEČAJ MARCOSIG IZLETI E KONCERTI Zdravstvena ustanova pojasnita novosti Sindikati: občani zahtevajo trajne rešitve in jamstva glede kakovosti storitev NaCrt (re)organizacije zdravstva v letu 1997 s posebnim ozirom na delovanje bolnišnic in struktur na teritoriju stopa v fazo izvajanja. Na včerajšnjem srečanju z novinarji na sedežu Zdravstvene ustanove so povedali, da se je obdobje posvetovanja sklenilo in da velikega ospora-vanja ali protipredlogov ni bilo. Vsaj “uradno” oziroma po istitucionalni poti ne. Posredno so javnost s svojimi stališči seznanile sindikalne organizacije zdravnikov, sindikati, pa tudi Konferenca županov. Sindikati so svoje stališče sporočili prav včeraj na drugi novinarski konferenci. Na srečanjih, je dejal predstavnik Zdravstvene Ustanove dr. Furlanis, sta najpogosteje bili omenjeni vprašanji pomanjkanja osebja in uporaba denarnih sredstev za nakup in posodobitev opreme. Med prednostna vprašanja ustanova uvršča zato izpopolnitev organika z zdravniškim in pomožnim osebjem (od 37 mest pri- marija jih je kar 14 nezasedenih). Sicer pa se do konca leta napovedujejo spremembe na različnih področjih predvsem s ciljem izboljšanja kakovosti storitev ob smotrnejši uporabi finančnih sredstev, trdijo pri Zdravstveni ustanovi. Tako bosta oddelka za ginekologijo in pediatrijo postopoma postala nekakšen sestavni del otroške bolnišnice Burlo Garofalo; napoveduje se temeljita reorganizacija kirurškega in ortopedskega oddelka s prerazporeditvijo osebja in postelj. Racionalizacija bo, vsaj po napovedih, zajela tudi sektor, ki je tesno povezan z organizacijo zdravstva. Pet laboratorijev je po mnenju Zdravstvene ustanove preveč. Marsikaj no-* vega se napoveduje - upati je, da bo tudi uresničeno -na področju zunanjih struktur (RSA), ki naj bi v znantni meri razbremenile pritisk na bolnišnice. Kaj pa pravijo sindikati? »Ob načrtovani reorganizaciji ne vidimo, da bi bile okrepljene službe na teritoriju, kjer bodo zagotovo potrebe večje. Ne izhaja, da bo Zdravstvena ustanova na teritorij preusmerila osebje, ki po na razpolago po preureditvi. Glede bolnišnice Janeza od Boga se naše stališče ujema s stališčem Zdravstvene ustanove, predlagamo pa razreševanje vprašanj pri širši pogajalski mizi, pri kateri ne bi smeli manjkati sindikati in Dežela.« To je v skopih obrisih stališče sindikatov CGIL, CISL in UIL o načrtu reorganizacije zdravstva. Na srečanju so Rossi, Benedi-centi in Del Ponte poudarili, da občani, v tem trenutku bolj kakor kdajkoli prej, zahtevajo od javne zdravstvene službe jamstva za trajne rešitve in kakovost storitev. Sindikati zahtevajo nadalje preglednost nad določenimi izbirami in usmeritvami, saj utegnejo, namesto da bi upočasnili ritem, še pospešiti beg pacientov. Ob tem navajajo težko razumljiv zaplet glede Gra-deža in posebej glede selitve nekaterih storitev v Tržič. V Padovi prvi koncert turneje AlpeJadran Obiskali bodo tudi Zagreb S slavnostnim koncertom in izročitvijo nagrad se je v nedeljo v dvorani ”L. Fogar” v Gorici sklenil letošnji medanrodni natečaj za mlade violiniste in violončeliste, gojence glasbenih šol, iz dežel skupnosti Alpe - Jadran. Na mednarodnem tekmovanju so se odlično o vrstili zlasti slovenski in avstrijski glasbeni poustvarjalci. Ze danes pa se pričenja drugo, zaključno poglavje v okviru natečaja. Najboljše uvrščeni se namreč odpravljajo na koncertno turnejo, skupaj z mladinskim orkestrom Alpe- Jadran, ki ga sestavljajo gojenci glasbenih šol iz Celovca, Padove, Ljubljane in Zagreba in ki ga vodi Luigino Pastore. Prvi nastop bo že danes zvečer v Padovi. Na sliki (foto Bumbaca) z nedeljskega slavnostnega koncerta zmagovalcev SPDG priredi 20. aprila družinski izlet z avtobusom v naravni park Risnjak v Gorskem Kotarju na Hrvaškem. Hoje na Snježnik ali Risnjak je približno tri ure, možnost ogleda mesteca Kastav. Prijave jutri in v Četrtek na sedežu. Vpisovanje do 14. aprila. V primeru premajhnega števila prijav za avtobus, bo izlet z avtomobili. SEKCIJA MALE TRGOVINE SGZ GORICA organizira v petek, 25. aprila, avtobusni izlet v Ljubljano, na ogled Blagovno Trgovskega Centra BTC in stare Ljubljane z gradom. Ogled z vodičem. Prijave SGZ, ulica Roma 20 (tel. 537386). □ OBVESTILA OBČINSKA KNJIŽNICA DOBERDOB obvešCa, da bo ob četrtkih zaprta. Delovala bo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 18. ure. SKD KREMENJAK vabi na občni zbor v petek, 11. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih v Jamljah. V DVORANI CORSO ob 21. uri jazz koncert »Tribute to Antonio Carlos Jobim«. KINO GORICA VITTORIA 1 17.50-20.00-22.10 »L’ombra del diavolo«. I. Harris on Ford in Brad Pitt. VITTORIA 3 17.30-19.45-22.00 »II senso di Smilla per la neve«. Rež. B. August. I. Julia Ormond. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MORANOM, Ul. Crispi 23, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes: 12.45, Maddalena Frausin iz bolnišnice Janeza od Boga v Gradež; 13.15, Onorina Feresin iz splošne bolnišnice v Moš. So^giMšiH® Sumim® ®[L3!M[loš®b Aleksej Arbuzov STAROMODNA KOMEDIJA Igrata LIDIJA KOZLOVIČ in POLDE BIBIČ Režija Marko Sosič Danes, 8. (RED B) aprila 1997 ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20) Avtobus vozi po običajnem voznem redu. Gorizia Od 12. aprila v Gorici na korzu Italia 21 v bližini gledališča. Pordenone Cordenons Spilimbergo S. Dona di Piave Azzano Decimo Še 5 dni manjka do odprtja novega storitvenega centra za vid. Treviso Otlica Tomasini vam nudi: ♦ nadomestna očala. ♦ pomoč po nakupu. ♦ očesne proteze. ♦ informacije o možnostih za oprostitev plačila. ♦ vse v zvezi s kontaktnimi lečami. ♦ konvencijo z AS S (nekdanja KZE).* ♦ brezplačen pregled vida. ♦ olajšave pri plačilu. ♦ tax free. ♦ možnost plačila z bancomatom in kreditnimi karticami. ♦ na razpolago vam je osebje, ki govori slovensko. OTTICA TOMASINI REŠITVE ZA VID KULTURA Torek, 8. aprila 1997 SSG / A. N. ARBUZOV - STAROMODNA KOMEDIJA Lepa predstava o ljubezenskem srečanju med dvema človekoma A. N. Arbuzov: Staromodna komedija; prevod: Josip Vidmar; scena: Branko Drekonja; kostumi: Leo Kulaš; glasba: Aleksander Vodopivec; ples: Mojca Horvat; lektor: Jože Faganel; režija: Marko SosiC; igrata: Lidija Kozlovič in Polde BibiC (na slikah KROMA). Premiera je bila 4. aprila 1997. Seveda smo kot opazovalci umetniških dosežkov naše tržaške gledališke hiše obžalovali, da je z repertoarja - po volji usode našega Časa, to je Denarja oziroma zmanjšanja vladnih in pokrajinskih prispevkov za kulturo - izginil Schnitzlerjev Vrtiljak. Moral bi ga, glej sluCaj, režirati prav tako Marko SosiC. A kar smo v Kulturnem domu na dan premiere, 4. marca, videli, je paC pokazalo in dokazalo, da v še tako skisanih in umetnosti nenaklonjenih okoliščinah pravi ljudje najdejo izhod iz zagate. Se veC, na neki način je predstava Staromodne komedije plemenit in brezobresten odgovor, ki ga umetniki lahko ponudijo gledalcem v teh Časih - v brk brez-brižnežem in kajpada, saj drugače ne more biti, v nikakršen njihov premislek. Videli pa smo (glede na stroške) poceni, presenetljivo in lepo predstavo. Takšen preprost in prijeten gledališki večer smo nekako že pričakovali od ljudi, ki so zanj poskrbeli: v prvi vrsti mladi režiser Marko SosiC (Cigar predstave so bile doslej še vedno dogodek) in izjemna igralca Lidija Kozlovič ter Polde BibiC. Predstava je bila namreč pod reži- serjevim vodstvom povsem nespek-takelska: na golem, širokem prostoru (z bistveno scenografijo, za katero je s posluhom poskrbel Branko Drekonja) se je pred nami dogajalo samo ljubezensko srečanje med dvema Človekoma, v Čemer je tudi sporočilo predstave. Tako majhna in tako velika stvar hkrati. Ni ji bilo treba ničesar dodajati, bila je paC tam in celo tudi - v glavnem - taka, kot ji je nekoC (1975. leta) določil razsežnosti ruski dramatik A. N. Arbuzov. Na odru, in samo tam in na tak naCin nam je povedala, kaj je moC gledališke umetnosti in njena specifičnost hkrati. To seveda je presenečenje, ker smo navajeni na gledališki hrup, na pretirane poudarke na scenografiji, vCasih celo kostumih, da ne govorimo o težnosti, ideologiji, ki se kar noee pobrati z naših odrov. Pozorno vračanje k človeku, njegovi usodi, tudi k besedi, predvsem pa seveda k igralcu - to je bila glavna odlika SosiCevega režijskega prijema. Rezultat pa lepa predstava in prepričljiva igra ____ nastopajočih. Pri tem je tudi izbira obeh igralcev bila odločilna za to, da sta dve uri, kolikor igra traja, bili kar neke vrste oddih za gledalce. Od nastopajočih gledaliških umetnikov pa je neprekinjena prisotnost na odru zahtevala izjemen ustvarjalni napor. Kakšna precizna in usklajena igra: naravna in z občutkom za mero pri obeh protagonistih! Lidija Kozlovič je podobo živahne in uporniške Lidije Vasiljevne (ki še nima šestdeset let) navdihnila s Čarom svoje pristne dobrote ter neposredne in elegantne ženskosti, zaradi Cesar je njeno plašno prikrivanje osamljenosti in boleče rezko odkrivanje preteklosti in zadrževanih Čustev partnerju izzvene-valo v trpko poetičnost. Vsekakor velika igralska kreacija. Tudi kostumi Lea Kulaša so zanimivo poudarjali vz- nikanje njenega čustva. Zdravniku Radionu Nikolajeviču (ki pa jih ima petinšestdeset) je Polde BibiC posodil svojo masivno in človeško toplo podobo, v kateri je tem bolj učinkovito prihajalo na dan to, kar bi lahko imenovali večno moško (zvestoba ljubezni kot taki, njegov Radion resnično ravna in govori tako, kot da je to Čustvo zanj sveto; pa prepričljiva nerodnost, jeza namesto izražanja strahu ali razočaranja). Vso to paleto čustev je v zbliževanju s partnerko tako virtuozno in s svojsko nežnostjo odigral, tudi on kot njegova partnerka seveda brez sledu patetičnosti in teatraličnosti. Tako sta igralca paC dosegla, da smo v Staromodni komediji začutili predvsem ljubezen kot večno mlad dejavnik v usodah ljudi, tembolj intenziven prav zaradi starosti protagonistov, pa seveda tudi zaradi vsega, kar to življenjsko obdobje prinaša: osamljenost, bolezen, tudi bližino smrti. Treba je omeniti še neko zanimivost. Igra ima še nekakšen tipično ruski nadih. Ostala je tam sled tistega ruskega šampanjca, večernih toalet, daCe iz... časov komunističnega režima. Ne gre pozabiti, da je Arbuzov dogajanje postavil v leto 1968, zdaj že mitično leto uporništva. Nekaj nekdanjega in odseljenega pač. Najbolj točno bi ta vtis opredelili s tem, da se v gledanje predstave hoCeš nočeš vtihotaplja tudi pogled na naš nekdanji pogled. Preprosto rečeno: to pomeni, da nehote sprejemamo v zavest sovjetsko preteklost, v kateri se paC niso dogajala samo grozodejstva, ampak je v njih minevalo tudi navadno človeško življenje. (Podobno intriganten vtis - seveda zaradi drugih okoliščin - je pred nekaj leti zapustil v nas JurCiC-Inkretov Deseti brat v Mlakarjevi postavitvi.) V Sosičev! režiji igre (a seveda že v predlogi sami) je tudi ta komaj zaznavna tipično ruska stvar ohranjala svojo poetičnost. Skoda, da je bilo gledalcev manj kot ponavadi. Ivanka Hergold KOMORNI ZBORAVE dirigent Andraž Hauptman STRUNA ŽIVLJENJA Koncertna sezona tržaške Glasbene matice se bo drevi nadaljevala v tržaški stolnici, ki občasno gosti koncerte tudi te ustanove. Ko gost bo tokrat nastopil komorni zbor Ave iz Ljubljane, ki ga vodi Andraž Hauptman. Tržaškemu občinstvu se bo predstavil z raznolikim programom, ki nudi pregled Cez veC stoletij zborovske glasbe, od 16. stoletja vse do najmlajše slovenske generacije. V drevišnjem sporedu bo velika pozornost namenjena glasbi s sakralno vsebino, medtem ko se bodo »posvetnejši zvoki« oglasili predvsem v izbranih skladbah Brahmsa, Mahlerja in Kreka. Vokalna skupina Ave je bila ustanovljena leta 1984 v župniji Ljublja- na-ViC. Zagnanost, trdo delo, pristna ljubezen do glasbe, še najbolj pa morda mladost in svežina v petju je skupino - pod zanesljivim vodstvom Andraža Hauptmana - privedla v sam vrh slovenske in nato še evrospke vokalne skupine. Skupina je zrasla, ne le kakobVostno, ampak tudi številčno, zato se je preimenovala v Komorni zbor Ave. Zbor je doslej veliko in uspešno sodeloval na raznih tekmovanjih, mnogo je tudi koncertiral doma in v tujini, posnel pa je video in audio kasete in cd plošCe, med temi Struno življenja (na sliki naslovnica). Za svoje delovanje je zbor leta ’94 prejel nagrado Prešernovega sklada. __________SEŽANA / KONCERT__________ Lepa Vrabčeva proslava Nastopila sta tudi Oktet s Škofij in vokalna skupina Vesna iz Križa Zanimive glasbene pobude, ki jih v okviru sežanske glasbene šole razvija njen ravnatelj Leander Pegan, so prišle do izraza tudi na proslavi v spomin na skladatelja Ubalda Vrabca, ki so jo priredili prejšnji četrtek. Proslava je potekala v prijetni, akustično dovršeni dvoranici glasbene šole, ki so jo poimenovali po pokojnem tržaškem skladatelju. Ce se spomnim na precejšnjo negibnost, ki je bila pred leti opazna v tem glasbenem zavodu, me je presenetil sedanji vzpon, plod zagnanega, strokovno izkušenega dela ravnatelja Pegana in sodelavcev, ki jih je zbral okrog sebe. Sola s podružničnim poukom v Dutovljah, Komnu, Štanjelu in še drugod nudi pouk glasbe mladini na dobršnem delu kraškega območja. Poleg pedagoškega dela pa raste v okviru sežanske glasbene šole tudi smotrno zastavljeno organiziranje glasbenih nastopov, Ce ne govorimo že o pravem koncertnem poslovanju, katero omogoča koncertna dvorana Kulturnega centra »Srečko Kosovel«, za katero ima ve- liko zaslug sežanska občinska uprava. Že nekaj sezon imajo sežanski ljubitelji glasbene umetnosti možnost prisostvovati izjemnim, tudi vrhunskim koncertom. Tako pred nedavnim na koncertu simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije z dirigentom Letonjo. Jeseni so bili deležni tudi bogate glasbene ponudbe, ki jo nudijo »Kogojevi dnevi«. Kdaj jo bomo deležni tudi v Trstu, rojstnem kraju velikega slovenskega skladatelja? Omenjene misli so se porajale, ko sem poleg številnih drugih udeležencev v »VrabCevi dvorani« sežanske glasbene šole prisostvoval glasbenemu sporedu v spomin na Ubalda Vrabca. Spored je uvedel nastop Godalnega orkestra glasbene šole Sežana, ki ga vodi prof. Durdtica Babin. Mladi izvajalci so se pogumno lotili skladbe Air G.F. Haendla. Deklevovo skladbo Veselica za klavir štiri-rocno sta zaigrali Anja in Spela Valič, Matzovo Sonatino v starem slogu pa sta izvajala violonče-listka Alenka Zadel in pianistka Mojca Kos. Kot gost je nastopil violinist Matej Santi, goje- nec Glasbene šole«Marij Kogoj«. Dovršeno je izvajal tri stavke iz zahtevne Partite e-mol za violino solo J.S. Bacha in nato še Massenetovo znano melodijo Thais ob klavirski spremljavi mag. Vladimira Babina, prof. sežanske glasbene šole. V drugem delu sporeda je izvrstni Oktet s Škofij, ki ga mojstruje Vlado Korošec, zapel tri VrabCeve Zdraljico, Bratci veseli vsi in Istra-mati, Mirkovo Na trgu, Vodopivčevo Pobrati-mijo ter Volaričevo Raz-stanek. Pravo presenečenje so ponudila dekleta