List 26. SD dar 9 m fi •O v Tečaj tni V in aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr den Ljubljani v sredo 26. junija 1867. €io$podarske stvari. Stejmo 20 đelavnih đni na mesec, tedaj pride Zakaj krav ne vpregali na vsak delaven dan na vsako kravo po krajc. Po za Casi so res tako slabi za kmetijstvo gospodar na vse str jel gledat ; da i kaj mora dobička Če krava mleka daje in gnoja, zraven tega pa tudi še vprežena delà, gotovo prekosi vola. Zato je pomislika vredno: ali bi ne bilo prav, da se za na- .........." * - Da to je takem vprežena krava gospodarju delà na dan krajc. To je vendar dober kup delo, pa še to hodi gospodarju na dobro, da je mleko vpreženih krav veliko mast nej e. Ako živina zmerno (ne preveč) delà j se zgubé vodeni deli, smetane pa se naredi več. (Konec prihodnjič.) k dna kmetijska delà tudi krave vpregajo? vpregati je sramota boljemu gospodarju puhla ošabnost. To bomo dokazali s tem drugod po svetu y kako Je Gospodarske skušnje. * o plevej o prosó Proso pleti po ple Naj prej rečemo, da so krave za delo bolj uboglj tako piše časnik moravske kmetijske družbe m pridne kakor voli, in posebno za oranje bolj pri pravne. Al presiliti se ne smejo, tudi še dobro molzejo. Dopold da zraven delà vicah je precej drag se to delo prepusti o v cam. Po skušnjah je gotovo, da reč. Ti stroški se lahko prihranijo, ako pa tudi u ure delajo vsaki dan, — jv, se dobro krmijo (dosti jesti naj se jim dá!) naj ure > popold se ovca ne dotakne prosá; plevél rada pomuli prosó to je pravo?, zraven na pa pusti na strani. Ako je treba, se tudi dvakrat po takem guba na mleku ni velika Zadnj tedne ? ovcah dá proso popleti, če tudi je prosó že 8 do 12 palcev visoko. — Na grajščini v Luhačovicah na Morav- kadar so breje, naj se bolj varujejo, kakor se varujejo tudi breje kobile. Maíi kmetje, zlasti v goratih krajih, krave vpre- gajo že od nekdaj skem se pletev prosišč le ovčjim čedam prepušča, na to je gledati, da se ovce ob suhem vremenu spusté v prosišča; sicer pa se nikakoršne škode ni bati Ker ta pletev ni sploh znana, zato jo priporočamo delà s kravami goratih krajih na Ceskem opravljajo poljska njimi vozijo tudi drva, in ker jim gospodarjem, kteri imajo ovce. % Rsj dobre klaje obilo daj6, so tudi zmolžo prav zadovolj v vojvodstvu Sachsenburg - Altenburškem nima (rsica) v strojarijah Tudi skor nobene )) kravj kmetj druge vprežne živine kakor krave s tova skorja čedalje draža, zato so jeli strojí to misliti, s čem bi nadomestili hrastovino i je Anglež Tomaž Rankin patent na to vzel, da z Ker je hra- zopet na 1764. sj em e a tako jih imenujejo — se pri svojem usnje stroji. Neki fabrikant je nedavno ta stari patent gospodarstvu zato bolje počutijo, kakor „konjski kmetje a sopet na dan spravil, in se prav hvali ta namen se Konji jim přiděláni oves pojedó, uni pa oves prodajo; požeto rsje položi na solnce, da se do dobrega posuši Ó e mlek > so k in ilo v se povrh g poje dle, done s el jim Tako suho masla, delo v vpregi pa je čreslo melj rsj y da se dene v mlin (stope), kjer se navadno se drug melj v s ta-le pričati tedaj a. . „ . „ , _ _ „ w Glog ali belo trnje Neki belgišk grajščak se je hotel pre- (Weissdorn) je najbolji za žive meje ; naredé pa se Kdor krave vprega, najcenejše vozan; to spnčuj kuŠnj čreslo, za strojilo rabi Žive meje glogov prah ) ki se potem, kakor ) ali je res dobro krave vpregati. Iz bral si je take meje tudi lahko zato, ker se gioga na sončnaten molznih krav, enake starosti, ki je tudi vse trdem svetu povsod dosti nahaja. Ker pa nekteri go ker glog na sončnatem enako krmil (futrál) 4 j k One 7 ostale 4 pa so mirno stale v hlevu pre gal pol spodarji še ne spoznajo, da plot iz lat s o t dež lesá 7 niso bil y pregane, so v enem mesecu plotove. Tako na Tirolskem c. zato je treba jih siliti, da delaj dale druge 4, ki p dělal 7 dale 329 bokalov mleka 308 loga izkazovanji lesá in drv iz občinskeg Granah 1 yy 77 lesa in drv tedaj v enem mesecu Nevpregane 4 krave so se 21 bokalov manj dile v tem času za 36 t dovoluje, ki k let gozda žive pri takim na nj a glog jem * D žive meje naredé funtov, vpregane pa shujšal Ako bokal mleka cenimo na za kr 7 onih 21 bokalov znaša guba mesu 48 funtov po 12 kr funtov. tedaj gold. guba kr. 77 36 77 f r i natih žakljih sená do suh tan ej okoli Vsa zguba na mleku in mesu skupaj Pravijo, da tako shranj let popoinoma frišno. * r i n j s k e g nj a t i a jih Amerikanci hranij jih pa nabašejo dobrega suheg plečeti pa vol v suho meso ostane znaša tedaj pri vseh 4 kravah. Kitajci (Kinezi) so skrbni gospod 11 gold. 42 kr. Na Kitajskem nimajo veliko živine, da bi môgl do ro Polj svoje sè živinskim gnojem. Njih gnoj so 310 tedaj lanene preše, zmlete kostí in rogovi, saje, pepel, Človeški lasje in nohtovi, posebno pa človeško blato. Kadar Kitajec ali Japanež po vabi prijatla ali znanca v gostje, ga pred odhodom prosi, nai nikar ne zapusti hiše, dokler ni od tega, kar je povžil, nekoliko pustil v hiši — za vrt ali polje! Zavarovalnice kapitala i» dohodkov. Med temi je tudi tako imenovana „občna vzájemná zavarovalnica kapitala in dohodkov na Dunaji", osnovana po cesarskem dovoljenji 