iz Križa z zborovodjem Bogdanom Kraljem. Tehnično dovršeno, in-tonanCno Cisto in muzikalno poglobljeno so se predstavile z dvema VrabCevima, Protuletje in Čuk se je oženil in z MaliCevo Sinku. Nato pa so sledile tri Pesmi Pavleta Merkuja Šemi di Suono, Sonce ljubo in Zeleni polog. Izvedba teh treh zanimivh Merkujevih umetnin je predstavljal pravi koncertni nastop in mislim, da bi bil tudi skladatelj sam zadovoljen, ko bi poslušal izvrstno petje odlične vokalne skupine »Vesna« iz Križa. Gojmir Demšar Evropsko priznanje Oktetu Suha Veliko mednarodno odlikovanje za pevce okteta iz Suhe na južnem Koroškem: Ustanova Alfred Top-fer v mestu Gottingen v Nemčiji, ki vsako leto namenja 15.000 nemških mark združenjem in osebnostim, ki se odlikujejo za ohranitev in napredek ljudske umetnosti v Evropi, je te dni soglasno sklenila, da podeli letošnjo Ljudsko nagrado za umetnost slovenskemu zboru »Oktet Suha« iz Suhe na Koroškem. Oktet že vrsto let opravlja funkcijo ambasadoja slovenske ljudske pesmi na Koroškem na visokem nivoju. Vokalni ansambel je začetka 80-ih let ustanovil Bertej Logar, predsednik zbora pa je Lenart Katz. Nagrado bodo predstavniki nemške ustanove v okviru posebne slavnostne prireditve predali pevcem začetka septembra na Suhi. Slavnostni govornik bo predsednik kuratorija Ustanove Alfred Top-fer VVolfgang Suppan. (I.L.) BLIŽNJI VZHOD / POTRJENO AMERIŠKO PRIJATELJSTVO Clinton »popustljiv«, Netanjahu zadovoljen Razočaranje med Palestinci in arabskimi državami VVASMNGTON - Ameriški predsednik Clinton ni zahteval od predsednika izraelske vlade Ne-tanjahuja (na sliki AP) preklica gradnje židovske Četrti Har Homa v arabskem delu Jeruzalema, a ni osvojil Netanjahujevega predloga o »novem Čamp Davidu«, neprekinjenih pogajanjih za dosego spo-razuma o bodočnosti Jeruzalema. Netanjahu je torej lahko Se kar zadovoljen z izidom svojega obiska, saj so mu potrdili skoraj brezpogojno prijateljstvo. Seveda se bo moral Netanjahu odpovedati svojemu »novemu Čamp Davidu«, ker bi bil tudi za prijateljske Američane prehud zalogaj, potem ko se Netanjahujeva vlada na vse kriplje trudi, da bi spremenila etnično in versko sestavo vzhodnega Jeruzalema. Pod vprašajem ni samo Har Homa temveč izraelski načrtni izgon nežidovskega prebivalstva iz Jeruzalema. Izraelske oblasti se namreč obnašajo z jeruzalemskimi Palestinci kot s priseljenci, ki morajo stalno obnavljati dovoljenje za bivanje in ga izgubijo, Ce so dalj Časa odsotni. To seveda ne velja za Žide, ki imajo svetopisemsko pravico, da bivajo v Jeruzalemu. V arabskih prestolnicah zato poudarjajo, da so ZDA storile zgodovinsko napako, ker niso samo dale netiva palestinskim skrajnežem, a so se zamerile tudi zmernim arabskim silam. Izraelske raznarodovalne načrte pa ne obsojajo samo Arabci. Francoski zunanji minister Herve de Charette zahteva skupne ameriško-evropske pobude, seveda s prekinitvijo gradnje Četrti Har Homa. ALBANIJA / NAPOVED VLORSKEGA ODBORA Tuje vojaške sile bodo dobrodošle Protiitalijanske strasti so se umirile - Že četrti dan nobenega prebega v Italijo TIRANA - Albanski državni minister Pawh Zeri, ki v vladi narodne enotnosti za opozicijo nadzoruje zunanjega mini-stra Arjana Starava, je včeraj poudaril nujo Čimprejšnjega prihoda mednarodnih zaščitnih sil tudi za enotnost Albanije, ki jo ogrožajo razhajanja med jugom in severom. Minister pa ni skrival »rizičnih faktorjev« za mednarodne sile, ki jih predstavljajo oborožene tolpe. Demantiral je tudi bditve, da je južnoalbanski upor zakuhala grška tajnoobveščevalna služba in najodločneje obsodil nedavni incident, ko so oboroženi premierju Ba-shkimu Finu preprečili pot v Skadar. Z zadovoljstvom je tudi navedel, da so se protiitalijanske strasti v južni Albaniji zaradi brodoloma v Otrantskem prebvu na veliki petek umirile, kar so dokazali včerajšnji pogrebi žrtev v Vlori in pri Fieru. Položaj v Albaniji pa je dodatno zapletel predsednik Berisha, ki hoče za vsako ceno, da bi parlament, kjer ima večino njegova stranka, še pred junijskimi volitvami odobril novo ustavo. Temu odločno nasprotuje vsa opozicija, vključno z južnoalbanskimi uporniškimi odbori. Prav včeraj se je sestal vlorski odbor, ki je najodločneje obsodil Berishev naCrt, Evropo pozval naj ne nasede Beri-shevemu spletkarjenju in zahteval jasen mandat za mednarodne zaščitne sile. Vsekakor pa je vlorski odbor napovedal, da bodo tuji vojaki »dobrodošli«. Medtem ko bo jutri iz Malage proti Draču odplul španski kontinget, v četrtek pa francoski, je tudi Forum sredozemskih držav (evropskih, sevrnoa-friških in bližnjevzhodnih) podprl zaščitno misijo v Albaniji. Sredozemske države se za razliko od severnoevropskih jasno zavedajo nevarnosti, ki jo predstavlja albanska anarhija in zato nimajo dvomov. Misijo seveda podpirajo tudi italijanski podjetniki v Albaniji in večina ljudi iz Apulije, ki z zadovoljstvom ugotavlja, da že Četrti dan ni bilo izkrcanj albanskih ubežnikov in da jih še nekaj dni ne bo, ker se bodo vremenske razmere v Otrant-skih vratih še poslabšale. ________ZAIRE / UPORNIŽKA VOJSKA NADZORUJE 2E ENO TRETJINO DR2AVE________________________ Redna vojska je v Lubumbašiju položila orožje To bi lahko pospešilo mirni razpad Mobutovega režima - Prva »simbolična« pomoč OZN hutujskim beguncem LUBUMBASI - V Lubumbašiju, glavnem mestu z rudami bogate zairske pokrajine Shaba, je zairska redna vojska včeraj opoldne položila orožje in z belimi zastavami Čaka na prihod uporniške vojske tutsijskega voditelja Laurenta Desbeja Kabile, ki je bila vCeraj po osvojitvi mesta Kipuši samo 15 kilometeov od Lubumbašija. Poveljstvo lubum-baške garnizije je ob pozivu svojim vojakom, naj položijo orožje in naj se ne prepustijo nasilju in plenjenju, obenem izrazilo »dobrodošbco« uporniški vojski. Za razliko od prejšnjih primerov, ko se je pred umikom iz ogroženih mest zairska vojska prepustila plenjenju, so kot kaže vojaki obranih disciplino, ker so jim Tutsi v bistvu onemogočili vsak umik. Laurent Desne Kabila sedaj nadzoruje veC kot eno tretjino Žana, tako da je le vprašanje Časa, kdaj se bo Mobutov režim zrušil, kar bo nedvomno pospešilo medzanska pogajanja v Pretorii. Medtem se OZN trudi, da bi vsaj nekoliko olajšal topljenje ruandskih hutujskih beguncev (na sliki AP), tako da so jim vCeraj poslati 55 ton pomoči, kar je le kaplja v morju njihovih potreb. LUKSEMBURG / V NEDELJO POPOLDNE V Luxembourgu huda železniška nesreča Obračun je eden mrtev in 28 ranjenih LUXEMBOURG - V nedeljskem trCenju potniškega in tovornega vlaka na železniški postaji v Luxembourgu je ena oseba umrla, 28 pa je bilo ranjenih, od teh sedem huje, so zadnji podatki, ki so jih sporočili gasilci. Do silovitega trčenja je prišlo, ko je potniški vlak s hitrostjo 120 km/h pripeljal v ranžirni kolodvor in trčil naravnost v tovorni vlak, ki je pravkar zapuščal postajo. Po trčenju sta se dva vagona potniškega vlaka iztirila in prevrnila, medtem ko je bila lokomotiva popolnoma poškodovana, tako da je strojevodja umrl na mestu nesreče. Na sreCo se v trčenju iz tovornega vlaka niso razlile strupene snovi (brom in butan). Preiskava' o vzrokih nesreče še poteka. (STA/AFP) ________BIH / PRED OBISKOM V SARAJEVU__________________ Papeža Janeza Pavla II. ne bodo ustavili atentati Z bombnimi atentati baje hrvaški kot bošnjaški skrajneži poskušajo preprečiti papežev obisk v Sarajevu VATIKAN, SARAJEVO - Pet dni pred prihodom papeža Janeza Pavla II. v Sarajevo so tako v Vatikanu kot v Sarajevu zaskrbljeni. V noCi na nedeljo so namreč neznanci izstrelili tri granate proti frančiškanskemu samostanu v Kraljevi Sutjeski pri Kakanju. To je le zadnji od atentatov, s katerim skrajneži poskušajo papežu preprečiti obisk v Sarajevu. Vse se je začelo februarja, ko je Vatikan uradno napovedal, da bo papež končno obiskal Sarajevo. V apostolski nunciaturi ne skrivajo, da marsikdo nasprotuje papeževemu obisku, a da to ne bo spremenilo papeževe odločitve. Med nasprotniki so tako hrvaški kot bošnjaški skrajneži. Prve moti, da je papež dosledno na strani trpečih in se je zato zavzemal za muslimanske bošnjake, da podpira federalno ureditev BiH, medtem ko bi sami hoteli priključitev Hercegovine k Hrvaški. Bošnjaške islamske skrajneže pa moti papežev obisk, ker se Janez Pavel II. ekumensko zavzema za narodno in versko spravo, kar je v nasprotju z njihovimi načrti islamizacije BiH. ALŽIRIJA Islamski InfegralisH s pokoli proti volitvam ALŽIR - S predsi-noCnim odkritjem petnajstih zaklanih oseb pri Ain el Ha-didu v jugozahodni alžirski pokrajini Tiaret se nasilje alžirskih islamskih skrajnežev dramatično stopnjuje. V zadnjih 48 urah so po pisanju alžirskih dnevnikov islamski integralisti pobili 99 oseb. Dva meseca pred političnimi volitvami, ki naj bi po 5. juniju Alžiriji zagotovile izvoljen parlament, so islamski integralisti obnovili svojo kravavo teroristično ofenzivo s še hujšimi metodami kot v zadnjih petih letih, tako da bi ljudi s svojimi grozodejstvi prisilili, naj se ne udeležijo volitev. V noCi na petek so tako v pokrajini Medea (80 kilometrov južno od Alžira) integralisti napadli vas Thalit in z noži in sekirami poklati 52 oseb, od odraslih do otrok. Kaj takega se še ni zgodilo v petletni alžirski državljanski vojni. Nic manj grozliv ni bil pokol v vasi Amrusa južno od Alžira, kjer so z diverzantsko akcijo najprej zvabili vaško samoobrambno enoto iz vasi in nato nemoteno poklali 17 vaščanov, med katerimi sedem žensk in tri otroke. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. 12 O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 NOVICE Electrolux povečuje prodajo v Ameriki in Aziji STOCKHOLM - Švedski proizvajalec bele tehnike Electrolmc ugotavlja, da se je povpraševanje v Evropi, kjer sicer proda 65 odstotkov svojih izdelkov, lani zmanjšalo, povečalo pa se je v severni Ameriki ter v Aziji, kjer je podjetje kljub stroškom investiranja beležilo dobiček. Prodaja narašča tudi v državah Srednje Evrope. Podjetje je lani prodalo 55 milijonov izdelkov, največ gospodinjskih aparatov, opreme za trgovine in vrtne opreme, celotna prodaja pa je dosegla vrednost 110 milijonov švedskih kron. Podjetje s 112.000 zaposlenimi je lani produktivnost povečalo za 5 odstotkov. (STA) Inflacija v Rusiji marca T, 4odst. MOSKVA - Inflacija v Rusiji je bila v prvem trimesečju letos 5,3-odstotna, medtem ko je v istem obdobju lani dosegla 10 odstotkov. Marca je bila inflacija 1,4-odstotna, potem ko je februarja znašala 1,5 odstotka in januarja 2,3 odstotka, so podatki, ki jih je nedavno sporočil ruski državni statistični odbor. V letu 1996 je bila rast cen 21,8-odstotna, leto poprej pa 131-od-stotna. Ruska vlada si bo letos prizadevala omejiti rast cen na 12 odstotkov. (STA/AFP) Francoski zunanjetrgovinski presežek 2 milijardi dolarjev PARIZ - Francoski zunanjetrgovinski presežek se je januarja povzpel na 11,7 milijarde frankov, kar je predvsem posledica upadanja uvoza. Izvoz se je zmanjšal na 125 milijard frankov, potem ko je decembra znašal 128,6 milijarde frankov, medtem ko se je uvoz zmanjšal za 7 milijard frankov na 113,3 milijarde. Francoskemu uvozu je bistveno pomagal močnejši dolar, uvoz pa je slabel zaradi padajočega franka in recesijo v državi, ki jo pesti rekordna, 12,8-odstot-na inflacija. Francija je lani zabeležila rekordno vrednost trgovinskega primanjkljaja, ki je znašal kar 119,5 milijarde frankov. (STA/AP) Stopnja brezposelnosti na Madžarskem še naprej pada BUDIMPEŠTA - Na Madžarskem je bilo marca 493.000 regishiranih brezposelnih, kar je 4800 manj kot prejšnji mesec in kar 35.100 manj kot v enakem obdobju lani. Brezposelnost se je tako z 11, 6 odstotka marca lani znižala na 11,1 odstotka februarja letos, marca pa se je spustila še za desetino odstotka. Najnižja brezposelnost (4,9 odstotka) je bila v Budimpešti, največja (20,2 odstotka) pa v okrožju Szabolcs-Szatmar-Bereg na severovzhodu Madžarske. Marca je bilo v državi 39.600 prostih delovnih mest, kar je 1,5 odstotka veC kot mesec poprej in 8,5 odstotka vec kot marca lani. (STA/MTI) Nižja brezposelnost v Kanadi OTTAVVA - V Kanadi je stopnja brezposelnosti marca znašala 9,3 odstotka, kar pomeni najnižjo vrednost od novembra 1995. Kot je sporočil zvezni statistični zavod, se je stopnja brezposelnosti marca v primerjavi s februarjem znižala za 0,4 odstotne točke. Zaradi ugodnih razmer na trgu delovne sile v Kanadi pričakujejo, da bo ministrski predsednik Jean Chretien letos poleti razpisal parlamentarne volitve. Njegova Liberal-no-demokratska shanka ima v parlamentu absolutno večino, zato lahko vlada tako kot v Veliki-Britaniji volitve razpiše sredi petletnega mandata. Zadnje parlamentarne volitve so potekale oktobra 1993. Kot možna datuma volitev v Kanadi omenjajo 2. ali 9. junij 1997. (STA/dpa) 1» ■ HB STATISTIKE / PO PODATKIH ISTAT SO SE CENE SPET NEKOLIKO ZNIŽALE Marca je stopnja inflacije v Italiji znašala 2,2 odstotka Cene no drobno so minuli mesec najbolj poskočile v Neaplju in Rimu, najmanj pa v Trentu in Genovi - V Trstu so narasle za okrogla 2 odstotka VEZ je februarja inflacija bila 2% BRUSELJ - Srednja stopnja inflacije v Evropski zvezi se je februarja ponovno nekoliko znižala. Znašala je okrogla 2 odstotka, medtem ko je januarja znašala 2, 2 odstotka. Vest je objavil evropski statistični inštitut. Pristavimo naj, da so januarja letos prvič izračunali srednjo stopnjo inflacije na osnovi poenotene metode v vseh 15 državah članicah. Pred letom dni, točneje februarja 1996, je srednja stopnja inflacije vsekakor znašala 2, 6 odstotka. Omeniti velja, da so februraja le 4 države zabeležile višjo stopnjo inflacije od 2 odstotkov, in sicer Italija, Portugalska, Španija in Grčija. Najnižjo stopnjo je imela Finska (0, 6), najvišjo pa Grčija (6, 5). RIM - Tudi marca je padla stopnja inflacije v Italiji. Znašala je 2, 2 odstotka, medtem ko je mesec poprej znašala 2, 4 odstotka. Vest je včeraj objavil osrednji italijanski statistični inštitut ISTAT. MeseCni porast cen za delavske družine je marca znašal 0, 1 odstotka, enako kot februarja. Kar se tiče posameznih mest, so marca cene za delavske družine najbolj poskočile v Neaplju in v Rimu (za 2, 8 odnosno 2, 7 odstotka), najmanj pa v Trentu in Genovi (0, 9 oziroma 1, 0 VERONA / KOT DA BI BIL V BRDIH... Briški Vinogradniki na sejmu Vinitaly Pomembna tudi udeležba iz Slovenije VERONA - Na vinskem sejmu v Veroni, kjer je poleg nekaj tisoč vinogradnikov in vrtnarjev iz vse Italije prisotnih tudi več sto poslovnih ljudi iz tujine, se je zdelo, kot da si nekje pri nas doma: srečal si Ste-verjance, Oslavce, Plešivce, še zlasti mlade ljudi, ki se dobro zavedajo, da za uspešnost domačega podjetja nista dovolj le nega v vinogradu in v kleti, marveč tudi dober marketing. Zaradi tega je vsakoletna prisotnost na Vinitaly v Veroni že kar nujna. SreCaš se s starimi prijatelji in klienti, obiščejo te tudi novi, saj briška vina uživajo upravičen sloves. Iz nekaj kratkih pogovorov smo prišli do spoznanja, da prodaja vina v glavnem gre dobro in da kljub rahlemu dvigu cen ni zastojev v prodaji. Briška vina kupujejo tudi Nemci in drugi trgovci, ki so letos dvakrat »prizadeti«; zaradi višje cene vina v lirah in tudi zaradi večje vrednosti lire v odnosu do nemške marke ali drugih valut. V Veroni so že leta prisotni, pa Čeprav na zelo skromen način, tudi vinski pridelovalci iz Slovenije. Poslovna skupnost za vinogradništvo predstavlja nekatere večje vinske kleti (predvsem tista iz Brd, Kopra, Vipave in Sežane), v sosednjem kiosku podjetja Hit pa najdemo nekatere zasebne vinogradnike iz Brd. V vedno večjih paviljonih sejma Vinitaly je v teh dneh bilo kar precej drugih prireditev, na katerih so predstavili izsledke več raziskav. SoCasno sta bila tudi sejma »Gran menil« z dobrotami iz raznih krajev Italije in »Sol«, ki je sejem italijanskih in tudi drugih olivnih olj. NajveC zanimanja pa je seveda bilo v kioskih posamičnih vinogradnikov. Skoraj je ni bilo mizice okrog katere ne bi posedali prodajalci in kupci in na vsaki mizici, smo, poleg obveznega kozarca vina, videli prodajalce in kupce s katalogi ter papirji in svinčniki v rokah. Verona je zares bila središče ne le italijanskega marveč evropskega vinskega sveta. Marko VValtritsch odstotka). V Trstu so narasle za okrogla 2 odstotka. Gori smo večkrat menili, da se podatki nanašajo na porast cen za delavske družine. Tak je paC sistem izračunavanja stopnje inflacije, ki se je uveljavil v Italiji. Osrednji statistiCnbi inštitut ISTAT pa je vCeraj objavil tudi podatke o porastu cen za celotno skupnost v mesecu marcu in pa o stopnji inflacije v istem mesecu, izračunani na osnovi usklajenega sistema za celotno Evropsko zvezo. Cene za celotno skupnost so marca torej zrasle za 0, 2 odstotka, stopnja inflacije izracnana po sistemu EZ pa je znašala 2, 3 odstoka. VCeraj pa so objavili tudi zanimive statistike o družinskih dohodkih v letu 1995 v Italiji. Gre za izsledke poglobljene raziskave, ki jo že vrsto let izvaja narodna banka Banca dTtalia. Po teh statistikah so torej povprečni družinski dohodki leta 1995 znašali 42, 8 milijona lir. Pojasnimo naj, da gre za Ciste dohodke, od katerih so torej že bili odšteti davčni odtegljaji- Podatek ni posebno spodbuden, Ce pomislimo, da je leta 1993 nominalni družinski dohodek znašal 3, 5 milijona manj, a da je bil realno večji, saj so cene od leta 1993 do leta 1995 poskočile za 9, 5 odstotka. Raziskava Bance dTtalia opozarja tudi na nekatere razlike in mejne situacije, ki se skrivajo za povprečnimi vrednostmi. Tako je npr. ugotovila, da je povprečna družina leta 1995 v severni Italiji imela 48 milijonov lir dohodkov, v srednji 47, 2 milijona, v južni pa komaj 32, 6 milijona. Pomenljiv je tudi podatek, da je 10 odstotkov vseh družin v Italiji leta 1995 imelo manj kot 13, 6 milijona lir dohodkov. Študija italijanske narodne banke je vzela v pretres tudi druge aspekte gospodarskega življenja italijanskih družin. Tako je ugotovila, da italijanske družine so praviloma malo pozorne na finančna gibanja. Le petina družin, ki imajo račune v bankah, ve npr. povedati, kakšno obrestno mero uveljavlja njihov denarni zavod. Italija le 18. najbolj bogata država VVASLUNGTON -Italija je osemnajsta država na svetu po povprečnem dohodku na prebivalca. Tako lahko beremo v VVorld De-velopment Indica-tors, kot se imenuje nova publikacija Svetovne banke, ki prinaša kopico zanimivih podatkov o svetovnih gospodarskih gibanjih. Na le-stvci držav z naj-vecjim dohodkom pro capite, ki je bila sestavljena po podatkih iz leta 1995, zaseda prvo mesto Luksemburg (41 milijonov dolarjev), Švica je druga (40, 6), Japonska pa tretja (39, 6). Dohodek na prebivalca v Italiji je leta 1995 znašal 19 milijonov dolarjev. 2 7. APRIL 1997 v Ul »AH valuta nakupni prodajni < ameriški dolar 1651,00 1696,00 m n nemška marka 978,00 998,00 5 o funt šterling 2700,00 2755,00 švicarski frank 1139,00 1169,00 e * 3 h < «-Z TJ tsi m 2 N cc belgijski frank 46,91 48,91 francoski frank 288,00 298,00 danska krona 254,00 264,00 norveška krona 240,00 250,00 švedska krona 213,00 223,00 kanadski dolar 1180,00 1220,00 portugalski eskudo 9,37 10,27 nizozemski gulden 863,00 888,00 avstrjski šiling 137,90 142,40 o španska pezeta 11,20 12,30 < grška drahma 5,93 6,73 M irski šterling 2576,00 2656,00 japonski jen 12,90 13,80 V | avstralski dolar 1246,00 1316,00 W P madžarski florint 8,75 11,50 mmU V hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,60 11,00 7. APRIL 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1655,00 1685,00 nemška marka 980,00 998,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 864,00 889,00 belgijski frank 47,09 48,89 funt šterling 2682,00 2762,00 irski šterling 2575,00 2670,00 danska krona 255,00 265,00 grška drahma 6,06 6,66 kanadski dolar 1181,00 1216,00 švicarski frank 1140,00 1165,00 avstrijski šiling 138,02 142,52 slovenski tolar 10,60 11,00 7. APRIL 1997 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1677,140 EKU 1921,160 nemška marka 985,110 francoski frank 292,670 funt šterling 2720,910 nizozemski gulden 875,560 belgijski frank 47,741 španska pezeta 11,661 danska krona 258,600 irski funt 2611,640 grška drahma 6,233 portugalski eskudo 9,814 kanadski dolar 1205,100 japonski jen 13,380 švicarski frank 1145,740 avstrijski šiling 139,960 norveška krona 242,060 švedska krona , 218,430 finska marka 329.630 | 7. APRIL 1997 INDEKS MIB-30: +2,39% delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 11.603 +1,16 Mediolanum 15.190 +1,19 Bca di Roma 1.191 +1,27 Montedison 1.091 -0,09 Bca Fideuram 4.292 +2,67 Olivetti 613 -0,71 Benetton 21.272 +0,87 Parmalat 2.419 +1,25 Comit 3.381 +2,95 Pirelli Spa 3.639 + 1,30 Čred it 2.406 +0,58 Ras 14.749 +0,89 Edison 8.550 +1,97 Rolo 14.965 +0,51 Fiat 5.352 +1,55 Saipem 8.179 +2,19 Gemina 697 + 1,72 San Paolo To 10.992 +0,60 Generali 30.014 +0,52 Sirti 10.278 +0,47 Imi 14.920 + 1,16 Štet 7.677 +3,50 Ina 2.292 +0,30 TIM 4.805 +2,16 Italgas 5.605 +3,83 Telecom Ita 4.360 +3,07 La Fondiaria 6.289 +1,64 Mediaset 6.855 + 1,85 Mediobanca 9.921 +2,10 LJUBLJANA / Z NEDELJSKO POSVETITVIJO Franc Rode slovenski nadškof in metropolit Posvetil ga je dosedanji nadškof Alojzij Šuštar LJUBLJANA - V ljubljanski stolnici je dosedanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, ob sopo-sveCevalcih nadškofu dr. Francu Perku iz Beograda in dr. Alojziju Ambrožiču iz Toronta, popoldne slovesno posvetil svojega naslednika dr. Franca Rodeta. Apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Edmond Farhat se je pred začetkom obreda škofovskega posvečenja zahvalil nadškofu Šuštarju za "izvršeno službo in dokončano delo" ter nato prebral pismo papeža Janeza Pavla H., v katerem ta dr. Rodeta postavlja za ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita. 'Tebe, ljubljeni sin, o katerem vem, da si mož trdne vere in dobrih nravi ter se odlikuješ po pobožnosti, modrosti, razsodnosti in drugih krepostih..., tebe imam za zelo primernega, da sprejmeš vodstvo Iju-bljanske*nadškofije. Zaradi tega te s tem pismom in s nnostolsko oblastjo postavljam za nactskoia lju bljanske stolne cerkve; hkrati ti podeljujem potrebne pravice in nalagam ustrezne obveznosti," je v pismu med drugim zapisal papež. Nadškof Šuštar je v pridigi poudaril, da novi ljubljanski nadškof "sprejema težko in odgovorno službo v Času, ko tako zelo potrebujemo trdno in močno vero, zaupanje v božjo previdnost in medsebojno ljubezen", ter nadškofu Rodetu zaželel, naj ga na njegovi poti spremlja "poseben božji blagoslov in Marijino varstvo". Slovesnega škofovskega posvečenja sta se poleg vseh slovenskih škofov udeležila predstojnik papeškega Sveta za kulturo kardinal Paul Poupard, zagrebški kardinal Franjo Kuharič, pronuncij Svetega sedeža pri Evropski uniji nadškof Janez Moretti, go-riški nadškof Antonio Vita-le Bommarco, celovški škof Egon Kapellari, tajnik Sveta za edinost kristjanov Jean Claude Perisset, škof iz Poreča Ante BogetiC ter zastopniki škofov iz Trsta, Vidma in otoka Krka. Navzoči so bili tudi predstavniki pravoslavne in evangeličanske Cerkve ter islamske skupnosti. Slovesnosti so se ude-ležili tudi najvišji predstavniki slovenskega političnega in družbenega življenja. Med drugim predsednik republike Milan KuCan, predsednik parlamenta Janez Podobnik, podpredsednik vlade Marjan Podobnik, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije Tone Jerovšek, predsednik SAZU France Bernik, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Jože Bernik, ljubljanski župan Dimitrij Rupel, tuji diplomati, akreditirani v Sloveniji, predstavniki političnih strank ter vodstva univerz v Ljubljani in Mariboru. (STA) Na sliki nadškofe Šuštar in Rode (foto BOBO) PRIBLIŽEVANJE EVROPSKIM INŠTITUCIJAM Slovenski poslanci na obisku pri EU Skupina 18 članov Državnega zbora bo obiskala tudi sedež atlantskega zavezništva ____NAGOVOR NADŠKOFA RODETA_ Prevzem nove naloge s citiranjem Trubarja LJUBLJANA - Novi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode je v sklepnem nagovoru po posvečenju dejal, "da mu je v tem trenutku jasno pred očmi dolžnost, da varuje edinost vere in red, ki je skupen vsej katoliški Cerkvi", in poudaril, "da je tudi njegova prvenstvena naloga, da vernim kristjanom oznanja evangelij za poglobitev vere, neverujočim pa razodeva nedoumljivo Kristusovo bogastvo". "Na začetku svoje škofovske službe ponovno izražam svojo brezpogojno vdanost in zvestobo svetemu očetu Janezu Pavlu II., " je poudaril nadškof Rode in se nato zahvalil apostolskemu nunciju v Sloveniji Edmondu Farhatu, svojemu predhodniku dr. Alojziju Šuštarju ter sopo-svečevalcema nadškofoma Francu Perku in Alojziju Ambrožiču, kardinalu Paulu Poupardu, celovškemu škofu Egonu Kapel-lariju, goriškemu nadškofu Antoniu Vita-leu Bommarcu, vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem vernikom, predstavnikom pravoslavne in evangeličanske Cerkve ter predstavnikom državnih oblasti. Slednjim je v pozdravu nadškof Rode dejal: "Dovolite mi, da si vašo navzočnost razlagam kot znamenje dobre volje za reševanje odprtih vprašanj med Cerkvijo in državo in kot pripravljenost, da ta vprašanja rešujemo s strpnim dialogom in v skladu z resnično istovetnostjo slovenskega naroda." Ocenil je, da se bo potem lahko vsak na svojem področju posvetil prihodnjim nalogam, "v upoštevanju legitimne avtonomije in različnih pristojnosti, v duhu medsebojnega spoštovanja in sodelovanja za splošni blagor naroda in države". "Ko na pragu tretjega tisočletja sprejemam škofovsko odgovornost, se zavedam svoje človeške krhkosti, hkrati pa me navdaja neizmerno zaupanje v Božjo pomoč in Marijino varstvo. Na to pot stopam s tisto vero - kot pravi Trubar -‘more an keršenik v tih nadlugah inu iskušnavah stati inu obstati'" je ob koncu sklepnega nagovora dejal novi ljubljanski nadškof -in slovenski metropolit dr. Franc Rode. (STA) BRUSELJ - Evropsko komisijo v Bruslju je včeraj obiskala skupina osemnajstih poslancev državnega zbora Slovenije, v kateri so elani odborov za mednarodne odnose in obrambo ter komisije za evropske zadeve. Vodi jo predsednik odbora za mednarodne odnose Jelko Kacin, med drugimi pa sta v delegaciji tudi predsednik odbora za obrambo Rudolf Petan in predsednik komisije za evropske zadeve Lojze Peterle. Jelko Kacin je po prvem dnevu pogovorov med slovenskimi parlamentarci in predstavniki različnih uprav Evropske komisije v Bruslju izrazil zadovoljstvo, ker se je sestankov udeležila tako velika skupina poslancev. Sestavljajo jo štirje poslanci LDS, štirje poslanci SLS, 3 poslanci SDS, 2 poslanca ZL, 2 poslanca SNS in en poslanec SKD ter samostojni poslanec Ciril Pucko in poslanec italijanske skupnosti Roberto Battelli. "Med poslanci prevladuje spoznanje, da je ratifikacija pridružitvenega sporazuma naša naloga. Če mi tega ne bomo opra-vili, tudi Evropa tega ne bo opravila, " je v pogovoru za STA ocenil Kacin, ki meni, da pogovori na Evropski komisiji omogočajo osebno izkušnjo in vpogled v delovanje evropskih integracij zlasti novim poslancem v tem sklicu parlamenta. Kacin po dvodnevnem obisku v Bruslju od parlamentarcev pričakuje "večje razumevanje in energijo" pri razpravi in glasovanju o pridružitvenem sporazumu. Poslanci so po Kacinovih besedah prišli tudi do spoznanja, da "se širitev Evropske unije nadaljuje s Slovenijo ah brez nje", parlament pa lahko pomaga pri približevanju Slovenije Evropski uniji, Ce bo imel dovolj informacij. "Vlado pri tem želimo podpreti, želimo pa tudi, da bi hitreje napredovala pri pripravi zaščitnih ukrepov in harmonizaciji nacionalne zakonodaje z evropskimi standardi, " je poudaril Kacin v zvezi z zaščitnimi ukrepi, ki naj bi jih državni zbor sprejel hkrati z ratifikacijo pridružitvenega sporazuma, ki narekuje postopno odpiranje trga nepremičnin za državljane EU. Slovenija je po Kacinovi oceni kot majhna država pri približevanju EU lahko hitrejša in kot taka ne povzroča večjih težav. Jelko Kacin je napovedal, da si bo prizadeval za podoben študijski obisk poslancev tudi pri Natu, ter za namenjanje vec sredstev službi za mednarodne odnose v državnem zboru, med drugim tudi za študijsko izpopolnjevanje poslancev. Predsednik državnozborskega odbora za mednarodne odnose bo sicer jutri iz Bruslja, kjer bodo slovenski poslanci imeli veC sestankov na Evropski komisiji in študijski obisk na Natu, odpotoval na sestanek Interparlamen-tame unije v Seulu, kjer se bo srečal s kolegi iz držav Članic Nata in si prizadeval za njihovo podporo včlanitvi Slovenije v severnoatlantsko zavezništvo. "Procesa širitve Nata in EU potekata vzporedno, in pomembno je, da si Slovenija prizadeva za vključitev v obe organizaciji v prvem krogu, " je poudaril Kacin. (STA) Mladi forum ZLSD proti vključevanju v Nato LJUBLJANA - Mladi forum Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) je na svojem 8. kongresu, v soboto, 5. aprila, v Ljubljani, sprejel nov program z naslovom Manifest Mladega foruma, s katerim podmladek ZL odločno nasprotuje vključitvi Slovenije v Nato v sedanjih okoliščinah in se med dragim zavzema za postopno dekriminalizacijo drog. Člani Mladega foruma menijo, da si Slovenija lahko zagotovi varnost le z odprtostjo in intenzivnimi diplomatskimi odnosi. Vstop v Nato bi pomenil izdatno povečanje stroškov za obrambo, Slovenija pa bi postala odlagališče jedrskih konic in ostalega umazanega orožja. (STA) Delna zapora na viaduktih Unec LJUBLJANA - Od danes dalje bo na območju viaduktov Unec na avtocesti Ljubljana - Divača delna zapora prometa zaradi pripravljalnih del za obnovo viaduktov Unec, M bo trajala predvidoma dva tedna, so sporočih iz Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars). V tem Času bodo izdelani novi prehodi pred in za obema viaduktoma, ki bodo potrebni za kasnejšo preusmeritev prometa z enega na drug viadukt. Takoj po dograditvi prehodov, v