21. maja 1839. leta; po pridobljenih skušnjah preteklih let je svoje štatute pre-naredila in 1. maja 1866. leta na podlagi teh novih štatut svoje delovanje začela pod imenom „Janus." „Janus" zavaruje kapital in dohodke posebno po 5 razdelkih, in sicer tako, če kdo želí, dokler živi, po preteku toliko in toliko let, toliko in toliko kapitala iz zavarovalnice dobiti ; ali če kdo hoče svojim dedom po smrti svoji zagotoviti kapital itd. Posebno znamenit je ta Janusov način zavarovanja pod razdelkom V., po kterem, ker je ta zavarovalnica vzájemná (wechsel-seitig) in tako rekoč bratovščina vsehzavarovancev, živeči udje podedovajo ude, ki so umrli, in tako sčasoma njih kapital ali letni dohodek veči prihaja. Zavarovalnica, ktero brez plačila oskrbujejo lastni udje, ima lastnega premoženja 1 milijon in 699.612 fl., ki je deloma zagotovljeno v dveh velicih hišah na Dunaji, sicer pa pupilarno-varno naloženo. — Za kranjsko deželo je gosp. Giinzler v Ljubljani opravilnik, pri kterem se na drobno lahko izvé vse, kar se tiče zavarovanja. Národopisné stvari. Brglez. Etymologična črtica. Spisal Davorin Trstenjak. Med ptici, kteri spadaj o v rod kljukarjev in jim Nemec pravi S pech te, Latinec pi ci, so posebno štirj e imenitni: 1. ž o 1 n a (picus viridis, Griinspecht), 2. šoja, šojka (Nusshâher, picus garrulus), 3. de tel (picus ar-boreus, JBaumspecht), in 4. brglez (picus cinereus). Brglez se pri Nemeih tudi veli: Spechtkonig, in ker s svojim velikim in moćnim kljunom v drevesa kljuka, in v kratkem nakljuka dosti tresČic, ga tedaj tudi imenujejo „Zimmermann." Votjaki mu skazujejo božjo Čast, da ne bi drevesom škodoval. (Ryčkov „put po Ro-siji" Riga 1774. str. 124.) Prebivalci Mehikanskega nosijo pri sebi brglezov kljun, da jih v boji varuje ra- njenja(Oken „Naturg." 7. zvez. st. 213). Pri Rimljanih in Sabincih je bil posvećen bogu boja Martu, in je redil Romula in Rema z nebesko hrano. (Ovid „Fast." III. 37. 54). Připisovali so mu prorokovalno moč, in rimsko božanstvo Picus ali Pi cum nus, kteri je tudi bil bog prorokovanja; bilo je iz prvega češčeno v podobi stebra, na kterem je stal detel ali brglez (Hartung „Relig. der Rom." 2. Th. str. 173) picus, zato ime Picumnus. Rimljani so mislili, kakor Plinij *) sporočuje, da, če se detelovo ali brglezovo gnjezdo v bednji (Baumhohle) zagvozdi, si ta ptič trave poišče, ktero pred zagozde-nim gnjezdom drži in si jo odpre. Slovenske narodne povesti enako pripovedajo o žolni, ktera si pri Nor-vežanih veli „Gertrudina ptica." O njej imajo Norve- *) Pullos in cavis educant avium soli, adactos cavernis eorum a pastore cuneos, admota quadam ab his h erb a, elabi creditur vulgo. Trebuis auctor est, clavum cuneumve adactum, quanta libeat vi arbori, in qua nidum habeat, statim exsilire cum cre- pitu arboris, cum insederit clavo aat cuneo. Plin. X. 18.. žani sledečo povest : ,, Ko je Kristus potoval s Petrom po svetu, prišla sta k neki gospodinji, Jeri po imenu, ki je imela rdečo avbico na glavi in je ravno kruh pekla. Kristus jo prosi kruha. Ona vzame malo testá in ga položí v ponvo. Al těsto je tako narašalo, da je bila vsa ponva polna. Ker je mislila, da za ubogajme je to preveč kruha, vzame manj testa, pa zopet začne péči. Ker je tudi to testo tako narastlo, reče Kristusu tako-le: Idite z Bogom brez miloščine, kajti za vas je moj kruh prevelik. Kristus se na to razsrdi in jej reče: Ker mi nočeš nič dati, bodi za kazen tica, išči suhe svoje krme med skorjo in lesom drevja, pa tudi piti ne dobiš drugače kakor ob dežji. In tako se je zgodilo. Zmiraj kljuje v skorjo po krmi in poje proti dežju, kajti žejna je in želí piti." (Asbjornsen „Norw. Volksm. iibers. von Breseman 1. Th. str. 8). Tudi slovenske povesti pripovedujejo o črni žolni, da je prokleta gospodinja, in kedar zapoj e, se je na-djati dežja. Znamenita je tudi samlandska povest o de tel u: „Ko je Bog pri stvaritvi svetá po živalih dal velik studenec skopati, detel ni hotel pomagati iz strahú, da si kje ne ognjusi svojega pisanega perja. Na to se Bog razljuti in izreče sodbo , da le iz votlih kameno v more vodo srkati, ne pa iz studencev in potokov. Kedar dolgo ni dežja, ga žeja močno , on žalostno poje svoj „giet". Bog se ga usmili in pošlje dežja. (Glej Schwenck „Mythol. der Slaw." str. 46. 47.) Tako je žolna, detel, šoja, brglez pri vseh narodih mytologičen ptič. Podajmo se sedaj nazaj k slovenskim pripovedkam. Naš slavni Valjavec je v svojih narodnih pripoved- kah (str. 252—253) nam sledečo povest priobčil: „Pripovedujejo, da je crna žuna spametna, ar ona zna onu travu najti, koja ima tu moč, da more vsaki zatvor odpreti, ma bil, kak mu drago velik. Gda ima žuna mlade, onda je moči od nje naj lože dobiti onu travu. Ona ima vu luknji mlade, koju luknju načini de telj s klunom. Gda odide na pašu, onda je treba s klinom zabiti luknju, da nemre vnuter. Gda se povrati, najde luknju zabitu, in nemre do mladih, pa ide mam vu livade i najde onu travu, pa ide ž njum k luknji, a ov, koi oče, da dobi travu, mora pr-strti črleni rubec ili sukno pa oditi za koje drugo drvo, da ga ne vidi. Gda ona dojde i dotekne se s travum , taki klin odskoči od luknje i pusti travu na rubec, ar misli, da je ono ogenj. Onda se pobere trava, i ž njum se more vsaki zatvor odpreti." Enako povest imajo tudi Nemci. (Glej Grimm „Mythol." 