naslednjih dveh tednih, bo desni viadukt iz smeri Ljubljane proti Divači, zaradi začetka obnove, v celoti zaprt za promet, in sicer do 31. julija letos. Obnovitvena dela na levem viaduktu pa bodo potekala od začetka avgusta do 30. novembra. V Času prometne zapore posameznega viadukta bo promet potekal po drugem viaduktu dvosmerno. (STA) ____SLOVENIJA / ODNOSI Z MADŽARSKO SO V GLAVNEM DOBRI_ Zunanji minister Zoran Thaler danes na uradnem obisku v Budimpešti Govor bo tudi o prometnih povezavah in o stanju obeh manjšin LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler bo danes obiskal Budimpešto, kjer se bo sestal z madžarskim kolegom Laszlom Kovacsem in z obrambnim ministrom Gyorgyjem Keletijem. Slovenski zunanji minister bo med dvodnevnim obiskom članom madžarskega Atlantskega sveta in Društva za mednarodne odnose predaval na temo Slovenija in evroatlantske integracije, sestal pa se bo tudi z veleposlaniki s sedežem v Budimpešti in akreditiranimi za Slovenijo. To so veleposlaniki Kanade, Švice, Čila, Bolgarije, Alžirije, Malezije, Ukrajine, Moldavije in Norveške. V sredo se bo sreCal s predstavniki slovenskega gospodarstva na Madžarskem, nato pa bo imel še pogovora za dva madžarska časnika. V slovensko-madžarskih odnosih ni odprtih vprašanj; stiki, tudi na najvišji ravni so zelo po- gosti, še zlasti po lanski ustanovitvi t.i. trilaterale med Slovenijo, Italijo in Madžarsko. Thaler se je s Kovacsem nazadnje srečal pred dobrim letom v Londonu, na obisku na Madžarskem je bil lani oktobra premier Janez Drnovšek, istega meseca pa se je tedanji zunanji minister Davorin KraCun v Rimu udeležil sestanka zunanjih ministrov trilaterale. V petek so se v Ljubljani sestal obrambni ministri trilaterale, redno se sestajata predsednika Slovenije in Madžarske Milan KuCan in Arpad Goencz, še letošnjo pomlad pa naj bi se na Madžarskem sestali tudi premieri trilaterale. Po pričakovanjih bodo v ospredju tokratnih pogovorov v Budimpešti prizadevanja obeh držav za vključitev v evroatlantske integracije. Madžarska ima, enako kot Slovenija, sklenjen sporazum o pridruženem članstvu z Evropsko unijo, je pa tudi ena od najresnejših kandidatk za clanastvo v zvezi NATO v prvem krogu. V zvezi s sicer dobrimi odnosi med državama pa velja omenti nujnost izboljšanja prometnih povezav. Ob zadnjem obisku premiera Drnovška v Budimpešti so podpisali sporazum o vzpostavitvi neposredne železniške povezave. Dogovorjeno je bilo, da naj železnico Puconci - Zalaloevoe, ki bo pomembna ne le zaradi povezovanja krajev ob meji, temveč tudi za tranzitni promet, zgradili do konca tisočletja. Slovenska manjšina na Madžarskem si že dlje Časa prizadeva za odprtje slovenskega konzulata v Monoštru, tako slovenska manjšina na Madžarskem kot madžarska v Sloveniji, pa sta na petkovih ločenih srečanjih z ministorm Thalerjem poudarili nujnost Čimprejšnjega odprtja novih mejnih prehodov med državama ter sklenitve sporazuma o medsebojnem priznavanju diplom. Obisk Zorana Thalerja v madžarski prestolnici sodi v okvir njegovih srečanj z vodji diplomacij sosednjih držav. Tako je bil minuli teden na obisku na Dunaju, v pripravi pa je tudi srečanje s hrvaškim kolegom Matejem GraniCem. (STA) NOVICE Fučka premagal Mash V prvih četrtfinalnih tekmah končnice za naslov ita-lijanskega prvaka so bile domače ekipe boljše. Pri tem velja omeniti nastop Gregorja Pučke, ki je dejansko sam premagal Mash iz Verone. Dosegel je 31 točk, imel je 69% met iz igre, 6 skokov, ukradel je 4 žoge in imel še eno asistenco, zato ni čudno, da je njegov trener Marcelletti po tekmi dejal, da je Gregor Fučka daleč najboljši italijanski (?) igralec. Povratne tekme bodo danes. Igra se na tri zmage. IZIDI PRVIH ČETRTFINALNIH TEKEM: Kinder Bologna - Telemarket Rim 75: 65, Stefanel Milan - Mash Verona 82:75, Teamsystem Bologna - Cagiva Va-rese 84:69, Benetton Treviso - Polti Cantii 108:96. Trenerji odhajajo TURIN - Dmgohgaš Torino je v nedeljo proti Padovi doživel že tretji zaporedni poraz na domačih tleh, kar je drago stalno trenerja Maura Sandreanija, ki ga je društvo včeraj odstavilo. Njegovo mesto je prevzel trener vratarjev Lido Vieri, ki je že lani pred koncem sezone zamenjal Scoglia. Trenerja je zamenjal tudi Venezia. VValterja De Vec-chia bo zamenjal Gianfranco Bellotto, ki je moštvo že vodil do drugega kola.... Sabotini odstopil Nedeljski poraz proti Pontederi je pri Triestini najslabše prebavil športni vodja VValter Sabatini, ki je včeraj odstopil. Trojica v vodstvu v Španiji SEVILLA - Dvajsetletna madžarska velemojstrica Judit Polgar je na mednarodnem šahovskem turnirju v španskem Dos Hermanas v petem krogu po šestih urah premagala Angleža Nigela Shorta. Vrstni red: 1.-3. Anand, Kramnik, Polgar po 3, 5 točke; 4. Gelfand 3, 0; 5.-7. Karpov, Šalov, Topalov po 2, 5; 8./9. Short, Sirov po 1, 5; 10. Illescas 1, 0. Brez sprememb na ATP MONTE CARLO - Najnovejša lestvica ATP: 1. Sampras (ZDA) 5.666; 2. Muster (Avt) 4.080; 3. Chang (ZDA) 3.554; 4. Kafelnikov (Rus) 3.147; 5. Ivaniševič (Hrv) 2.710; 6. Krajicek (Niz) 2.598; 7. Enqvist (Sve) 2.312; 8. Moya (Spa) 2.180; 9. Rios (Cii) 2.168; 10. Ferreira (JAR) 1.940. ■ §§§§ NOGOMET / A LIGA Rapajičev gol z roko ni razburil Maldinija Preiskava in diskvalifikacija? RIM - Gol z roko Hrvata Rapajiča (na sliki AP v sredini) na tekmi med Perugio in Napolijem je povzročil pravi plaz žolčnih polemik in vsakovrstnih reakcij, vendar pa nogometni svet, ki glede takih in podobnih dogodkov nima najčistejše vesti, nasplošno zelo previdno ocenjuje potezo nogometaša Perugie. Federacija je od vodje sodnikov Paola Casarina zahtevala poročilo, šušlja pa se tudi o diskvalifikaciji igralca (rezultata seveda ni mogoče spremeniti), toda večina Rapajičev gol enači s hlinjenjem prekrškov v kazenskem prostoru, ki so v nogometu nekaj povsem vsakdanjega. Med Rapajičeve zagovornike sodi tudi selektor reprezentance Maldini, ki govori o istinktivni gesti. »Sodnik in njegovi sodelavci so prekršek spregledali, ne vem pa, kaj je pričakoval Nicchi, ko je Rapajiča vprašal, ali se je žoge res dotaknil z roko. Kaj naj bi mu rekel? Seveda Rapajič se je lagal, vendar je v tistem trenutku njegovo moštvo izgubljalo. Imel je možnost, da izenači. Perugia je na lestvici v nezavidljivem položaju«. Skratka, vse po starem.... TENIS / DAVIS CUP V polfinalu Italija proti Švedom V polfinalu Davisovega pokala v tenisu, ki bo od 19. do 21. septembra, so bodo pomerile Avstralija in ZDA ter Italija in Švedska. V četrtfinalu je v Adelaidi Avstralija premagala Češko s 5:0, v Newport Beachu so ZDA ugnale Nizozemsko s 4:1, Švedska je v Vaxjeju tesno izločila JAR s 3:2, tudi v Pešam pa je bila, kot znano, boljša gostiteljica. Italija je premagala Španijo s 4:1. Tekmovali so tudi v posameznih conah, osem držav pa si je priborilo svoje zastopstvo v boju za napredovanje v svetovni skupini: Avstrija, Zimbabve, Slovaška, Belgija, Kanada, Čile, Nova Zelandija in Južna Koreja. Za obstanek se bodo borile reprezentance, ki so izpadle že v prvem krogu: Brazilija, Romunija, Francija, Indija, Mehika, Nemčija, Rusija in Švica. Svetovna skupina: Avstralija - Češka 5:0 Rafter - Damm 6:1, 7:6 (9:7), 4:6, 6:4; Philip- poucoio Rilci Gl tl, 0.-±, 2:6, 6:4; VVoodforde/ VVoodbridge - Damm/ Rikl 4:6, 6:1, 7:5, 6:4; Philippoussis - Damm 6:4, 6:2; Rafter - Rikl 7:6 (15/13), 0:6,6:2 ZDA - Nizozemska 4:1 Agassi - Schalken 7:6 (8:6), 6:4, 7:6 (7:2); Cou-rier - Siemerink 4:6, 4:6, 6:1, 7:6 (7:4), 6:3; Lea-ch/Stark - Haarhuis/El-tingh 4:6, 4:6, 6:3, 3:6; Agassi - Siemerink 3:6, 3:6, 6:3, 6:3, 6:3; Stark -Schalken 6:4,6:0 Švedska-JAR 3:2 Enqvist - Stafford 7:5, 2:6, 6:4, 6:1; Bjoerkman -Ferreira 3:6, 4:6, 6:2, 6:7 (3:7); Bjoerkman/Nicklas Kulti - Adams/Ferreira 7:5, 2:6, 6:4, 6:7 (6/8), 6:2; Enqvist - Ferreira 4:6, 4:6, 4:6; Bjoerkman -Stafford 3:6, 6:0, 3:6, 6:2, 6:2 Italija-Španija 4:1 Camporese - Moya 6:7 (8:10), 6:7 (4:7), 6:1, 6:3, 6:3; Furlan - Costa 4:6, 6:3, 4:6, 6:4, 6:1; Campo-rese/Nargiso - Roig/San-chez 5:7, 7:6 (7:0), 6:2, 7:6 (7:5); Martelb - Moya 6:7 (5:7), 6:4. 3:6-rase - Gosta 6:2, 3:6, 6:4 PRIDI TUDI Tl v zadrugo Primorski dnevnik Prijaviš so lahko: - na sedežu zadruge v Ul. Montecchi 6 v Trstu s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 13. ure. - v sledečih bančnih zavodih (osrednjih sedežih in podružnicah): Zadružna kraška banka, Nova Tržaška kreditna banka, Kmečka banka, Zadružna kreditna banka -Doberdob, Zadružna kreditna banka -Sovodnje. Poleg tega pa zbirajo prijavnice za Zadrugo Primorski dnevnik v sledečih organizacijah in ustanovah: TRŽAŠKA POKRAJINA - osrednji sedež Zadruge v Ul. Montecchi 6 ■ Tržaška knjigarna ■ Slovensko deželno gospodarsko združenje ■Kmečka zveza ■ Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši - Opčine (ob torkih in petkih od 16. do 19. ure) ■ Slovensko deželno gospodarsko združenje -podružnica Nabrežina ■ Slovensko deželno gospodarsko združenje -podružnica Dolina ■Stadion I. maj pri Sv. Ivanu ■ Dijaški dom Srečko Kosovel GORIŠKA POKRAJINA^ - uredništvo Primorskega dnevnika v Drevoredu 24. maja št. I - Katoliška knjigarna - Kulturni dom - Slovensko gospodarsko združenje - ZSKD - Gorica Ul. Malta 2 - KŠD Kremenjak iz Jamelj V....... J VIDEMSKA POKRAJINA - uredništvo Novega Matajurja v Čedadu - uredništvo Doma v Čedadu - Slovensko deželno gospodarsko združenje v Čedadu - Dvojezični šolski center v Špetru - Kulturno društvo Ivana Trinka v Čedadu V J Včlani se lahko vsak polnoletni italijanski državljan ali pa tuj državljan s stalnim bivališčem v Fur-laniji-Julijski krajini. Izpolniti mora prijavnico z osebnimi podatki, izjaviti, da soglaša s statutom in pravilnikom zadruge, s seboj pa mora imeti veljaven osebni dokument in davčno številko. S članstvom v Zadrugi Primorski dnevnik boš prispeval k vsakodnevnemu izhajanju svojega časopisa. TENIS / MOŠKA B LIGA Gaja se je iz Medene vrnila praznih rok Kljub dobri igri Božiča in Boruta Plesničarja favorizirana La Meridiana zmagala s 6:0 - V nedeljo deželni derbi Bogata Modena je v tekmi 3. kola elitne italijanske teniske lige B pustila Gaji le drobtinice. Brata Plesničar, slovenski reprezentant Božic in Ruzzier so se z gostovanja v Emiliji vrnili brez dobljenega dvoboja. V podrejen položaj jih je menda deloma spravil 2e pogled na razkošni teniški center društva La Meridiana: bazen, telovadnica, dve restavraciji, velikansko število igriSC, na katerih so se istočasno odvijala tri prvenstvena srečanja, parkirani ferra-riji... Za naše razmere je to drugi svet in dokaz veC, da je za Gajo Ze izreden uspeh, da v B ligi sploh igra. Da ne bo nesporazumov; kljub gladkemu 6:0, je bil poraz gajevcev proti. favoritu številka ena za osvojitev prvega mesta v skupini povsem Časten. V treh od Šestih dvobojev je bil za določitev zmagovalca potreben tretji set. Največ sta pokazala Jaka Božic in Borut Plesničar. Slovenski reprezentant je z izkušenim Agnolijem (B2) bil oster in zanimiv boj za vsako žogico, na koncu pa je Agnoli ohranil mirnejšo kri. Za Božica je bil to Sele tretji poraz v osmih dvobojih v Gajinem dresu. Borut Plesničar je potrdil, da je v odlični formi in da se mu je po prvi zmagi v karieri proti B ligasu v preteklem kolu končno odprlo. Na drugi strani mreže je imel za nasprotnika vrstnika Rezzaghija. Bomt (Gl) je z odlično napadalno igro spravil nasprotnika v veliko zadrego. Rezzaghi se je iz težav izvlekel šele v 3. setu, ko Plesničar ni bil veC dovolj napadalen. AleS Plesničar je proti bivšemu mladinskemu reprezentantu Gottiju doživel svoj najhujši poraz v dmgoligaski konkurenci. Zbral je samo dve igri. Got ti velja več kot kaže njegova oznaka B3, Plesničar se je njegovi napadalni igri upiral, dokler je mogel, vendar pa ni nikoli prelomil nasprotnikovega ritma. Rigagnoli je Davidu Ruzzierju samo dvakrat odvzel igro s servisom, toda njegova zmaga' ni bila sporna, saj ga gajevec ni nikoli resneje zaposlil. Dvojici sta bili zgolj formalnost, najblizja Častni točki pa sta bila Aleš Plesničar in Božič, medtem ko sta bila Rezzaghi in veteran (nekdanji prvokategornik) Urbinati za Borata Plesničarja in Ruzzierja pretrd oreh. V nedeljo se bo Gaja v deželnem derbiju na Pa-driCah pomerila s Corde-nonsom. La Merdiana - Gaja 6:0 Agnoli - Božic 6:4, 3:6, 6:3, Rezzaghi - Borat Plesničar 6:4, 3:6, 6:1, Gotti -Aleš Plesničar 6:0,6:2, Rigagnoli - Ruzzier 6:3, 6:3, Rezzaghi/Urbinati - B. Plesničar/Ruzzier 6:4, 6:3, Gotti/Agnoli - A. Ple-sniCar/BožiC 6:7, 7:5,6:3. Ostali izid: Cordenons - Como 2:4. Vrstni red: La Meridiana Modena 6, Como 4, TV Genova 2, Gaja in Cordenons 0. — NAMIZNI TENIS / TURNIR »TOP 12« V MOLFETTI — Krosovka Wang najboljša Zelo dobro 7. mesto je tokrat osvojila Katja Milič Molfetta je bila prizorišče zadnjega turnirja najboljše dvanajsterice italijanskih namiznoteniških igralk, ki sta se ga udeležili tudi dve Krasovi igralki: drugokategornica Katja Milic in Številka ena med tujkami Wang Xue Lan (na sliki). Po predvidevanjih se je Kraso-va Kitajka zavihtela prav na vrh. V polfinalu je najprej premagala narašCajnico Nicoletto Stefano- vo. Dragi polfinalni par je bil kitajski. Med Chen Lei Lei in Ding Van, ki se je nato v finalu pomerila z Wangovo. Ding Van je Krasovi Kitajki iztrgala le prvi set, potem pa je VVangova krenila odločno proti zmagi in slavila s 3:1 (19:21, 21:14, 22:20, 21:13). VVangova se je v Molfetti že drgic vpisala med zmagovalke Top-12. Prvič je zmagala na turnirju v Novari v finalnem delu s štev. 3 Lauro Negrisoli in štev. 1 Fljuro Bulatovo, ki pa sta tokrat manjkali, kot še nekatere druge prvokategornice, tako da sta Steli obe skupini po pet igralk. Katja Milic je bila v skupini skupaj z VVangovo, kateri v skupini ni mogla konkurirati nobena nasprotnica. Katja Milic pa je zelo dobro igrala proti mladi branilki iz Coccaglia Kitajki Chen Lei Lei (-19, -12), odvzela set St. 7 Micheli Merendi iz iste ekipe (12, -9, -13) in premagala Marino Conciauro (12, -11,19), kar ji je v konCnici prineslo 7. mesto. Katja Milic si je nastop na Top-12 priborila kot tretjeuvršče-na na kvalifikacijskem turnirju. Top-12 se ji je prej trikrat za las izmuznil, ker je trikrat na kvalifikacijah zasedla 5. mesto, sedaj pa so se konCno njena prizadevanja uresničila in povrhu še z zelo dobro uvrstitivijo. Na štirih kvalifikacijskih turnirjih sta uspešno nastopili tudi Ana Ber-san in Vanja Milic. (J.J.) KOŠARKA / PO SOBOTNEM KOLU V B IN D LIGI Jadranovci proti San Rlippu končno prebili led in zdaj lahko spet upajo V D ligi Dom Agorest trenutno sam vodi Košarkarji Jadrana so konCno prebili led in z zmago proti najbrž naj-slabši ekipi v skupini za obstanek v B ligi San Fi-lippu iz Collegna spet obudili upe na obstanek v ligi. Seveda je ta še vedno daleC in v zadnjih petih kolih Čaka jadranovce izredno trdo delo. Toda zdaj se lahko vsaj reče, da to delo ni brezupno. Čehovinovi varovanci so v soboto dobro igrali predvsem v drugem polčasu. Čvrsta obramba, pametna igra v napadu in nekaj atraktivnih protinapadov so jim na koncu prinesli tudi visoko zmago. Seveda pa ena sama zmaga še ne bo prinesla pomladi. 2e v nedeljo v Valdarnu imajo plavi priložnost, da dokažejo, da bo v nadaljevanju v njihovem taboru slišati drugačno pesem. Seveda pa bo najpomembnejša tekma drugega dela za Jadran 26. aprila, ko se bodo v gosteh pomerili s Piove di Sacco, kjer bo treba za obstanek nujno zmagati. V D ligi so domovci preskočili tudi Cicibono Pref. Marsich in so sedem kol pred koncem sami na prvem mestu z dvema točkama prednosti pred Santosom, ki pa ima tekmo manj, vendar pa bo 19. aprila gostoval v Gorici pri naših košarkarjih. Dom Agorest Rob Roy pa Čaka že to soboto še en domači derbi. Njihov nasprotnik bo Bor Radenska, ki je tretja in ima od go-riške peterke štiri točke manj. Čeprav trener Doma Semolič pravi, da derbiji ne bodo odločili Lucio Tomasini (Jadran) prvenstva, pa bi morebitna zmaga Goričanov najbrž borovce že Moška B2 liga dokončno odrezala od boja za prvo mesto, ki edino neposredno vodi v C2 ligo. Borovci so v soboto po nekaj bledih nastopih zaigrali izredno borbeno in na ta naCin hoteli dokazati, da se v boju za vrh ne mislijo predati do zadnjega kola. Kontovel in Cicibona bosta glede na položaj - Čeprav obstanek matematično še ni zagotovljen - v zadnjem delu prvenstva lahko igrala bolj mirno in skušala popraviti položaj ter se prebiti v zgornji del razpredelni- ce. Skupina za obstanek IZIDI 5 KOLA: Valdamo - Piove di Sacco 80:74, Jadran - San Filippo 93:68, Sname Bergamo - Argenta 87:67. VRSTNI RED: Scame Bergamo in Valdamo 8, Argenta 6, Piove di Sacco 4, Jadran in San Filippo 2. PRIHODNJE KOLO: Piove di Sacco - Argenta, Scame - San Filippo, Valdamo-Jadran. Skupina za napredovanje IZIDI 5. KOLA: Rinaldi - San Giovanni 103:91, Borgomanero -Siena 87:83, Gesteco - Castelmaggiore 77:82. VRSTNI RED: Castelmaggiore 8, Gesteco, Siena in Borgomanero 6. Šesto S. Giovanni in Rinaldi 2. Moška B2 liga IZIDI 23. KOLA: Arte - Inter 1904 69:59, Bor Radenska - Lega Nazionale 89:72, Chiaibola - Libertas 119:100, Dom Agorest Rob Roy - Cicibona Pref. Marsich 82:73. Grado - Infoter 74:54, Kontovel - Momo Gib 71:73, Largo Isonzo - Acli TS 68:71, Santos - Rondri odložena. VRSTNI RED: Dom Agorest Rob Roy 38, Santos 36, Bor Radenska 34, Arte 30, Ronchi, Inter 1904 in Grado 26, Infoter 24, Libertas 22, Kontovel 20, Citibona Pref. Marsich 18, Momo Gib in Chiaibola 16, L. Isonzo 14, L. Nazionale 12, Acli TS 8. PRIHODNJE KOLO: Dom Agorest Rob Rov - Bor Radenska, Kontovel - Infoter, Libertas - Cicibona Pref. Marsich. Moška B2 liga IZIDI 16. KOLA: Breg - Stella Azzurra 74:76, Romanelli - Qm-nia Costmzioni odi,, Bira Bora - Petrolcliimica A odložena. Scoglietto - Virtus 70:69, Duke Pub - Skvscrapers 102:81. VRSTNI RED: Omnia Costruzioni 30, Scoglietto 24, Duke Pub 20, Petrolchimica, Bira Bora in Virtus 16, Skavscrapers 14, Stella Azzurra 10. Romanelli 8. Breg 2. PRIHODNJE KOLO: Breg - Duke Pub ROKOMET / ZENSKA B LIGA Zelo slab prvi polčas usoden za Zgoničanke V naslednjem kolu Kras upa na zmago proti Fregoni Kras - Quadrifoglio Thiene 13:22 (3:13) KRAS: Jagodic 6, Milkovič 2, Kermec 1, Bizjak 1, D. Ferluga 1, Čufar 1, Rudolf 1, Vitez, V. Ferluga. V nedeljo so Krasove rokometašice zaradi slabe igre v prvem polčasu izgubile priložnost, da bi osvojile zlata vredni iocki. Ekipa iz Thien je bila dokaj povprečna, odigrala pa je zelo dobro v obrambi, ki je domačinke niso uspele prebiti Na treningih so se krasovke pripravljale na obrambo 6:0, ki so jo nasprotnice igrale v prvem delu prvenstva, tokrat pa s° jih presenetile z obrambo 3-2-1, ki jo v Baliji le redkokdo igra. 'i o pa ne opravičuje Krasove igre, saj ima ekipa •~n večletne izkušnje, ki bi jih morala izkoristiti. Vesna Jagodic, 6 golov V prvem polčasu so si nasprotnice zagotovile visoko prednost, vsaka napaka domačink v napadu je privedla do hitrega protinapada gostov. Med polčasoma je Kresov trener Bortuzzo od svojih varovank zahteval, da v nadaljevanju v napadu zaigrajo z dvema pivotoma in veliko bolj agresivno. Tako je bilo v drugem delu na igrišču videti povsem drugačno, mnogo bolj živo in borbeno ekipo. V napadu sta se razigrali Erika Milkovič in Vesna Jagodic, v obrambi pa so vse skupaj dokazale svojo moC. Z igro v drugem delu so krasovke spet pokazale, da bi se lahko enakovredno kosale z vsako ekipo, saj so že večkrat zmagale drugi polčas. Manjka pa jim predvsem kostantno-st in učinkovitejše izvajanje protinapadov. V naslednjem kolu bo naša ekipa igrala z zadnjeuvrščeno ekipo iz Pregone, katero bi morala nujno premagati. (V.) NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI... Katastrofa Milana z Juventusom IZIDI 26. KOLA: Bologna - Reggiana 3:2, Cagliari - Roma 2:1, Fiorentina - hiter 0:0, Lazio - Piacenza 2:0, Milan - Ju-ventus 1:6, Parma - Sampdoria 3:0, Pe-nigia - Napoli 1:1, Udinese - Atalanta 2:0, Vicenza - Verona 0:0. VRSTNI RED: Juventus 52, Parma 46, Inter in Bologna 42, Sampdoria in Lazio 40, Roma in Milan 36, Fiorentina, Vicenza, Atalanta in Udinese 35, Napoli 33, Piacenza in Perugia 27, Cagliari 26, Verona 19, Reggiana 18. PRIHODNJE KOLO: Atalanta - Bologna, hiter - Milan, Juventus - Udinese, Napoli - Cagliari, Piacenza - Fiorentina, Reggiana - Vicenza, Roma - Parma, Sampdoria - Lazio, Verona - Perugia. V B ligi Brescia IZIDI 28. KOLA: Bari - Lecce 2:1, Ca-stelsangro - Cesena 1:0, Chievo - Pescara 1:1, Cosenza - Salemitana 3:1, Cre-monese - Brescia 0:1, Genoa - Venezia 3:0, Lucchese - Empoli 2:2, Palermo -Foggja 0:1, Ravenna - Reggina 0:0, Torino - Padova 1:2. VRSTNI RED: Brescia 53, Lecce 48, Empoli 45, Pescara 44, Ravenna 42, Torino in Chievo 41, Genoa 40, Foggia 39, Bari 38, Padova in Reggina 34, Venezia 32, Salemitana 31, Castelsangro 30, Cesena, Cosenza in Lucchese 29, Palermo 28, Cremonese 27. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: 111 1X1XX2 X2XX; DOBITKI: 13 (184 dobitnikov): 49.081.000 lir; 12 (5733 dobitnikov): 1.572.200 lir. Totogol PRAVILNA KOMBINACIJA: 1-2-6-9-16-19-20-27; DOBITKI: 8 (5 dobitnikov) 1.126.435.000 lir; 7 (1.463 dobitnikov) 2.884.300 lir; 6 (56.934 dobitnikov) 73.590 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: 2X 11 XI 11 IX 12; dodatna dirka: 13 - 5; DOBITKI: 14 (1 dobitnik) 477.336.000 lir; 12 (46 dobitnikov) 10.376.000 lir; 11 (892 dobitnikov) 535.000 lir; 10 (8.111 dobitnikov) 58.000 li Triestina zdaj bliže »play outu« kot »play offu« Triestina - Pontedera 0:1 (0:1) Strele: Ermini v 32. minuti TRIESTINA: Vinti, Zanotto, Gran-dini (v 87. min. Carli), Brevi, Corino, Scattini (v 84. min. Staži), Birtig (v 58. min. Aldrovandi), Poknonari, Spilli, Di Costanzo, Marsich. Po porazu s Pontedero je Triestina zdaj morda celo bliže »play outu« kot pa »play offu«. OSTALI IZIDI 28. KOLA: Arezzo - Ponsacco 2:1, Forli - Sandona 0:1, Iperzola - Temana 0:1, Maceratese -Baracca 1:0, Piša - Livorno 0:0; Rimini - Giorgione 0:1, Tolentino -Massese 1:1, Vis Pesaro - Pano 0:1. (prvoplasirana ekipa v Cl, ekipe od 2. do 5. mesta v play off, zadnja v D ligo, ekipe od 14. do 17. mesta gredo v play out). PRIHODNJE KOLO: Fano - Triestina. Slovenski šport V slovenski nogometni ligi Primorje popušča V slovenski nogometni ligi je ajdovsko Primorje doma osvojilo le točko, toda na tudi Maribor in Hit nista bila uspešnejša. IZIDI 24. KOLA: Primorje Ajdovščina - Rudar Velenje 2:2, Korotan Prevalje - Maribor Branik 3:0, Koper -HIT Gorica 2:2, PUblikum Celje - Mura Murska Sobota 1:0, Beltinci - SCT Olimpija 0:0. VRSTNI RED: Primorje 48, Maribor 42, HIT 41, Publikum 34, Rudar 33, Mura in Korotan 30, SCT Olimpija 28, Beltinci 26, Koper 14. Košarka: prve tekme končnice za naslov V Skloveniji so se zaceli boji za naslov državnega prvaka. Najboljših osem ekip je razdeljenih v dve skupini po štiri ekipe, ki se bodo najprej med seboj pomerile po dvokrožnem sistemu, nato pa bodo še zaključne tekme za naslov. Medsebojni izidi iz rednega dela štejejo tudi v 2. delu. Izidi, Skupina A: Pivovarna Laško - Smelt Olimpija 69:92, Helios Domžale - Idrija 105:79; vrstni red: Smelt Olimpija 14, Helios 6, Pivovarna Laško in Idrija 4; skupina B: Satex Maribor - Kovinotehna Savinjska 59:69, Republika Postojna - Maribor Ovni 97:87, Maribor Ovni - Kovinotehna Savinjska 92:83 (vnaprej odigrana tekma 5. kola); vrstni red: Kovinotehna 10, Republika 8, Ovni in Satex 6. ŠPORT, NOGOMET Torek, 8. aprila 1997 izidi in lestvice Elitna liga IZIDI 26. KOLA: Farma - Aquileia 3:0, Manzanese -Pozzuolo 0:0, Rivignano - Gradese 2:2, Ronchi - Ju-ventina 2:0, Sacilese - Centra Mobile 0:0, San Sergio -Itala San Marco 0:3, Sangiorgina - Pro Fagagna 0:0, Tarnal - Sevegliano 1:1. VRSTNI RED: Rivignano 44, tamai 43, Sacilese 42, Manzanese 41, Itala S. Marco, Sangiorgina in Sevegliano 35, Gradese in San Sergio 34, Ronchi 32, Cen-tro Mobile in Pozzuolo 31, Pro Fagagna 30, Fanna 29, Aquileia 24, Juventina 23. PRIHODNJE KOLO: Juventina - Fanna. Promocijska liga IZIDI 26. KOLA: Aiello - Lucinico 1:1, Capriva - Tri-vignano 1:0, Cussignacco - Manzano 0:0, Mossa -JjjBan Luigi 1:0, Ponziana - Primorje 1:0, San Canzian -StFlumignano 3:0, Sovodnje - Staranzano 2:2, Zarja -LMaranese 2:2. S VRSTNI RED: Mossa 53, Capriva 49, Lucinico 42, .; Ponziana in San Luigi 40, Trivignano 37, Zarja in 'ŠMaranese 35, San Canzian 32, Primorje 30, Flumi-*'gnano in Sovodnje 29, Manzano 28, Staranzano in . Aiello 24, Cussignacco 23. PRIHODNJE KOLO: Flumignano - Zarja, Manzano -Sovodnje, Primorje - Capriva. v Prva amaterska liga IZIDI 26. KOLA: Cividalese - Reanese 1:1, Costalun-ga - Medeuzza 2:0, Forgaria - Torreanese 1:1, Opicina - Tarcentina 1:2, Pagnacco - Riviera 1:0, Union 91 -Tavagnacco 1:1, Valnatisone - Como 1:0, Zarile Ra-buiese - Vesna 0:1. VRSTNI RED: Pagnacco 53, Tarcentina 48, Torreanese 45, Costalunga 44, Vesna 43, Cividalese in Valnatisone 42, Como 39, Riviera 37, Union 91 in Tavagnacco 31, Opicina 29, Reanese 24, Medeuzza 20, Zaule Rabuiese 18, Forgaria 15. PRIHODNJE KOLO: Vesna - Pagnacco. Druga amaterska liga Skupina D IZIDI 23. KOLA: CCS - Kras 2:0, Mariano - Latte Car-so 1:2, Primorec - Moraro 0:1, Pro Cervignano - Por-tuale 2:0, Pro Romans - Medea 1:0; Torre - Villanova 0:0, Villesse - Pro Farra 1:0. VRSTNI RED: Late Carso 52, Pro Romans 50, Mariano 39, Primorec 35, Villanova 33, Moraro, Pro Cervignano in Torre 31, Villesse 30, Medea 28, Portuale 27, Pro Farm 22, CCS 14, Kras 9. PRIHODNJE KOLO: Kras - Pro Cervignano, Villanova - Primorec. Skupina E IZIDI 23. KOLA: Breg - Natisone 0:0, Chiarbola - Sa-grado 4:0, Domio - Aurora 2:0, Olimpia - Premaniac-co 1:0, Piedimonte - Ancona 0:1, Poggio - Isonzo 0:1, Serenissima - Audax odložena. VRSTNI RED: Domio 49, Ancona 46, Isonzo 37, Natisone 36, Chiarbola 34, Aurora 31, Poggio 30, Breg 29, Piedimonte 28, Sagrado in Olimpia 24, Prema-niacco 23, Audax in Serenissima 16. PRIHODNJE KOLO: Sagrado - Breg. Tretja amaterska liga Skupina F IZIDI 23. KOLA: Begliano - Mladost 1:2, Paviese -Buttrio 2:2, Pieris - Vermegliano 1:1, San Vito - Gra-do odložena, Strassoldo - Azzurra 1:0, Terzo - Romana 0:0, Villa - Fogliano 2:1. VRSTNI RED: Mladost 48, Villa 47, Begliano 44, Vermeghano 42, Strassoldo 40, Azzurra 37, Fogliano 36, Paviese 31, Romana 30, Pieris 26, Grado 20, Terzo 19, San Vito 11, Buttrio 9.PRIHODNJE KOLO: Mladost - Terzo, Azzurra - Villa Skupina G IZIDI 21. KOLA: Breg - Roianese 0:1, Campanelle -Servola 3:2, Cus - Gaja 1:2, San Vito - MD Bosco 1:1, SanfAndrea - Venus 5:0, Union - L. Carso 1:4. VRSTNI RED: Roianese 53, Gaja in SanfAndrea 49, Campanelle 39, Servola 37, Cus 26, Montebello D. Bosco 21, Breg 19, Latte Carso 18, San Vito in Venus 14, Union 12. ZADNJE KOLO: Gaja - SanfAndrea, Montebello D. B. - Breg. Obvestila SK DEVIN - planinski odsek priredi v nedeljo 13. t. m., pohod »Memorial Mirko Škabar« od Praprota do Repna - koca pod Rupo. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10.30. Za povratek bo preskrbljeno. AOSPDT obvešča, da se bomo plezalci zbrati jutri, 9. aprila na sedežu SPDT, ul. Sv. Frančiška 20, ob 20.30. Vabljeni vsi ljubitelji alpinizma in vsi zaintetresirani. SZ BOR obvešča vse zainteresirane za nove tečaje aerobike, ki se bodo pričeti 14. aprila in bodo potekali ob urah kosila (13.30 - 14.30) ter popoldne (16.30 - 17.30) m 19.00 -20.00), da bo sestanek z vaditeljicama (Grgič in Mezgec) v petek 11. t. m., ob 19. uri na Stadionu 1. maj. Za vse informacije tel. v urad (tel. 51377 od 10. do 13. in od 17. do 20. ure). SKBRDINA vabi vse elane, tekmovalce in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 12. aprila ob 20. uri v Domu Brdi-na na Opčinah. SK DEVIN - smučarski odsek prireja ob zaključku sezone, v nedeljo, 20. aprila, društveno tekmo na Nevejskem sedlu (Prevala). Poleg zabave bo tudi prigrizek in žlahtna kapljica ter žrebanje daril. Pričakujemo vas kot ponavadi v polnem Številu. Prijave in informacije na tel. St. 040/2916004 - tajništvo, do vključno petka 18. aprila. »ELITNA LIGA« / 26. KOLO n Zgolj naključje? Juventino tokrat pokopali dve enajstmetrovki Le še kanček upanja za rešitev Ronchi - Juventina 2:0 (2:0) JUVENTINA: Zanier, Zorzi, Trampuš, Trevi-san, Prodomtti, Screm (Macuzzi), Zagato, Ce-cotti, Tabaj, Montina. Braida. Standresko moštvo očitno letos v tej kategoriji ni preveč ... priljubljeno pri sodnikih in verjetno tudi pri federaciji ne. Kajti drugače si gotovo ne moremo razlagati dejstva, da so sodniki proti Juventini dosodili tolikšno število enajstmetrovk. Da bi bila mera polna, so v nedeljo v Ronkah izgubili z 2 goloma razlike. Oba gola pa je nasprotnik dosegel iz enajstmetrovke. Juventina, ki je spet nastopila v zelo okrnjeni postavi (odsotni so bili: Bastiani, Gambino, Kaus, Villani in Romano) tako še vedno ostaja sama na zadnjem mestu in je njen položaj štiri kola pred koncem skoraj brezupen. Standrežci igrajo v nedeljo proti Farmi in z zmago bi ohranili še kanček upanja, da bi tudi v prihodnji sezoni igrali v tej ligi. O nedeljskem srečanju ni kaj dosti povedati. Gostitelji so z dvema enajstmetrovko-ma spraviti izid na varno že po prvem polčasu. V nadaljevanju so sicer gostje silovito napadali. Domačini pa so se spretno branili, poleg tega jim je priskočila na pomoč tudi »burja«, tako da so bili vsi napori Juventine, da bi vsaj izsilila neodločen izid, zaman. PROMOCIJSKA LIGA / V 26 KOLU Sovodnje na neverjeten način ob gotovo zmago Bazovci osvojili točko Tesen poraz Primorja proti Ponziani PROMOCIJSKA UGA Sovodnje Zadružna kreditna banka - Staranzano 2:2 (1:0) STRELCA ZA SOVODNJE: Tomšič in Viturel-ti. SOVODNJE: Tommasi, Devetak, Tomšič (Černič), Sambo, Bregant, Martucci, Zotti (Interbartolo), Agosto (Gorjan), Goriup, Businelli, Viturelli. Neverjetno je, kako so si Sovodenjd v nedeljo zapravili stoodstotno zmago. S tremi točkami bi si tudi skoraj zanesljivo že po tem kolu prislužili obstanek v ligi. Tako pa je pot do rešitve še dolga. Kot pred dvema koloma