925.) Učeni Kuhn o tej travi, ktero Nemci imenujejo „Springwurzel" vidi: „eine Verkor-perung des Blitzes", in v žolni, detelu, brglezu „den Gewittervogel, den Blitztráger", zato se tudi grški bog bliska Zeus veli: mxog. Učeni Schwartz (Sonne, Mond und Sterne" str. 77) razlaga to povest na- tanjše: „Der aus dem Baume (Wetterbaume) heraus-fahrende Keil ist der Donnerkeil selbst, mit welchem dem Gewittervogel in der himmlischen Scenerie das Nest zugespundet war. Im Gewitter wird dem himmlischen Vogel *) sein Nest im Wolken-wetterbaum verkeilt, das Nest mit einer Wolke bedeckt, der Gewittervogel kommt mit der Blitzsprengwur-zel, offnet den Wolkenbaum und der Donnerkeil fàhrt geràuschvoll heraus." Po bliskanji in grmenji pride na zemljo rodovitni dež, nebeški zaklad se odpre, milo solnce se sopet prikaže, zato slovenske povesti pripovedujejo, da je pastir s to travo, ktero je žolni vzel, doteknil se železnih vrat pećine, ktera se s straš- *) Nebeski ptič v starih mitih je solnce. # 311 nim praskom odprejo, in v pećini našel starca , kteri mu reče : vzemi si zlatov, kolikor hoceš. Pečina, gora, breg so sopet simboli oblakov, starec, ki v zaprti pečini sedí, je Perun Ded, Atli, Sthavira, kteri, ko se oblačna gora odpre, ponuja zemlji svoje zaklade. (Kon. prih.) Podučne stvari« Prilika v poduk. Prirodno je, da živali enacega plemena, kar koli mogoče, skupaj živé, ločene od druzih plemen. Goved se druži z govedom, brav z bravjo, vrabec z vrabcem, senica s senico. Tako se tudi vidi, kako bučele, mravlje in druge živalce zveste ostanejo svojemu plemenu in društvu, za-nj skrbé, se za-nj bojuj ej o, če je treba, tudi življenje žrtujejo. Kakor živali, tako je tudi človeški rod razcepljen v razne narode z raznimi jeziki; po narodnosti se je kolikor mogoče v posebna društva — države — zedinil. Kjer pa to ni bilo mogoče, je vendar le vsak narod vkup vlekel, na svojo narodnost ponosen bil, za svoj narod pred vsem drugim skrbel. Vsak narodnjak je z dušo in telesom se trudil na korist svojemu narodu. Junak se je trudil na borišči, ukaželjni potoval je po svetu opazovaje kaj drugi narodi več od njegovega znajo in vedó, in prinašal je svojim rojakom vse nabrano, toda prebavljeno v domači jezik, da jim je bilo mogoče přineseno tuje razumeti, sebi prilastiti in v svoj prid obrniti. . Tako vedenje — življenje za narod — mislim, da je prav natorno, naravno ! Pri bučelah vidimo, kako skrbno one nabirajo razne soke po tujih stvaréh, in prebavljene potem svojemu plemenu prinašajo kot pri- jeten^živež domů. - Žalibog! kako se je pa to pri našem slovenskem narodu predrugačilo ! Namesti da biposnemali lepe izglede druzih narodov, ki so prinašali svojim rojakom vednosti in znanstva iz tujih krajev, — Grkov, Rimcev, Lahov, Španeev, Francozov, Anglikanov, Nemcev, — samo narod slovenski ni imel sreče, da bi sploh njegovi sinovi imeli ravno tako rodoljubje, in da bi bili si svojo narodnost na čast prištevali! Kdor naših rojakov je imel priložnost prilastiti si — se vé da — po tujih jezikih učenosti, vednosti, umet-nosti, ni mu mar bilo, da bi bil to podal svojemu narodu, izgovarjaje se, da narod je še presurov za take učene reči, da ni mogoče v domačem jeziku kaj tacega razlagati, — da naj se poprej jezik omika — toda v šolah ne; tam se je treba nemščine učiti, potrebne za niže častnike ! To je bil tišti hudobni „circulus vitiosus", ki je kriv, da je zaostajal narod naš. Jeziku se je podtikala nezmožnost, čeravno vsi učeni jezikoslovci vejo, kako izvrsten, kako častit- ljiv je jezik slovenski. Pesmi Koseskove, Prešernove in druzih, — občni državljanski zakon in drugi zakoni prestavljeni po Cigaletu, — občna povestnica Vrtovčeva in Vr-netova; — kemija Vrtovčeva, — zdravniške knjige dr. Jan. Bleiweisa in še mnogo mnogo druzih knjig in časnikov slovenskih pričuje vsakemu, kdor ni slep, da v vseh razdelkih znanosti in učenosti se more brez ovire pisati v slovenskem jeziku, da tedaj nikjer ni jezik ovira! Od kod tedaj izhaja nenaravno vedenje mnogih učenih mož slovenskega rodu, da pišejo v tujih jezikih, v domačem pa ne? — da so raji očmi narodu svojemu kakor očetje pravi? Ni verjeti, da si skušajo s takim vedenjem vladi prilizovati, kjer je presvitli vladar vsem narodom ena-kopravnost pritrdil. Tudi ni misliti, da bi jih n i z k a cena slovenskih bukev, zato tudi nizka cena učenih stavkov v slovenskem jeziku delala izdajalce naroda svojega, saj učenosti se malokdaj družijo z lakomnostjo. Tudi ni verjetno, da se gospodje, ki so se kopita v tujem jeziku privadili, iz same lenobe ali zložnosti ne bi hoteli maternega jezika poprijeti, ker imamo možake med njimi prebrisane glavice, pa tudi delavnih in urnih roČic, kterim bi pisava in vredovanje v milem domačem jeziku malo truda prizadevalo. Ako tedaj ni uganjke najti tej zastavici, ni misliti druzega, kot da neka zagrizenost v tuj jezik mora vzrok biti, ktera je na škodo domačemu in ravnopravnosti narodni. Kdor je pa tak, da mu je zopern jezik