na derbiju s Primorjem so bile zanje tudi tokrat usodne zadnje minute. V nedeljo pa se je zgodilo še huje kot pred dvema tednoma na Proseku: Primorje Adriaker je tesno izgubilo (Foto Balbi/Kroma) V 3. AL / BREG ENAKOVREDNO Z ROIANESEJEM Važna zmaga Mladosti v gosteh proti Beglianu Gajo čaka odločilna tekma za 2. mesto v zadnjem kolu 3. AMATERSKA LIGA NA GORIŠKEM Begliano - Mladost 1:2 (0:1) STRELCA ZA MLADOST: P. Gergolet in Ar-gentin (11-metrovka) MLADOST: Harland, Argentin, Pellicani (Peric), A. Devetta, Zin, Monticolo, Mania, Fontana, P. Gergolet, Marušič, Blas on (R. Devetta). Mladost je v derbiju kola dosegla pomembno zmago v boju za napredovanje. Prvih 15 minut srečanja so Doberdobci gospodarili na igrišču, vendar so bili pri zaključevanju akcij dokaj netočni. V naslednjih minutah so prevzeli vajeti igre v roke domači, in vse je kazalo, da bo gostom trda predla. V 25. minuti pa si je Argentin z veliko borbenostjo pridobil žogo na sredini igrišča, jo podal do Petra Gergoleta, ki je preigral branilca in vratarja ter brez težav poslal žogo v mrežo. To je domačine potrlo, tako da so Doberdobci brez težav nadzorovali prednost do konca prvega polčasa. V drugem polčasu so se domačini z vsemi močmi vrgli v napad in se tako izpostavili protinapadom. Tako je v 54. minuti Peter Gergolet dobil žogo na svojem delu igrišča, stekel proti vratom begliana, »peljal na sprehod« celo obrambo domačinov in nato podal Robertu Devetti. Ta je spretno preigral branilca, ki ga je zrušil. Sodnik je upravičeno dosodil 11-metrovko, ki jo je uspešno izvedel Argentin. Domači so se vrgli v napad in zmanjšali izid, več pa jim ni uspelo, ker so se gostje dobro in organizirano branili vse do konca tekme. (G.D.) NA TRŽAŠKEM Cus - Gaja 1:2 (0:2) GAJINA STRELCA: Vescovo in Subelli (llm). GAJA: Martellani, M. Kalc (Leban), Capolino, Košir, Craievich, Gombač, Pugliese (Veglia), Subelli (Smilovich), Giursi, Musolino, Vescovo. Gajevci so proti tržaškim vseučilišč-nikom dosegli izredno pomembno zmago in tako skupno s S. Andreo ohranili drugo mesto na lestvici. In prav v nedeljo bo za Gajo na vrsti še pomembnejše srečanje, obračun s S. Sanf Andreo. Zmagovalec na tej tekmi, bo tako osvojil končno drugo mesto na lestvici in s tem pravico, da igra dodatni turnir za napredovanje v višjo ligo. V primeru, da bi se nedeljska tekma, ki bo v Bazovici, končala neodločeno, bi obe ekipi igrali še dodatno srečanje za osvojitev drugega mesta. Nedeljska tekma proti Cusu se je v bistvu odločila v prvih desetih minutah, ko je Gaja že dosegla dva zadetka. Prvega je dosegel Vescovo, drugega pa s Subelli iz enajstmetrovke. Gajevci so verjetno mislili, da imajo zmago v žepu. »Prebudili« so se v 5. minuti drugega polčasa, ko so gostitelji dosegli zadetek. Vseeno pa so brez težav ohranili tesno vodstvo in tudi zasluženo zmagali. Breg B - Roianese 0:1 (0:0) BREG: Buranello, Pečar (Babudri), Zobec, Ra-potec, Braico, Camassa (Luisa), Curzolo, Švab, Mauri, Ota, Rocchetti. Brežani so bili gostom, ki so si z zmago matematično prislužili napredovanje v višjo ligo, večji del srečanja povsem enakovredni. Zato so bili igralci Roianeseja tudi precej živčni. Gol so dosegli v 29. min. drugega polčasa in tako kronali uspešno prvenstvo. Brežani pa so spet dokazali, da se lahko kosajo z vsemi nasprotniki. (MDD) Staranzano, ki je predzadnji na lestvici, je ostal zadnje minute, zaradi izključitve, z devetimi nogometaši na igrišču, kljub temu pa so gostje v 79. min. najprej stanje zmanjšali na 1:2, dve minuti pozneje pa so izid celo izenačili. Neverjetno! Ne samo, Staranzano je zadnjih 10 minut igral samo z osmimi igralci, Sovodenjci, ki so brezglavo navalili na nasprotnikova vrata, pa tega niso znali izkoristiti in so se morali tako zadovoljili le s točko. Skratka, taka priložnost za zmago se bo Sovo-denjcem le težko ponudila. Ponziana - Primorje Adriaker 1:0 (1:0) PRIMORJE: Babich, Brai-ni, Crocetti, Guštin, Mislej, Auber, Leghissa, Kuk, Bla-nos, Crevatin, Pescatori. Prosečani, ki so nastopiti v precej okrnjeni postavi, bi na nedeljskemu derbiju gotovo zaslužili točko, saj so bili skozi vse srečanje enakovredni in občasno še boljši od Ponziane. Gostitelji pa so povedli z avtogolom in to prednost obdržali do konca srečanja. Primorje je sicer v glavnem napadalo, imelo tudi več priložnosti za zadetek, pri strelih na vrata pa so bili netočni ali niso imeli sreče. Največjo priložnost je naše moštvo imelo v začetku drugega polčasa, a domači vratar je z odličnim posegom ubranil enajstmetrovko, ki jo je izvedel Pescatori. Zarja - Maranese 2:2 (1:1) ZARJINA STRELCA. Pa-doan, Ispiro. ZARJA: Ellero, Lorenzi, Donaggio, Dussoni, Sclauni-ch, Ispiro, Deste, Prisco (Kališ), Padoan, Tognetti (Fajt), Ravalico. Po izenačeni, razburljivi in tudi dopadljivi tekmi sta se ekipi v Bazovici razšli z neodločenim izidom, čeprav je Zarja, ki je spet nastopila v zelo okrnjeni postavi, imela več od igre in tudi večje število priložnosti za zadetek od gostov. Domačini so tudi prvi povedli z lepim zadetkom Padoana. Gostje so izenačili po enajstmetrovki. Igralci so postali nato živčni, prišlo je tudi do splošnega prerivanja. Sodnik pa je pomiril duhove, s tem da je predčasno poslal v slačilnico Padoana in gostujočega igralca Zentilija. Gostitelji so nadaljevali z napadi, a nepričakovano so v drugem polčasu spet povedli gostje. Ispiru pa je v 25. minuti uspelo izenačiti z močnim strelom iz razdalje. V 1. AMATERSKI LIGI / PO ZMAGI NAD ZAULAM1 Vesna vse više na lestvici V 2. AL Primorec in Kras praznih rok, le Breg doma osvojil točko vročine in zato je bila igra vse prej kot p: lačna. V prvem polčasu nasprotnika ske 1. AMATERSKA UGA Zaule - Vesna 0:1 (0:1) STRELEC: Padovan. VESNA: De Rota, Giovini, Bandel, Malusa, Al. Majcen, Grassi, Lakoseljac, Padovan (Morassut), P. Sedmak, Sannini (Mor-leo), Šušteršič. Čeprav so Križani nastopili v dokaj okrnjeni postavi (manjkali so Cutrara, Soa-vi in Egon Fonda), so vseeno iz Zavelj odnesli vse tri točke in se še višje povzpeli na lestvici. Resnici na ljubo bi bil neodločen izid pravičnejši. Vesna pa je bia učinkovitejša v napadu in zlasti se je izkazal Padovan, ki je v prvem polčasu najprej zadel vratnico, nekaj minut pozneje pa zatresel nasprotnikovo mrežo. Vesna bi lahko spravila rezultat na varno že v prvem polčasu. Šušteršičev strel je namreč domači vratar odbil, Malusa pa je zgrešil sam pred praznimi vrati. V prvih minutah drgugega polčasa je imel Lakoseljac še zadnjo ugodno priložnost za Vesno, nakar so gostitelji prevzeli pobudo v svoje roke in stalno ogrožali vrata De Rote, ki je moral nekajkrat zelo drzno poseči. Svoja vrata pa je rešil pred zanesljivo kapitulacijo, ko je v 75. minuti ubranil enajstmetrovko. (S.K.) 2. AMATERSKA UGA Breg A - Natisone 0:0 BREG: Bolcato, Paoletti, Maiorano, Lau-rica, Buzzi, Sancin, Sancin, Biondi (Čanel-li), Prašelj (Vuk), Olenik, Doz, Sirčelj (Gra-nieri). Ekipi štabih v dokajšnjih težavah zaradi iriv- prvem polčasu nasprotnika skoraj nista imeli niti ene priložnosti za zadetek. Tudi v nadaljevanju se slika na igrišču ni bistveno spremenila. V 15. min. je Breg ostal le z desetimi igralci, saj je bil izključen Granieri. Gostje so tako nekaj več napadali, domači vratar Bolcato pa je nekajkrat rešil svoja vrata pred gotovim golom. Bil je gotovo najboljši mož na igrišču. (MDD) Primorec - Moraro 0:1 (0:1) PRIMOREC: Balzano, Frasson, Procen-tese, Peres, Policardi, Girardi (Perlitz) Leghissa, Simonetti (Predonzan), Birsa, Santi, Gorana. Trebenci so tokrat zapraviti možnost, da bi osvojili vsaj točko. Čeprav je burja motila potek igre, je Primorec stalno imel pobudo v svojih rokah, na koncu pa je ostal praznih rok. Gostje so namreč v 28. min. drugega polčasa nepričakovano povedli z golom Battistina. Zaman so bili vsi napori gostiteljev, da bi stanje izenačiti. CGS-Kras 2:0 (0:0) KRAS: Viva, Succi, Scrigner, Barbiani, Vatta, Angelini, De Pase (Emili), Mikelus, Cuccarich (Vodopivec), Chies, Rebetz (Macor). Kras, ki je že dlje časa v nižji ligi, je izgubil tudi proti predzadnjemu CGS. Krašovci so bili enakovredni gostiteljem večji del srečanja, v 23. min. drugega polčasa pa so prejeti prvi zadetek, drugega pa iz enajstmetrovke ob izteku srečanja in nov poraz je bil tu. DRŽAVNE IN DEŽELNE LIGE Konec bo zelo napet V moški B2 ligi vse odprto Združena ekipa na varnem? V moški B2 ligi se obeta izjemno napet in negotov konec sezone. Sest kol pred koncem samo tri ekipe že poznajo svojo usodo. Copparo je izpadel, Chioggia in Mogliana bosta tudi v prihodnji sezoni igrala v tej ligi. Boj treh moštev za napredovanje (dve mesti) je izredno izenačen, cel kup moštev pa se otepa z direktnim izpadom (tri ekipe) oziroma play outom (10 in 11. mesto). To pa pomeni, da so vse tekme pravi boj na nož in nihče nikomur ničesar ne podari, vtis pa je, da se razlika med boljšimi in slabšimi moštvi manjša. Zaradi poraza z Lagunalightom so si valovci verjetno zapravili možnost, da bi napredovanje osvojili že pred direktnimi spopadi zadnjih treh kol. Ce predpostavljamo, da bo do konca ohranil neprema-ganost na domačih tleh, bi lahko bilo za Val ključno gostovanje v Veroni proti Mec & Gregory’su. Celo bolj kot nastop proti vodilni Isoli. Ce Isola premaga San Miguel, pa bi se lahko Val v višji ligi (zaradi boljših setov) znaSel Se pred zadnjim kolom. Koimpex bo bo sobotnem nastopu proti Isoli do konca imel same direktne dvoboje. Na papirju sta ključna tista proti Santa Giustini (26. aprila) in La-gunalightu (zadnje kolo). Združena ekipa Koim-pex je z zmago v Porcii praktično dosegla obstanek v ligi. Od nevarnih voda jo loči osem točk, toda Godigese in Maj-zola nimata lahkega koledarja, za združeno ekipo pa zaostajajo še tri šesterke. Če- prav manjka Koimpexu Se ena zmaga, je cilj v bistvu dosežen in vse kaže, da prvič od Časov združene ekipe Meblo (deset let) se nastop v B ligi za našo žensko odbojko ne bo končal z izpadom. Zenska in moška Cl liga sta z vidika končnega rezultata za naše barve nezanimi prvenstvi. Izpada ni, boj za vrh zadeva druga moštva. Višek sezone bo v soboto, ko bo v telovadnici Kulturnega doma na sporedu povratni Zenski derbi. La Goriziani Zadružni kreditni banki se ni uresničila skrita želja, da bi derbi odigrale z enakim Številom točk kot Kmečka banka K2 šport. Nepričakovan poraz Prevenireja v MoSi so v taboru naših dveh C2 li-gašev sprejeli z različnimi občutki. Za Bor je to hud udarec, saj se je peto mesto, s tem pa možnost obstanka v C ligi, spet zelo oddaljilo (bolj kot kaže lestvica), za 01ympio pa spodrsljaj Tržačanov pomeni žarek upanja, da boj za prvo mesto le Se ni končan. Vendar je njena usoda še vedno odvisna predvsem od ostalih, kar seveda ni dobro. Misli naših dveh mladih Cetrto-ligašev so bili konec tedna usmerjeni v deželni finale mladincev in mladink. To slogašicam ni preprečilo, da bi v prvenstvu si z zmago proti Al-turi naredile Se en pomemben korak na poti do obstanka, nasprotno pa se je položaj Espega precej zaostril. Kot je pred dnevi potrdila odbojkarska zveza, bodo namreč iz lige izpadla štiri moštva. MLADINCI / DE2ELN1 FINALE Espego ni imel sreče Po tesnih porazih le tretji Mania igral poškodovan Združena odbojkarska ekipa Espego s trenerjema Radom Lavrenčičem in Mauriziom Corvijem se je morala na letošnjem deželnem finalu za mladince v Cor-denonsu zadovoljiti s končnim 3. mestom. Goriški fantje so po gladki zmagi proti prvaku Trsta Triestini v drugem dnevu tekmovanja klonili tako pred Corde-nonsom (Pordenone), nato pa Se pred VBU-jem (Videm). V zadnjih osmih letih so razne generacije mladinskih združenih ekip naših goriških društev na deželnem finalu Štirikrat zasedle prvo mesto, prav tolikokrat pa so pristale na drugi stopnički. Nedeljski izid je torej doslej najslabši. Botroval mu je tudi kanček pomanjkanja športne sreče, saj se je tik pred začetkom nedeljskih bojev poškodoval ramo Loris Mania, najboljši igralec ekipe. Loris je sicer stisnil zobe, vendar pa ni mogel dati svojega običajnega doprinosa, kar se je seveda poznalo. Kljub temu je bil Espego tako v prvi, Se posebej pa v drugi tekmi blizu uspehu, saj so si bile tri ekipe na tem finalu povsem enakovredne. Zato pa v Espegovem taboru končnega rezultata sploh ne jemljejo tragično. Ekipa je namreč tudi na tem tekmovanju dokazala, da je perspektivna. Poraza sta razgalila, katere so njene pomanjkljivosti, kar pa je navsezadnje lahko tudi dobro, ker daje trenerjema možnost, da te pomanjkljivosti odpravijo. Problem sedanje generacije je tudi v tem, da je doslej živela v senci igralcev letnika 1978, kot sta na primer bratranca Matej in Simon Cemic. Taksnih talentov v moštvu ni, toda vsi fantje dobro obvladajo posamezne elemente igre in kažejo veliko volje do skupinske igre. Po trenerjevih besedah se lahko marsikateri igralec lahko razvije v dobrega odbojkarja, Ce bo Se naprej imel dovolj dobre pogoje za delo. Nedeljski izidi: Espego - Cordenons 1:3 (12:15,, 15:12, 8:15, 7:15) Espego - VBU 2:3 (15:6,12:15,10:15,15:13,13:15) ESPEGO: Mucci 1+6, LukeS 1+4, Mania 8+14, Braio-ne 4+5, Macus 3+10, Černič 3+0, Jelen 1+4, Lutman 0+0, Brisco, Frandoli, Sergo. Triestina - Cordenons 1:3 VBU - Triestina 3:0 Končni vrstni red: VBU 6, Cordenons 4, Espego 2, Triestina 0. (A8dD) MLADINKE / Z 2. MESTOM NA DEŽELNEM FINALU Slogašice zanesljivo dosegle uvrstitev v meddeželno fazo Slogine mladinke so dosegle svoj cilj. Na deželenem finalu v TržiCu so tržaške prvakinje osvojile drugo mesto in se uvrstile v meddeželno fazo, v kateri se bodo maja meseca predvidoma pomerile s prvakom bocenske pokrajine in deželnim prakom Emilije Romagne. Na troboju v TržiCu ni prišlo do presenečenj. Naslov prvaka FJK je osvojil favorizirani Bmeters, ki je fizično, tehnično in taktično daleč prekašal oba svoja tekmeca in premočno potrdil lansko zmago. Društvo iz malega kraja Bagnaria Arsa pri Palmanovi, ki je na svojem področju prevzelo mesto nekdanje deželne velesile Cervignana, je v zadnjih treh letih dejansko izkopalo med sabo in ostalimi društvi v naši dežeh globok jarek. Vse igralke nastopajo v Cl ligi, lani so bile med mladinkami 3. v Italiji in sodec po povprečni starosti sedanje garniture igralk (mnoge imajo 16 let in sodijo torej Se v kategorijo deklic) lahko predvidevamo, da bo hegemonija Bmetersa trajala vsaj še nekaj let Ker je bilo torej vprašanje prvega mesta zgolj formalnost, je bila vsa pozornost usmerjena v boj za drugo mesto, ki letos prvič v zgodovini deželenih finalov v naši dežeh ni bilo zgolj prestižnega pomena, ampak je omogočalo uvrstitev v nadaljnjo fazo. Ker pordenon-ska pokrajina letos presenetljivo ni prijavila ekip, je o podprvaku neposredno odločala zadnja tekma hoboja med slogašicami in trdškim Fincantierijem. Igralke trenerja Peterlina so goriskega prvaka dokaj suvereno in tudi povsem zasluženo premagale, saj so bile praktično v vseh elementih boljše od svojih nasprotnic, ki so poskušale slogaSice