deželni, naj se raji službi odpové, ktera mu mora za tega del grenka biti, in gre kam, kjer mu deželni jezik ne delà bridkosti, da saj dalje ni na poti domačemu našemu napredku, kterega tirjajo sedanje okoliščine in vladni zakoni ! Dr. O. Ozir po svetu. Pisma o samostanih srbskih. (Dalje.) Tudi samostan „Ra va nica" na reki Resavi v današnji knježevini, kterega je car Lazar zidal, in kteri še dan danes stoji, je za srbsko povestnico velike cene. Tukaj je ležalo več let telo cara Lazara, in od tod so bežali ž njim v Srem, v Fruško goro, da ne bi ga divji Turki požali, kakor so sv. Savo in druge svetnike narodne. Zdaj počiva njegovo telo v samostanu Ravanici v FruŠki gori. In praznik sv. cara Lazara je 15. junija na nesrečni Vidov dan, — na dan bitke kosovopoljske ! Popisati vse samostane in brezštevilne cerkve sta-rodavnega srbskega carstva, kterim se je človek čuditi moral, kakor se še zdaj čudi onim, ki še stojé ali ki so se razrušile v razvaline, tukaj ni mesto za to. Častitim bralcem „Novic" naj zadostuje to, da opomnim, da je šezdaj v sami knježevini srbski 43 samostanov; mnogo mnogo cerkvá, ki so vse nevihte turškega divjaštva prestale in od propasti srbské slave do današnjega dne izdržale kakor nepremakljive skale v sredi viharnega morja. Srbija je bila, kakor Safařik pravi, ,,s samostani, palačami in cerkvami posej ana zemlja." In Turci sami pravijo: „Pri pogledu razvalin srbskih oamostanov in cerkvá se vidi, da so Srbi svcje care imeli!" (Glej Safařik „Geschichte der siidslavischen Literatur" III. str. 85.) Srbski samostani so neprecenljive vrednosti za narod srbski. Oni so bili národně šole, oni so ohranili národno ponositost; da! oni so bili pravi čuvarji naroda, vere in domovine. Oni so opominjali narod stare srbské slave, in njihove velikanske razvaline budile so ga k maščevanju. Kakor sem že rekel, pri samostanih svojih slavnih preddedov je narod srbski vselej in v vsaki potrebi pomoči iskal, kakor je še dandanes išče. Jez sam sem se o tem že večkrat preprical; posebno enkrat letošnje hude zime sem se prestrašil, ko sem nekega jutra šel po navadi od hiše do hiše bolnikov obiskavat — pa nobenega bolnika domá ne. dobim! Bila je v nekem bližnjem samostanu svečanost, in vsi moji bolniki so šli tje v najhujši zimi zdravja iskat. Da so srbski samostani pravi čuvarji narodne po- * 212 nositosti in pravoslavne vere, vidi se iz sledečega: Viteška, slave polna Crnagora je edina srbska država, ki si je svojo samostalnost ohranila, in to zato, ker mnogi stari samostani iz srbskega carstva so njene pobožne junake opominjali srbské slave in jih v odbranu hrabrili, in zato, ker velikanske razvaline prekrasnega samostana „Mileševo", groba sv. Save v Vojvodini, razvaline srbské patrijarhije v Peči in prestolnega mesta Prizrena itd. pod njihovimi nogami in v njihovi okolici so kristijanske viteze k maščevanju navduševale! Nesrečna Bosna in Bulgarska, kjer so samostani in cerkve redki, je odpadla bolj ali manj svoji veri, je padla druga za drugo pod turški jarem, pod kterim še zdaj zdihuje in se osloboditi ne more, ker je v veri strašno razcepljena! V teh dveh najsrečnejših deželah Slovani, pravoslavne, katoliške in turške vere, drug druzega videti ne morejo in med seboj kri prelivajo! Al Srbija, polna samostanov in še bolj polna raz-valin samostanov in cerkvá, se je zmirom spominjala svoje stare slave, je svojo narodnost ohranila in svojo vero; pri velikanskih razvalinah se je maščevanja na-vduševala, pri svojih samostanih se je hrabrila in borila, dokler ni zadobila samostalnosti, ki jo sedaj vživa. (Dalje prihodnjič.) Iz državnega zbora. Govor Svetčev o adresi v državnem zboru 3. junija 1867. (Konec.) Državni namen, gospoda moja, zahteva, da se na vse državljane, na vse narode enako gleda; samo tista država, ktera izpolnuje ti dve pogodbi, ima pravico do obstanka. Dvalizmova oblika tudi ni pripravna, da bi v Avstrii rešila vprašanje o narodnostih, a vendar ni dvombe, da je se srečno rešitvijo tega vprašanja zvezana tudi avstrijske države moč in bodočnost. Dvalizem, moja gospođa, naravnost nasprotuje srečnej rešitvi o narodnostih, ker cepi Avstrijo v dva taborja, ktera sta si osorno nasprotna: v tabor tistih, ki brez zasluge gospodujejo, in v tabor tistih, ki po krivici služijo. Kokošen more biti následek tacega razmerja? Ra-stóč srd in posilstvo, o tem smo dočakali že prav očitne izglede iz prvih dob dvalistične prenaredbe na Ceskem, Moravském, Kranjskem in Hrvatskem. Vlada, moja gospoda, ktera vseh državnih moči ne zbira v celoskupen namen, ktera se ne opira na vse državne moči, ne bode gotovo nikoli mogla srečno re-šiti svoje naloge. Avstrijski Slovani in Rumunci so brez dvombe jako važne moči, in tist državnik, kteri brez Slovanov in Rumunov računi, ali jih celó odganja od avstrijske misli (ideje), tak ni avstrijsk državnik. (Na desnici: dobro!) Hočem vam, gospoda moja, o tem povedati izgled iz domaćega življenja. Mislimo si na pr. očeta s petémi sinovi. Dokler je oče vsem sinovom enako pravičen, dokler po konci drži njih dobro voljo, njih go-reče prizadevanje, dotlé bode gospodarstvo srečno napredovalo. A mislite si