presenetiti s servisom, kar pa jim ni uspelo bodisi zaradi številnih napak bodisi zaradi tega, ker jim tega slogašice niso dovolile. Čeprav so si naše igralke privoščile nekaj pavz, ki jih je verjetno treba pripisati tremi, so vseskozi držale niti igre v svojih rokah (predvsem po zaslugi Mamillove, Molassijeve in Kalceve), razen kot v drugem setu, v katerem je Fin-cantieriju uspelo izenačiti na 9:9 in 13:13. Vendar so igralke Koimpexa ohranile mimo kri, v tretjem setu pa si takoj nabrale zanesljivo prednos in jo nato brez večjih težav ohranile do konca. »Potrdili smo lanski rezultat. Jasno je bilo, da je Bmeters premočen, zato smo proti njemu v bistvu hranih moči za tekmo s Tržicanka-mi (na igrišču so se zvrstile vse igralke, op. ur.). Lahko bi zapustili boljši vtis, toda na zmago objektivno nismo mogli računati. V drugi tekmi pa so vse igralke izpolnile pričakovanja, posebno dobro pa je zaigrala Nicole Ma-millo. Z drugim mestom smo povsem zadovoljni, saj je bil naS cilj predvsem ta, da z uvrstitvijo v naslednjo fazo nadaljujemo pot v tej kategoriji,« je povedal Peterlin. ODBOJKA / IZIDI IN LESTVICE V DRŽAVNIH IN DEŽELNIH PRVENSTVIH Moška B2 liga IZIDI 20. KOLA: Mognano - Riviera 3:2 (11:15, 15:9, 15:5, 7:15, 15:11), San Miguel - Koimpex 3:1 (7:15, 16:14, 15:8, 15:12), Red Le-vel - Fosso 3:1 (15:7, 15:5, 10:15, 16:14), Chioggia - Lagunalight 3:2 (14:16, 15:1, 15:13, 11:15, 15:11), Cordenons - Copparo 3:1 (12:15, 15:7, 17:16, 15:11), Santa Giustina - Mec & Gregory’s 3:2 (15:12, 16:14, 4:15, 8:15, 15:13), Imsa Kmečka banka - Argentario 3:0 (15:7,15:7,15:12). VRSTNI RED: Red Leve) Isola 38, Imsa Kmečka banka in San Miguel 34, Chioggia 26, Colorifi-cio San Marco Mogliano 24, Riviera del Brenta 20, Koimpex in Ideal Santa Giustina 18, Lagunalight Paese in Argentario TN 16, Mec & Gregory’s in Futura Cordenons 12, Lovato Fosso 8, Gregorio Copparo 4. PRIHODNJE KOLO (12.4.): Koimpex - Red Level Isola, Gregorio Copparo - Imsa Kmečka banka. Ženska B2 liga IZIDI 20. KOLA: Godigese - Ca-vazzale 0:3 (3:15, 7:15,13:15), Por-cia - Koimpex 2:3 (4:15, 15:13, 13:15, 15:11, 9:15), Albators TV -Camst 3:0 (15:10,15:3,15:11), Wu-ber Schio - Mogliano 3:1 (15:2, 8:15, 15:11, 15:8), Rovereto - Mar-zola 3:0 (15:12, 15:7, 15:6), San-giorgina - Noventa 3:0 (15:3,17:15, 15:5), Alloys - Conegliano 0:3 (3:15,4:15,6:15). VRSTNI RED: Wuber Schio 36, Sangiorgina in Camst Videm 32, Albatros in Noventa Girls 28, Koimpex 22, Oroleader Cavazzale in Špes Veltro Conegliano 20, Fait Trasporti Rovereto 16, Godiegse in Marzola Grisenti 14, Domovip Por-cia 10, Mogliano 8, Alloys Fiirsten-bergO. PRIHODNJE KOLO (13.4.): Koimpex -Albatros. Moška Cl liga IZIDI 20. KOLA: Povoletto -Pasquato 1:3 (4:15, 15:10, 11:15, 11:15), Soča Sobema - Fincantieri 1:3 (7:15,11:15,15:8,13:15), Pon-te nelle Alpi - Eltor neodigrana, Nova Gens - Vivil 3:1 (15:6,15:13, 16:17, 15:12), Livenza - Oderzo 2:3 (5:15, 16:14, 6:15, 15:10, 12:15), Buia - Mussolente 1:3 (11:15, 9:15, 16:14, 5:15), Soave -Pallavolo TS 1:3 (5:15, 17:15, 2:15,8:15). VRSTNI RED: Nova Gens Noventa PD 40, Pallavolo Trieste 34, Electron Oderzo 30, Pasquato Chioggia 26, Armet Mussolente in Latterie Friulane Vivil 24, Livenza Piave in Eltor San Giovanni al Na-tisone 22, Fincantieri in Soave 18, Idealsedia Buia 14, Soča Sobema 4, Ponte nelle Alpi 2, Flbeus Povoletto 0. PRIHODNJE KOLO: Pasquato Chioggia - Soča Sobema. Ženska Cl liga IZIDI 20. KOLA: Fontane - La Goriziana Zadružna kreditna banka 3:0 (5:13, 15:12, 15:11), Kmečka banka K2 šport - Gemona 3:0 (15:11, 15:3, 15:2), Tomana -Dolo 0:3 (8:15, 6:15, 11:15), Edi Mobih - Codogne 3:1 (14:16, 15:5, 15:7,15:13), Sartori - San Carlo 3:2 (15:3, 15:9, 11:15, 5:15, 15:7), Co-lombo - Cordenons 0:3 (12:15, 8:15,11:15), Libertas Martignacco -Bmeters 1:3 (8:15, 10:15, 17:16, 4:15). VRSTNI RED: Sartori 40, Ottica Cordenons 34, Trend Dolo in Edi Mobili 32, San Carlo in Bmeters Bagnaria Arsa 28, Codogne 24, Co-lombo Verona in Kmečka banka K2 šport 14, Libertas Martignacco in La Goriziana Zadružna kreditna banka 12, Carigo Torriana in Fontane TV 4, Gemona 2. PRIHODNJE KOLO: La Goriziana Zadružna kreditna banka -Kmečka banka K2 šport. Moška C2 liga IZIDI 18. KOLA: VBU Videm -Itely Fojda 0:3 (13:15, 16:17, 12:15), Prata - 01ympia CDR 1:3 (15:17,15:12,14:16, 2:15), Como -Grado 3:0 (13:15, 15:9, 15:9), San Vito - Bor 3:1 (15:11,14:16,15:11, 15:9), Rojalese - Torriana 3:1 (8:15, 15:7, 16:14, 15:12), Prevenire -Mossa 1:3 (9:15,15:6,9:15,12:15). VRSTNI RED: Prevenire in Amaltea San Vito 30, Citta della Calzatura Rojalese in 01ympia CDR 26, Mossa Candolini 22, Bor Fortrade 20, Leyland Torriana 18, Como 16, Itely Fojda 12, Demar Prata 8, VBU Videm in Supermarket Europa Gradež 4. PRIHODNJE KOLO: Bor - Prevenire, 01ympia CDR - VBU Videm. Ženska C2 liga IZIDI 18. KOLA: Castenetto se-die - Vivil 3:2 (15:5, 15:8, 11:15, 12:15, 15:10), Tarcento - Cus Videm 3:2 (15:9, 16:14, 10:15,12:15, 15:6), Fiume Venelo - Gonars 3:0 (15:12,15:6,15:7), Farra -11 Merca-to di selz 3:0 (15:4, 15:3, 15:11), Sokol - Ristorante del Doge 0:3 (9:15,12:15,10:15), Sattec Gomma - Asijr Čedad 2:3 (13:15,4:15,15:3, 15:12,14:16). VRSTNI RED: Castenetto Sedie 34, Tarcento 30, Carftiulana Vivil 28, Asijr Čedad in Sanvitrans Fiume Venelo 26, Fara 22, Sattec Gomma 14, La Coloprea Gonars in Ristorante del Doge 10, Cus Videm in Sokol 8, II Mercato di Selz 0. PRIHODNJE KOLO: Sokol -Sattec Gomme. Moška D liga IZIDI 20. KOLA: Artegna - NPT 1:3 (15:9, 9:15, 11:15, 11:15), Acli Ronchi - Corridoni 3:0 (15:7,15:12, 15:3), Roveredo - Travesio 2:3 (15:13, 3:15, 10:15, 15:11, 13:15), SantAndrea - Cordenons 2:3 (7:15, 12:15,15:3,16:14,12:15), Espego -Ina Assitalia 0:3 (4:15, 5:15, 3:15), San Sergio - Maniago 0:3 (10:15, 6:15, 8:15), Club Altura - Rozzol 0:3 (14:16,4:15,14:16). VRSTNI RED: Maniago 32, Ina Assitalia Pradamano 30, Roveredo, NPT Spofford, Azmiut Rozzol in Shangri-la Club Altura 26, Rvaesio 22, Buffet Toni San Sergio, Acli Ronchi in Espego 16, La Grotta Artegna in Computer Discount 10, Corridoni 4. PRIHODNJE KOLO: Travesio -Espego. Ženska D liga IZIDI 20. KOLA: Sloga - Altura 3:0 (15:5, 15:5, 15:9), Aquileiese -Azzurra 94 3:1 (8:15,15:11,15:10, 15:10), Staranzano - San Lorenzo bo jutri, Fiumicello - Fontanafred-da 2:3 (15:12, 15:3, 11:15, 10:15, 14:16), Sanone - Paluzza 3:2 (15:11, 14:16, 15:8, 6:15, 19:17), Cassacco - Sgt 3:1 (15:5, 15:7, 12:15, 15:5), Virtus - Cecchinese 3:0 (15:0,15:13,15:13). VRSTNI RED: Cassacco 36, Di Emine sedie Paluzza 32, Autori-cambi Favento Virtus 30, Tecnoi-nox San Lorenzo 26, Aquileiese 24, Danone Rivignano in Cecchinese 22, Tranford Fontanafredda in Sloga 18, Azzurra 94 in Appiani Viaggi Sgt 14, Staranzano in Altura 10, Fiumicello 2. PRIHODNJE KOLO: Cecchinese - Sloga. Ekipe je imenu federacije nagradil podpredsednik FIFA V Boris Žerjal, slogašica Elisa Molassi (na sliki) izbrana za najboljšo tolkaCico. Izidi: Bmeters - Fincantieri 3:0 (15:4,15:4,15:1) Bmeters - Koimpex 3:0 (15:4,15:6,15:6) KOIMPEX: Molassi 5+4, Furlan 1+2, KocjanCiC 1+0, Obad 1+1, Sosič 2+2, Ma-millo 2+5, Kalc 0+2, Mauro 0+0, Kobau 1+0, Babudri 0+1, Cauter 0+0. Koimpex - Fincantieri 3:0 (15:8,15:13,15:7) KOIMPEX: Molassi 6+9, Furlan 6+4, Kocjančič 3+0, Sosič 0+2, Mamillo 8+11, Kalc 5+5, Mauro, Kobau, Obad, Babudri, Cauter. Končni vrstni red: Bmeters 4, Koimpex 2, Fincantieri 0. (ak) j DEKLICE h Za naslov Bor proti Virtusu Sloga že izločena Bor - Sloga 3:0 (15:3,15:3,15:8) BOR: Miličevič, Furlani, Ambrosi, Smotlak, Posar, Krase-vic, FrandoliC, Carpa-ni, Ivanovič SLOGA: Crissani, Kovačič, Gregori, Co-retti, Žagar, Obad, Maurel Povratni derbi med Borom in Slogo je določil, da se hosta za pokrajinski naslov borila Bor in Virtus. Bo-rovke so namreč tudi tokrat premagale Peterlinove varovanke in jih tako dokončno izločile iz boja za naslov, v primerjavi s prvim srečanjem pa je bilo njihova zmaga dosti lažja. Borove deklice so bile namreč zelo precizne in so malo grešile, v napadu sta kot ponavadi izstopah MiličeviCeva in Am-brosijeva, ostale pa so tudi zelo dobro opravile svojo nalogo. SlogaSice, ki so igrale brez poškodovane Cvelbarjeve, pa so zaigrale brez prave motivacije in tako razpoloženim Svetoivancankam niso nudile nikakršnega upora. Slabo igro mladih Sloginih odbojkaric pa gre verjetno pripisati tudi dejstvu, da so morale v kratkem Času odigrati precej tekem, kar za štirinaj-stletnice gotovo ni lahko (Sloga ima namreč v svojih vrstah tudi nekaj naraščajnic). Colonijeve varovanke Čakata sedaj odločilni srečanji z Virtu-som. Prvo bo že danes ob 18.30 v Soli Visinti-ni. Ce bodo borovke zmagale s 3:0, imajo naslov prvakinj že v žepu. (T. G.) 18 Torek, 8. aprila 1997 KULTURNI DOGODKI 1 PRIREDITVE PREDSTAVILA JE TRI SESTRE A.P. ČEHOVA Uspeh ljubljanske drame na festivalu v Solunu Prvi nastop nekega slovenskega gledališča v Grčiji LJUBLJANA - Čeprav v Ljubljano še niso prispele kritike uprizoritev dela A.P. Čehova Tri sestre, s katerim je ansambel SNG Drama Ljubljana prve dni aprila gostoval na Pomladnem gledališkem festivalu v Solunu, letošnji kulturni prestolnici Evrope, na obeh straneh prevladuje vtis, da je bila ta, prva predstavitev kakšnega slovenskega gledališča v Grčiji nadvse uspešna. Grško občinstvo, ki mu je ta festival v prvi vrsti namenjen, je slovenske gledališčnike z režiserko Meto Hočevar in dramaturginjo Diano Koloini vred nagradilo z živahnim odzivanjem in aplavzi na odprtem odru, v pogovorih po dveh uprizoritvah pa dokazalo, da dobro pozna za gostovanje izbrano delo, sta svoje vtise iz Soluna strnili omenjeni in igralca Saša.Pavček in Jernej Šugman. Povabilo selektorja festivala, umetniškega direktorja Gledališča Amalia, je prišlo v Ljubljano prek Evropske gledališke konvencije, združenja gledališč, ki posreduje tudi pri gostovanjih in izmenjavah. Za ljubljanskim ansamblom, ki je prireditev odprl, so se zvrstili še praško gledališče Ta fantastika, francosko Embarquez, Stockholmsko državno gledališče, Gledališče du Sy-gne/Noise iz Tokia, domači, grški gledališči Oma-da Edafous in Gledališče Pokra, Habbe & Meik - gledališče dveh iz Essna in britansko gledališče Fork-beard Fantasy iz Bristola. Potovanje Drame v Solun, prevoz scene in natis priložnostnega angleško-grškega gledališkega Usta je omogočilo slovensko ministrstvo za kulturo. Bati pa se je, da programa letošnjih gostovanj Drami zaradi domnevnega pomanjkanja namenskih sredstev v proračunu ministrstva za kulturo ne bo mogoče uresničiti. .. Drama naj bi se v bližnji prihodnosti predstavila s Hamletom v Craiovi (Romunija), v drugi polovici leta pa na Dunaju (z delom - koprodukcijo z Dunajskimi slavnostnimi tedni) in v Stockholmu. To bi bilo škoda, je ob tem menil ravnatelj Janez Pipan, saj bi se tako izjalovil dveletni trud, da bi se Drama SNG Ljubljana vrnila na evropska prizorišča, kar ji za zdaj dobro uspeva. Letos že tretji Pomladni festival v Solunu praviloma odpira večje gledališče z uprizoritveno zahtevnejšim delom, je povzela režiserka Hočevarjeva, letos je bila to Drama s Čehovim, lani, na primer, pa znano Narodno gledališče iz Craiove z delom Fedra, slavnega in po vsej Evropi uveljavljenega romunskega režiserja S. Purcareta. Eno od del tega danes najbolje plačanega evropskega režiserja, M že dalj časa deluje v Franciji, bo mogoče spoznati 11. maja tudi v Ljubljani, je dodal Pipan, ko se bo to gledališče, na poti v Veliko Britanijo, ustavilo v Ljubljani z delom Tit Andronik. Solun, sicer drugo največje mesto Grčije, deluje zelo evropejsko, kot uni- j verzitetno mesto je tudi ži- i vahno kulturno in intelek- : TRST Kulturni dom Jutri, 9. t. m., ob 10. in ob 16. uri ponovitev komedije Branislava Nušiča »Žalujoči ostali«. V Četrtek, 10. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 13. t. m., ob 16. uri: Matjaž Kmecl »Polnočno kričanje« v izvedbi Toneta Gogale. Predstava na izbiro za abonma odrezek St. 8. V petek, 11. t. m., ob 20.30 (red F): Aleksej Arbuzov »Staromodna komedija«. Režija Marko SosiC. Nastopata Lidija Kozlovič in Polde Bibič. SSG gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« v Četrtek, 10. t. m., ob 19.30 v Slovenjgradcu. Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 Danes, 8. t. m., ob 20.30 (red B) balet Rolanda Petita »II Gattopardo«, ki ga izvaja Ballet National De Marseille. Direktor David Garforth, orkester gledališča Verdi. Ponovitve predstav: jutri, 9.4., 20.30 (red E); Četrtek, 10.4., 20.30 (red H); petek, 11.4., 20.30 (red C); sobota, 12.4., 15.30 (red L) in 20.30 (red F); nedelja, 13.4., 16.00 (red G). Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich: urnik 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 8. t. m., ob 20.30 (red premiera): Mo-ni Ovadia in Theater Orchestra »Bahata di fine millenio«. Predstava v abonmaju: odre- GORICA Kulturni dom Gorica Kinema: v Četrtek, zek 10 - rumen. Jutri ponovitvi ob 16. uri (red sreda popoldan) in ob 21. uri (red prost). Gledališče Cristallo - La Contrada V petek, 11. t. m., ob 20.30 premiera: gostovanje gledališča Teatro stabile del Veneto Carlo Goldoni s komedijo »Se no i xe mati no li volemo«, režija Giulio Bosetti. Nastopajo Giulio Bosetti, Antonio Salines in Gian-ni Bonagura. OPČINE Prosvetni dom V petek, 11. t. m., ob 20. uri - premiera: Mladinska lutkovna skupina SKD Tabor predstavlja igro »Korenčkov palček« Svetlane Makarovič. Režija Olga Lupine. Scena, likovna zasnova in realizacija lutk Magda Tavčar, avtorska glasba Miran Košuta. Ponovitev v soboto, 12. t. m., ob 20. uri. GORICA Kulturni dom Danes, 8. t. m., ob 20.30 gostovanje SSG s »Staromodno komedijo«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 8. t. m., ob 20. uri film »Evita«; ponovitev jutri, 9. t. m., ob 20. uri. Jutri, 9. t. m., ob 9.00 in ob 10.30 gostovanje Lutkovnega gledališča Jesenice s predstavo »Fonfek Fije« (za predšolski abonma«. V torek, 15. t. m., ob 11. uri srečanje otroških folklornih skupin Primorske. 10. t. m., ob 20.45 »Glasovi skozi C as« r. Franco Piavoli. Odsev časa na starih razglednicah v Cekinovem gradu LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine Ljubljana (MNZL), ki v zadnjem CuevL med drugim gietematično predstavlja zbiralce različnih, za zgodovino pomembnih predmetov, so včeraj odpr-li razstavo, naslovljeno Odsev časa na starih razglednicah. Ob svoji desetletnici delovanja jo je v sodelovanju z omenjenim muzejem v Cekinovem gradu pripravila sekcija zbiralcev razglednic Numizmatičnega društva Slovenije. Razstavljenih je skupno prek 500 razglednic sedmih zbiralcev, ki izvirajo iz obdobja od konca prejšnjega stoletja do konca druge svetovne vojne. Razglednice so razvrščene v pet tematskih sklopov: krajevne, vojaške (iz 1. svetovne vojne), narodnobuditeljske, razglednice slovenskih gradov in velikonočne. Ogled razstave, ki bo odprta do 11. maja, je brezplačen, so sporočili iz MNZL. (STA) tualno središče, so poveda-li gledališčniki. Slovensko predstavo so Grki sprejeli izjemno toplo in s temperamentom, ki ga pri domačem občinstvu ni srečati. Režiserka Hočevarjeva ob tej izkušnji spoznava, kako zelo so za ansambel pomembna, saj igralci na ta način "lahko presežejo relativno ustaljeno razmerje do domačega občinstva", za predstavo samo pa je uspeh na gostovanju vzpodbuda, da ostane na sporedu gledališča še kakšno sezono dlje. (STA) CERTIFICATI DEL TESORO ZERO-COUPON NA 18 IN 24 MESECEV ■ 18-mesečne zakladne vrednotnice CTZ se koristijo s 15. aprilom 1997 in zapadejo 15. oktobra 1998, 24-mesečne CTZ pa se koristijo s 14. marcem 1997 in zapadejo 15. marca 1999. ■ Zakladne vrednotnice so ”Zero-coupon“, to pomeni, brez kuponov za izplačilo obresti. Ob podpisu varčevalci položijo nižjo vsoto kot je nominalna vrednost vrednotnice; ob zapadlosti, in sicer 15. oktobra 1998 oz. 15. marca 1999, prejmejo nominalno vrednost vrednotnice. Fizične osebe in drugi enakovredni subjekti bodo na osnovi zak. dekreta 239/96 prejeli nominalno vrednost vrednotnic neto po odbitku davčnega odtegljaja v višini 12,50%. ■ Vrednotnice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ■ CTZ se lahko rezervirajo pri bančnih okencih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 9. aprila. Banca dTtalia ne sprejema rezervacij. Za rezervacije in podpise ni predvidena nikakršna provizija. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in donos bosta objavljena v časopisju. ■ Vplačila vrednotnic, po ceni izneseni na dražbi, je treba poravnati 15. aprila. ■ Posojilo je izdano z enojnim globalnim certifikatom, ki ga ima v depozitu Banca dTtalia. Certifikat je lahko deljiv in odgovarjajoči stroški so v breme prosilca. ■ CTZ se uradno kotirajo. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. KOROŠKA TINJE Dom prosvete Sodalitas: danes, 8. t. m., ob 19.30 predavanje dr. Avguština Mahe j a »Slovenski duhovniki na Koroškem v letih 1930 do 1950«. ŽAMANJE Pri družini Terezije Picej: jutri, 9. t. m., ob 19. uri prireja Slovenska gospodarska zveza srečanje gostincev. CELOVEC Modestov dom: v petek, 11. t. m., ob 19.30 »Mladina spoznava avstrijske narodne skupnosti« - referent Branko Lenart. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: v petek, 11. t. m., ob 19.30 diskusija »Pomoč oz. samopomoč za ženske«. V soboto, 12. t. m., ob 9. uri »Informacijske mize« - možnosti za osebno informacijo in izmenjavo izkušenj. ŠKOCJAN Kulturna dvorana Kassl: v soboto, 12. t. m., ob 20. uri vigredni koncert. CELOVEC Evropska hiša- Reitschulgasse: v sredo, 16. t. m., ob 19. uri »Izkušnje s sosedi«, referent inž. Vlado Indjič-Sušanj, Zagreb. TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97 Stolnica Sv. Justa Danes, 8. t. m., ob 20.30 nastop Komornega zbora A ve iz Ljubljane pod vodstvom Andraža Hauptmana. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 koncert pianista Richarda Goode. Na sporedu Stravinski, Ravel in Schonberg. Avditorij Muzeja Revoltella Glasbena srečanja gledališča Verdi: jutri, 9. t. m., ob 18. uri recital Anne Marie DelVOste. GORICA Kino Corso Jazz srečanja: danes, 8. t. m., ob 21. uri koncert Tribute to Antonio Carlos Jobim: Jobim Morelenbaum Quintet. SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 V sredo, 16. t. m., ob 19.30 koncert Damjane Bratuž - Svet Bele Bartoka. NOVA GORICA Kulturni dom V petek, 11. t. m., ob 20.30 koncert Komornega orkestra Berlinske filharmonije »Filhar-moniški virtuozi« - glasbeni abonma in izven. KOSTANJEVICA fNova Goricah Kapela Frančiškanskega samostana V torek, 15. t. m., ob 19.30 bo v organizaciji Kulturnega doma iz Nove Gorice na sporedu 6. koncert v okviru cikla »Glasba z vrtov sv. Frančiška«. Nastopili bodo Veronika Fink -Menville (mezzosopran), Marko Fink (basba-riton) in Nataša Valant (klavir). Primorska poje: v petek, 11. t. m., ob 20. uri v Avditoriju v Portorožu; v soboto, 12. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici in ob 20. uri v Kultrunem domu v Kobaridu; v nedeljo, 13. t. m., ob 17. uri v Centru Lemgo v Teru (Beneška Slovenija) in ob 17. uri v osnovni šoli v Cerknem. TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Občinska razstavna dvorana (Trg Unita), Palača Costanzi, Sala Albo Pretorio: na ogled je razstava »Zone d’arte«. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 15.4. razstavlja slikar Gligorov. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’ar-te di tutti«. Sedež turistične ustanove (Ul.San Nicold 20): do 9.4. razstavlja Ferruccio Bernini. REPEN Kraška galerija: do 20.4. razstavlja Klavdij Palčič. Urnik: samo ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.30. RICMANJE Baragov dom: na ogled je razstava fotografij Maria Magajne. Urnik ogleda ob delavnikih od 9. do 12. ure. GORICA Kulturni dom: do 13. t. m. razstavlja Viljem Cigoj. Ogled je možem samo ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med kulturnimi prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava Goart Online. KOROŠKA_______________________ CELOVEC Mestna galerija: do 17. maja je na ogled razstava Oskarja Kokoschka. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: do 14.4. razstavljajo umetnice iz Slovenije, Avstrije in Italije v okviru projekta Ženske-manjšina-umetnost-identitete. ŽITARA VAS Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološka razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«. TINJE Galerija Tinje: do 30.4. je na ogled razstava Marka Jarca »Na bregu Ljubljanice«. RAI 3 slovenski program S RAI 1 6.30 6.45 9.35 11.10 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.05 15.50 17.30 18.00 18.10 18.45 19.20 20.00 20.40 22.40 22.45 23.40 0.10 0.40 1.00 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Melba Ruffo in Stefano Ziantoni), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Domani vinco an-ch’ io (kom., ZDA 77, i. Melanie Griffith, Robby Renson) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Projekt 14 (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Aktualna oddaja: Test (vodi Sbastiano Somma) Dok.: Kvarkov svet - Ris, Shingalana (1. del) Mladinski variete Solleti-co (vodita Elisabetta Fer-racini in Mario Serio), vmes nan. Lassie in risanke Alladin Nan.: Zorro Dnevnik Aktualne zanimivosti: Italia sera - Italija zveCer Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Nogomet: Inter - Monaco (pokal UEFA) Dnevnik Variete: Singoli (vodi Edvvige Fenech) Velike razstave: Jubileji v slikah Alinarija) Dnevnik, zapisnik, horoskop, noCni pogovori in vremenska napoved RAI Educational Aktualno: Sottovoce - RAI 2 7.00 8.50 9.10 9.35 10.45 11.00 11.30 13.00 14.00 16.15 16.30 18.15 18.40 19.00 19.50 20.30 20.50 22.35 23.30 0.30 Variete za najmlajSe Nan.: Lassie Aktualno: Io scrivo, tu-scrivi - Jaz pisem, ti pišeš Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Tg 33.11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik. 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) 17.15 Dnevnik Aktualno: La cronaca in diretta-Kronika v živo Dnevnik in šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nanizanka: Hunter (i. Fred Dryer) Variete: Go-Cart Dnevnik Nan.: L’ avvocato delle donne - Rosina ( i. M. Melato, L. Indovina) Variete: Macao NoCni dnevnik, Neon-Ki-no, 0.10 Danes v Parlamentu, 0.20 Šport Jaz pišem, ti pišeš ^ RAI 3 6.00 8.30 8.55 10.30 12.00 12.15 14.00 14.50 15.30 17.00 18.30 19.00 19.55 20.10 20.30 22.30 22.55 0.30 Jutranji dnevnik, vreme Nan.: Vita da strega Film: Non puoi impedir-mi di amare (dram., ZDA ’39, i. C. Grant) Rai educational: Tema- magazine Dnevnik Rubrika: Telesogni (vodi Claudio Ferretti),13.00 Media/Mente, II grillo Deželne vesti,dnevnik Dok.: Tgr Leonardo, 15.00 Metropoli Športno popoldne Dok. oda j a o znanosti in naravi: Geo & Geo (vodi Licia Colo), vreme Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Tgr - Regioneitalia Variete: Blob Aktualna odd. : Chi Pha visto? Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Drug Stories, 23.55 Italians, cioe italia-ni (vodi B. Savagnini) Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme §8 RETE 4 ^D> ITALIA 1 Jr Slovenija 1 |r Slovenija 2 Nad.: Angelica TV film: Dipinti alla pištola (krim., Fr. ’95) Nad.: Vendetta d’ amore Aktualno:Teste e corna Nad.: Perla nera, 10.30 Ali del destino, 11.00 Aroma de cafe, 11.45 Mi-lagros, 11.30 dnevnik Variete: La ruota della fortuna - Kolo sreče Dnevnik Es 1’ essenza della vita Nad.: Sentieri - Steze Film: Troppo bello per essere vero (dram., ’88) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Dokumenti: La macchina del tempo Ciak- Filmske novosti Film: L’ innocente (dram., It. 76, i. G. Gian-nini), 2.05 Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani, vreme Dok. oddaja o naravoslovju: Galapagos TV film: La signora della citta (dram., It. 95, i. Remo Girone, Barbara Blanc, zadnji del) Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Variete: Maurizio Costan-zo Show Variete za najmlajSe Bim Bum Bam in risanke Aktualna kronika: Veris- Otroski variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: A-Team, 10.15 Ma-gnum P.I., 11.35 Mc Gy-ver Aktualno: Planet Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Happy days Otroški variete Ciao Ciao Parade in risanke Lupin, 14.25 Telepanzane Aktualna odd.: Colpo di fulmine Nan.: Baywatch Variete za najmlajše: Pro-ve su strada di Bim Bum Bam, 17.25 Batroberto 2 Nan.: Primi baci, 18.00 Karine in Ari Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Flipper Variete: Edizione straor-dinaria! (vodi E. Papi) Film: Maledetta ambizio-ne - The Temp (dram., ZDA ’93, i. T. Hutton, L. Flynn Boyle) Film: Silver (krim., ZDA '93, i. S. Stone) Aktualno: Fatti e misfatti Šport: Rally S tele 4 22.35, 23.50 Dogodki in odmevi Nad.: La ribelle Košarka Aktualne teme: Zoom La sfera di cristallo Film: Soffiči letti dure battaglie Zoom - Sindikalne teme <&> MONTECARLO Vremenska panorama-Euronevvs Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nan. Jake in debeluh (ZDA, 1. ep.) Film: Cestni bojevniki (ZDA) Spoznavanje narave in družbe (5. oddaja) Poročila TV igrica: Lingo (ponovitev) Videostrani Tedenski izbor: Po domače, 15.15 Pro et con-tra, 16.05 Oddaja o turizmu: Homo turisticus Mostovi Videostrani Obzornik Otroški program: Taborniki in skavti, 17.25 nan. Željko (Avstralija, 5. epizoda), 17.50 Dodojeve dogodivščine Po Sloveniji TV prodaja TV igrica: Kolo sreCe Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Dok.: film: Portert Alana Hranitelja: Vsa umetnost je ustvarjanje podob (režija Slavko Hren) Napovedniki Studio City Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Nemška nadaljevanka: Berlin Alexanderplatz (r. R.W. Fassbinder, i. G. Lamprecht, H. Schygulla, B. Sukowa, 2. del) Svet poroCa Studio City (ponovitev) Videoring 0.25 Teletekst Euronevvs Tedenski izbor: Sobotna noc, 13.05 Pomagajmo si Recept za zdravo življenje Oddaja TV Koper: Nedeljska reportaža Nan.: Murphy Brovra ZDA (12. epizoda) Osmi dan Dokumentarna oddaja: Divja Sibirija (Švedska) Slovenski magazin Tedenski izbor: Nemška nanizanka: Komisar Rex (6. epizoda) Ameriška nanizanka: Simpsonovi (74. epizoda) Ameriška nanizanka: Vesoljska policija (14. epiz-da) Prisluhnimo tišini Avstralska nanizanka: Echo Point (50. epizoda) Napovedniki Včeraj, danes, jutri Ciklus filmov Luisa Bu-nuela: Lepotica dneva (Fr,-It. 1967, i. Catherine De-neuve, Michel Piccoli, Francois Fabian, Francisco Rabal) Napovedniki Včeraj, danes, jutri /Ne/znani oder Drama: Antigona (Sofok-les, posnetek predstave SLG Celje) Zlati petelin ’97 (ponovitev) /Ne/znani oder (ponovitev) H? Koper simo - Tutti i colori della cronaca Variete: Tira & molla (vo- 19.30, 22.30, 1.40 Dnev- di Paolo Bonolis) nik, 13.00,19.50 Šport Dnevnik TG-5 Due come voi Variete: Striscia la noti- Rim Strettamente personale zia Film: L’ idolo cinese Variete: 11 gatto e la volpe dram., ZDA ’46) - Volk in lisica (vodijo P. jTTy Variete: Tappeto volante Bonolis, Wendy in Luca Variete: Zap zap, risanke Laurenti) Aktualno: Check Point Dnevnik Film: Blob, il fluido che Variete: Maurizio Costan- uccide (fant., ZDA ’89) zo Show, vmes (0.00) Nogomet: Tenerife- nočni dnevnik Shalke 04 (p. UEFA) Euronevvs NBA Action Kulturna oddaja: Čudni dnevi, 17.30 TV šola Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin Nedeljska reportaža Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: NoCni sodnik Dokumentarna oddaja Alpe Jadran Pogovorimo se o... Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Veslanje: Mednarodna pomladanska regata (iz Kopra) Vsedanes - Tv Dnevnik r "\ Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta - v živo; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Ekološki kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Obvestila; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za jazz; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz glasb, šol; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta lati-na; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Stos - Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek In zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16,05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Petkov večerni obred; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Modri val svetuje; 10.40 Power play;10.45 Horoskop; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Program z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo; 22.30 Iz diskoteke RK, Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 govorimo o..,; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello, 13.00 L' una blu; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 Rap: 18.15 Male istrske zgodbe; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aleksandrinke; 8.40 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Tisoč dni, dvesto noči (M. Sosič, 7. del); 9.40 Sobne rastline: ciklama; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Utrinki; 14.30 Pregnani; 14.50 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17,10 Mi in glasba: Simf. orkester RTVS; 18.00 Večni sopotniki: O drage zvezde voza! (G. Leopardi, r. S. Verč); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dn)i. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 UT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL TOPLA HLADNA SREDIŠČE ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA SREDISCE ANTI- CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka nad nase kraje s severnimi vetrovi hladen in suh zrak. 1010 1030 1020 1030 1010 1020 ^ AF'" STOCKHOLM HELSINKI 9/13 o., 9/13 MOSKVA 3/10 KOBENHAVfl ."'v- - - & (S -40ND0NO AMSTERDAM 12/16 BERLIN 8/20 VARŠAVA7/17 12/17 C''n~? A ° ------- oBRUSELJ J ..X A y-V oPARIZ »/le (f ^ »DUNAJ 11/13 -----’ o LJUBLJANA 8/20 ° BEOGRAD 12/24 — ° C 6 15/20 o KIJEV 6/13 ZENEVA15/18 ° MILANO _ ° 15/19 v 10 2° LIZBONA yv. 15/20 .O Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 6 'X