tega očeta, da kar začne dva svojih sinov rajši imeti, ter da hoče posebno njima nakloniti vse svoje imenje, — kako se mora potem ne-dolžna podoba te družine spremeniti! Zaničevani sinovi bodo najprvo nezadovoljni, potem se jim več ne bode hotelo delati, ter ne bodo sovražili samo bratov, ktera ima oče rajši, ampak tudi očeta samega; več ne bodo hoteli delati, in njihovo početje bode bolj zaviralo nego koristilo. A kaj bode vsega tega konec? Da se zaničevani bratje razločijo, poskušaje, ustanoviti si novo gospodarstvo. Tako si jaz mislim, moja gospoda! tudi državno družino. Samo enake pravice, vsem dane obraćaj o moči, ktere so v vseh, tako, da vsi služijo splošnemu namenu. Avstrijska vlada in njena politika je do zdaj dělala ta greh, da ni bila avstrijska, ampak največ pri-strastna, največ in posebno nemška. Opomníte se, moja gospoda, časov barona Bah a; on je hodil za nemško politiko, in zato je bil postavil brezoziren centralizem. Njegovega naslednika je vodila ista misel, samo da je hotel po druzem potu priti do svoje nakáne, in zato je bil postavil ustavni centralizem. Hitro so se preverili, da niti po tem potu ni mogoče dalje priti; preverili so se, da raznih mnozih narodov sama nemška moč ne more obladati, in tako so se poprijeli dvalizmovega centralizma. Počakati hočemo, bode li ta izkušnja srečnej sa ; ali jaz dvojim o tem. Naj opomnim, da Avstrija tako omahuje med vednimi poskušnjami, ter da tako vsem gine skupna svoboda, pa da policija in vojaki, kterih je treba, da ustrahujejo tište ki se teh reči branijo, pojédajo prihodke vse države, in da tako med vednim nasprotovanjem péšamo od dneva do dneva. (Na desnici: prav! Vrlo dobro!) Gospoda moja! Povedal sem že, da samo iz tega, če bodo vsi avstrijski narodi imeli enake pravice, obrodí poroštvo, da bode mogoče okrepčati in pomnožiti avstrijsko moč. Obžaloval sem torej, da je adresa tako hitro, tako sramežljivo preskočila narodno ravnopravnost, ktero bi bilo treba opasati z dovolj trdnim poroštvom samou-pravstva, da bi potem bili dovolj eni vsi narodi. Živo sem preverjen, da edina ravnopravnost vseh more utrditi našo skupno blagost, in posebno, gospoda moja, našo skupno svobodo. (Na desnici: prav! Vrlo dobro !) Kajti, dokler ima kaka vlada ali stranka skrite namene, dokler naravnost ne izreče, da hoče biti vsem narodom enakopravna, dotlé tudi ne bode hotela dati svobodnih naprav. Moja gospoda! zastonj čakamo svobodnega, zadost-nega tiskóvnega zakona, svobodnega društvenega zakona in porotnih sodeb; vsega tega zastonj čakamo, dokler se ne odslovi misel, da je treba ta ali ta narod siloma potlačiti. (Na desnici : dobro !) Kajti, gospoda moja, nikdar ne more polne svobodě dati nihče, kdor hoče s silo ustrahovati. Kar se tega dostaja, opominjam vas , moja gospoda, samo Schmerlingovega ministerstva dobe, ktero še vsi dobro pametujemo. Nikakor ne sodim in nikoli nisem mislil, da bi gospod državni minister Schmerling ne bil svo-bodoljub, pa vendar kaj je njegovo ministerstvo storilo za svobodo? Nič. Zakaj ne? Ker se^z njegovimi na-pravami svoboda ni mogla družiti. Se vrlo dobro se opominjam besed, ktere so časniki takrat govorili, ker seje očitalo, zakaj se za svobodo nic ne storí. Naravnost so rekli: svobodě ne moremo dati, ker bi pri-dovala tudi tištim, ki se vladi vpirajo; — to je jedro te reči. Dokler se bode vladi vpiralo, rekše, dokler se bode vlada držala tacih nacél, kterim se nekteri narodi bodo morali vpirati, dotle svoboda ne bode napredovala. (Na desnici : vrlo dobro ! Prav !) O tej priliki, moja gospoda, hočem opomniti, kaj je tega krivo, da v Avstrii svobodnost tako težko napreduje. To je nekaka nezaupnost, nekaka mržnja Nemcev do Slovanov, a po mojej trdnej prepričanosti brez vzroka. (Na levici : oho !) Gospoda moja, ni dolgo , kar sem v nečem graškem časniku bral spis jako spoštljivega in 213 - eislanega stajarskega deželnega poslanca. V tem spisu so bile besede : „Še le potem , kader nemštvo odstopi, pride slovanstvo na vrsto." Moja gospoda! je li res tako, da imamo samo to dvoje žalostno izbiranje? Ali je res samo tako, da moramo reči: ali ti, ali jaz? — Meni ni mesta samo zgoraj ali spodaj , po mojem tudi moremo biti drug poleg druzega. (Na desnici: dobro!) Moja gospoda! ali si ni mogoče misliti, da nam ni treba samo drug nad drugim ali drug pod drugim, ampak da nam je lahko tudi drug poleg druzega ravnopravno živeti? Nemci in Slovani so bili, dokler nazaj seza zgodovina, že tisočletja drug poleg druzega. Gesto so se med seboj bojevali, kakor si ni lehko drugace misliti pri sosedih in v sirovih Časih, pa tudi so često združeni stali proti skupnim sovražnikom. Tukaj vas opominjam samo bojev s Tatarji, Mongoli, Turki, opominjam vas bojev ob Napoleonu I. ; ali se niso v teh vojnah Nemci in Slovani enako borili za skupno svobodo, za izobraženost? Ali bi ne bilo mogoče, da se utegne tudi prihodnjič zopet kaj tacega pripetiti? Da moramo Slovani, in posebno mi Slovenci, tako zeló poudarjati ravnopravnost, temu ni samo ta splošni vzrok, ker moramo svojo narodnost, svojo narodno do-stojnost spoštovati in braniti; ampak je tudi ta vzrok, ker trpimo materijalno škodo, dokler ne bode ravnopravnost brez ozira pripoznana. Našteti vam hočem, kar sem sam videl v svoj ej ožej domovini. Gospoda moja, resnica je, da je pri nas na slabem glasu, kdor narodno misli; da ni druzega treba, nego to, da se na-rodnemu člověku, rodoljubu zdene priimek „ultra", in potem je za prihodnjost neškodljiv, to je, ne more si več pomagati v državnej službi, če jo ima vlada v rokah. Moja gospoda! zgodilo se je, da je sama noša narodne obleke, surke, bila kriva oštrih narédeb (na desnici posmehovanje), pa to ni še vse. Ce z besedami razodevamo svojo nevoljo zarad zatiranja, če se zatiranju ustavljamo, precej nas dolžé, da imamo naméne, vladi sovražne, vedno nas grdé, da smo nevarni, in potem nas preganjajo tudi zarad tega. In tako, moja gospoda, ne trpimo samo materijalne škode, ampak tudi našim političnim pravicam grozi nevarnost. To so vzroki, zarad kterih zahtevamo in tudi moramo zahtevati narodno ravnopravnost, ter da se ona brez vseh ozîrov pripozná. Ideja národnosti, moja gospoda, ktera je dan denes tako važna, naj bi mimu Avstrije ne šla brez vspeha, namreč v dobrem zmislu ne brez vspeha. Saj je ideja národnosti, moja gospoda, nas vseh obče blago; bramba narodnostim je nas vseh občen jez; saj to ne koristi samo Slovanom, ne samo Rumuncem, to pri duje tudi Nemcem in vsem drugim narodom. To je nasip, kteri ima vse nas braniti opotočnej osodi. Kdo je porok tej stranki, ktera je denes zgoraj , da ne bode skoraj zdo-laj, in kaj bode mogla potem klicati na pomoč, kaj druzega, nego to, kar mi zdaj kličemo, namreč pravico, pravičnost. (Na desnici: dobro!) Kdor se tega dostaja, moja gospoda, bil bi si želei, da bi adresa imela drugačne besede, ali da bi odloč- neje govorila. Samo še to imam pristaviti, da v adresi, ktera govori , da se ima prenarediti zakonodajstvo , ter da se imajo prenarediti pravosodnji zakoni, težko pogrešam, da nej tudi tega povedala, da se imajo prenarediti davki. Tudi tega, moja gospoda, nam je silno potrebno, da bi se davki prenaredili, in posebno kar se dostaja moje ože domovine, kranjske dežele, tam je silna potreba, da se zakoni o davkih kmalu predrugačijo. (Dobro!) V Londonu 16. junija. — Mnogo govorice je tudi tukaj bilo o kronanji kralja ogerskega in najbolj zani-mive dopise donašal je iz Pešta „Daily Telegraph." Popisovale so se stvari na dolgo in široko, kakor jih le Anglež popisati more. Liberalnost kraljeva proti Magjarom je svet res osupnila, posebno pa pomiloščenje (amnestija) tako milostivo, da zgodovina ne pomni nobenega enacega. In vendar vse to še mnogim ni zadosti. Kossuth se ne bo vrnil v domovino svojo, in tudi mnogo drugih begunov ne, ker večidel se Kossu-thovega republikanskega programa držijo, ki ga je pred nekoliko leti razglasil, ter so tudi teh misli, ktere je Kossuth v zadnjem listu Deaku naznanil. Ce tudi tukajšnji Magjari nikoli dosti svobodě in samostojnosti nimajo, vendar niso zadovoljni s tem, da na eni strani tako konstitucijalna vlada, na drugi strani, to je proti Hrvatom, postopa tako nekonstitucijonalno. Zato nimajo nič zaupanja, da bi vse to, kar se zdaj delà, pravo stanovitnost imelo. (Konec prih.) V Buda-Peštu 20. junija. V. B. — „Novice" so v poslednjem listu poglavitne slovesnosti kraljevega kro-nanja popisale. Naj še jaz dodam nekoliko vrstic iz svojega lastnega opazovanja. Res je, da se je ob tej svečanosti slišalo sila veliko in navdušenih „eljen"-klicev; al res je tuđi, da slovanskega ,,ži vio"-klica in rumunskega „setreasca" nisem celi čas ne enega čul, kakor da bi ne bilo žive duše slovanské ali rumunské pri kronanji nazoče. Je li mar to znamenje, da so Slovani in feumuni na Ogerskem manj lojalni kakor Magjari? Nikakor ne! Da Slovani in Rumuni žrtujejo blago in kri svojemu kralju, to so že djansko dokazali. Al oni niso veseli magjarskega gospodstva v ogerski ustavi. Edini „eljen"-klici so bili tedaj dokaz, kteri narod se je na binkoštno saboto v Buda-Peštu radoval. — Razun deželnih hodnostarjev duhovskega in svetskega stanů, razun magjarskih ministrov in poslancev tujih vlad (to se razume, da je bil minister Beust tudi pričujoč), razun 1 sotnije ogerskih husarjev, je mnogo dragoceno oblečenih ogerskih velikašev na bujnih konjih in velika množica konjikov (bandernikov) iz različnih stolic (županij) in svobodnih kraljevih mest na čilih konjičih v izvrstnem odevu kralja spremljevala celo pot iz budinske trdnj ave v Pešt k kralj evemu (kronovalnem) hribcu. Velika množica ljudstva je bila ob celi cesti zgromadena, kodar se je svečanostni sprevod ubiral ; iz tujih dežel in tudi iz „Cislajtanije" pa neki ni bilo kaj dosti gostov pri kronanji. Iz Dunaja je přišel državnega zbora predsednik dr. Giskra z nekolikimi držav-nimi poslanci in mestni župan dr. Zelinka z nekterimi mestnimi odborniki. Da tujih gostov iz daljnih krajev ni bilo kaj preveč tukaj, kaže tudi to, da so gledišča (tribine) v trdnjavnem mestu, ob Albrechtovi cesti v Budinu, ob bregu Donave v Peštu in tudi v nekterih privatnih zagradah zeló prazna ostala. „Pešt-Budinske Vědomosti" v čislu 47. o tej reči tako-le pišejo : „ Vse na to kaže, da so se zmotili špekulantje, kteri so si mislili s takimi odri dober zaslužek vloviti. Malo je bilo takih ljudi, da bi bili hotli za sedež na tribini po 20, 15, 12, 10 in 6 gold, plaćati; na tribine se je tedaj le malo ljudi vsedlo. Od verjetne strani se nam trdi, da bi bili memogredoce ljudi radi za 10 kr. na te odre posadili, da bi se le bili hotli na nje vsesti. Res so bile priprave v to, da bi si bili nekteri priložnost kro-nanja na svoj dobiček obrnili, tako velikanske, da razun ceste skoro ni bilo prostorčeka, kamor bi se bil mogel člověk postaviti; vse je bilo z gledišči za-stavljeno. Al se niso izplačala. Najbolj so se opekli oni, kteri so se s strahu pred groznim navalom gle- 214 đalcev prenaglili ter so si za drage denarje zagoto- ne zapopaaemo, aa so „stenender Artikel" v „Klagení.u vili sedeže na tribinah, na kterih so na dan kronanja Resne kritike take čenčarije niso vredne, in mig. se take ljudí dobili za svoje sosede, kteri so tak sedež za • • - ... ^ ne zapopademo, da so „stehender Artikel' 10—50 kr. dobili, za kterega so oni dali. 20 gold, pla- celó privoščimo krajcarčeke, ktere mu „v 1 a d časnik za a i. , "v, —v njegvvu sttij cuj c ii črtic „visoke" zadnjem krajcu), naj vam posnamem nekoliko ! « K ^ L L ^ ^ rv. /n ^ (C liv« 14 Anfn f Ar» njegove „ inteligencije." Dr. Kosta-tov govor v družbi rokod. pomočnikov za kršćansko omiko je „Klagenfurtarčinemu" © top in zeló pristransk! Kle-rikalcem (duhovščini) se je s tem prikupil (to je velik Vrli dr. Orel mu je „der famose" Dr. Orel, slišali pripovedovati o govoru, sednik novomeške sodnije vitez Scheuchenstuel jemal od uradnikov, nam je ta govor kakor baklj Al slovó po- světil v to, kar nam je dosihmal temno bilo stimo te grenkosti in pověj mo veselejšo novico. Hi teli pu smo gosp. Ravnikarju v priznanje njegovih greh !) ki utegne namesto Seunig-a podžupan postati. Dr. To-manov jezik, kterega je pri volitvi županovi govoril, je „zmes" srbskega, hrvaškega in slovenskega jezika ter „Zukunftsidiom des Zukunftstreiches der Sudslaven" (prihodnji jezik prihodnjega jugoslavenskega kraljestvaj, ki ga le dr. Toman sam govori, in ki je od dr. Kosto-vega jezika neki „wesentlicb verschieden" (vès drug jezik) ! Dr. Valenta je suženj Bleiweisov itd. itd. (glej „ Kla-genf. Zeitg." št. 138). Taki in enaki norčavi dopisi so menda našemu „vladinemu" časniku zeló všeč, drugače na javnem domačem Polj t nj čanst slug naše srenje podeliti v tolažbo , da mora zapustiti do movmo svojo Veselilo je tudi, da novomeška či talnica tako lepo kaže čvrsto svoje življenje in da na- pravlja svojim udom take lepe veselice, kakor je bil omenj izlet predstavljati Razun tega sem videl prila t v novomeški čitalnici znane dve igri Ako je govor res tak bil, kakor se nam je povedal od več strani, res ni Čuda, đa zvonec nosi po Dolenskem. Morebiti ga nam vendar kdo iz pravega vira naznani, da ga razgla- simo v spominek leta 1867! Vred. 215 „Svitoslav Zajček" in „Bob iz Kranja", v kterih igrah odlikovale so se posebno 3 vrle mestne gospodične, ktere so svoje naloge prav tako dobro resile, da jim za to vsa čast in hvala gré. V naj novejšem času pa je napravila omenj ena čitalnica pevsko šolo za povzdigo petja. Ta šola pod vodstvom gosp. Kra vsa, ondot-nega učitelja glasbe, vrlo napreduje, in, kakor slišimo, se posebno gospodične prav marljivo udeležujejo učenja. — Vreme je nestanovitno; ne vémo še tedaj, kako bo trta dozoréla. Drugi pot kaj več, ako vam je drago. Z Bogom ! J e r n e j e c. Iz Materijske okolice na Prjmorskeni 15. jun. V Tubljah je na dan sv. Antona silovit požar do čistega pokončal dveh kmetov vse imetje, razun živinice, ktera se je k sreči na paši pasla; tretjemu je pogorel hlev, kteremu se je samo en prase osmodil, vse drugo pa je bilo rešeno, in četrtemu je zgorela kuhinja in ena soba. Sreča še, daje gorelo podnevu, drugače bi bil celo selo požar pokončal, ker je več kot tri dele slamnatih streh, zavarovan pa je menda le — eden! Žalostno je pač, da ljudje Še zmiraj ne spoznajo žive potrebe, da bi se vsak gospodar zavaroval! — Srčna zahvala gre v resnici gosp. Kas telcu, materijskemu nadžupanu, da je več soseskam na svoje stroške „Novice" oskrbel. Veselo je videti, kako po soseskah od bralca do bralca popotva ta vrli list, ki svojo nalogo opravlja tako z vesto, kakor jo je nekdaj opravljal pobožni Tobija do svojih zatiranih bratov. Hvala tedaj gosp. Kastelcu za ta premili dar! Župani! kviško in pomagaj te, da se ljudstvo izobrazuje, si um mu bistri in srcežlahni. Delajmo složni na blagor našemu narodu ! Brezovski. Iz Motnika 20. junija. A. P. (Pohlevna prošnja do slovenskega gospoda rodoljuba, ki iz Londona dopisuje „Novicam.u) Ne zamerite mi, Častiti gospod, da se po „Novicah" obrnem do Vas na Angležko s ponižno prošnjo o neki stvari, ki je sicer z ozirom na čas že zastarela, od druge strani pa, oziroma koristi, morebiti vendar le še preudarka vredna.*) Kar Vam tukaj na-znanjam, to sem od starih mož na tanko izprašal: Živel je namreč v našem trgu, v Motniku (Mottnig) na Kranjskem, pred kacimi osemdeset leti tržan Janez Glava-tič, ki je imel, zraven druzih, sina Miha. Ta se je izučil irharskega rokodelstva, in je več mest obhodil in se prav dobro izuril. Ko je potem v Trstu pri nekem mojstru délai, prišla je po kupčijskih opravkih v Trst iz Londona neka bogata gospá, ki je tudi domá imela irharsko delavnico in je vpraševala, kje bi dobila koga, da bi bil prav izurjen v irharskem rokodelstvu. Po naključbi je zadela na ravno tega Miha Glavatica in on je šel ž njo. Ker je omenjena gospá bila vdova, in jej je Miha z lepim obnašanjem in izurnostjo svojo všeč bil, zato ga je vzela za moža in po smrti, ker ni imela otrok, je vse premoženje njemu zapustila. Cez nekoliko časa je tudi on umri in vse premoženje, okoli enega milij ona šterlinskih lir in tri hiše v Londonu zapustil svoj ej žlahti, proti temu, da se v sto in enem letu zglasijo. Po njegovi smrti je prišlo sporočilo iz Londona do žlahte v Motnik o tej reči, pa takrat so bili v Motniku še premalo zbrisani in se niso znali prav nositi. Dva od žlahte str> se tej reči sicer podstopila, pa kaj da narobe! Najela sta si namreč dva dohtarja, tukaj šnj a kmeta, ki sta se nekaj štela za pravdarja, pa sta bila le bolj pijanca. Hodila sta okrog po Kamniku in po Ljubljani, pa pila in zapravljala, naredila pa ništa ničesa; una dva sta pa plačevala in zakladala, da ju *) Ker se nain ta stvar ne zdi prazna, podpiramo tudi mi prošnjo dopisnikovo. Vred. je stalo kakih 400 gold. Ko sta se pa una dva nave-ličala plačevati, je vse sopet zaspalo in dedšina se ni dobila. Pisanje je pa prišlo kake trikrat iz Londona, pa kaj da zastonj! Pisma se še zdaj hranujejo, kar so jih takrat napravili, samo tistih ni nobenega, ki so iz Angležkega prišla; ta so se zgubila; pisma so napravljena leta 1818. in 1821., torej je od onega časa kakin 50 let. Pred dvema letoma je zopet nekdo, ki je nekaj v žlahti, se te reči spomnil in je govoril z nekim dohtarjem, kako bi kaj bilo ; pa ta mu je rekel, da je reč že stara; predno bi se le zvedelo, ali je kaj ali nič, bi stalo kakih 40 ali 50 gld.; ker ni gotovosti, bilo bi boljše pri miru pustiti. In tako je sopet vse pri starem ostalo. — Mene pa, častiti gospod, ki rad prebiram Vaše dopise iz Angležkega, je napravilo to, da Vam pišem in Vas blage pomoci prosim, ako bi Vam mogoče bilo o tej važni reči kaj^izvedeti in po vredništvu „Novic" nam naznaniti. Ce bi se ta reč po sreči iztekla, kar sam Bog daj, ker je povsod stiska za denar velika, potlej bi se tudi reklo, kar je, če se ne motim, dr. Zarnik pisal: „0 da bi imeli Kalistrovo premoženje, ali saj nekaj tistega, bi naša narodna reč kmalu drugače cvetela!" Iz Bezulaka na Menišiji 20. rož. J. J. — Velik strah smo imeli v naši vasi 14. dan t. m. ; ob poli enaj-stih ponoči je med hudim vremenom treščilo v slamnato streho nekega kmeta, ktera je bila precej vsa v ognji, zgorel mu je hlev, sedmero drobnice, en prešič in pa kovačija. Sam Bog je varoval, ker blizo so si še druga poslopja, da ni bilo večega ognja. Za vodo je pa tukaj še drug čas huda, ker vas šteje 34 hiš, pa ima le 6 vodnjakov od streh napeljanih. Zavarovanih jih je le malo, in tudi ta pogorelec je bil letos pozabil zavaro-vanja plačati. Gospodarji! zavarujte svoja pohištva, ker ne veste, kdaj vas nesreča obišče; kteri ste pa zavarovani, ne zamudite plačati ! Ne zábite preresničnega pregovora: „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal !" S Kranjske gore 16. junija. — Na polji vse lepo stoji; pa tudi travniki in senožeti obilo sena obetajo. Bog nas le kake uime obvari, in nadjati se imamo dobre letine. Pa saj smo je tudi, posebno naši pogo-relci potrebni; nekteri niso v stanu toliko gotovine si pridobiti, da bi pocimprali. Zares so usmiljenja vredni! Pridela se pri nas le toliko, da je kake 4 do 5 mesecev za ljudski živež zadosti; druzega zaslužka ni; gozdi, ki bi ťmeli biti nam v pripomoček, nam le velike stroške delajo. Kje si hočemo toraj to, kar nam za živež in drugo zmanjka, pridobiti? Že čez 12 let so naši gozdi politično sekvestrani, in stroški sekvestracije prese-gajo ves njih letni vžitek; dokladati tedaj moramo še to, česar zmanjkuje. Dasiravno smo to predpostav-ljenim gosposkam temeljito dokazali, — dasiravno je letos v deželnem zboru c. kr. deželni poglavar baron Bach obij ubil nesrečno sekvestracijo brž ko bo mogoče odpraviti, smo še zmirom v starem stanu. Neprenehoma prosimo in trkamo povsod, kjer vemo in znamo, pa vse naše prizadevanje ne pomaga nič. Zares prav žalostno je pri nas. Bog pomagaj ! — Cbele so se v naši dolini letos še precej dobro odrezale. Rojile so dosti dobro, in tudi paše so imele dosedaj dovelj. Ravno pred dežjem so začele na smreke letati; ali jim bo po-sihmal smreka še kaj dala, Bog zna ; upanja ni dosti, zato ker je dež vse spral in padli sneg vse ohladil. Predno se smreka zopet spari, pa morebiti paša že prestane. Ako želi kdo za ajdovo pašo čbel si omisliti, naj le pride k nam; postreglo se mu bo ž njimi, tudi cena jim ne bo prenapeta, zakaj ljudstvo je v denarnih stiskah, in rado jih bo prodalo tudi po niži ceni. 316 Iz okolice ljubljanske. (Pojasnilo. * Novice* ( Deželni odbor je knjižico v poduk županom, UKUIIVC ljuuijausnt;. ^tywown/. y j^uvivv —' ------j~ y ii u p au u lu, so v 21. listu prinesle spis „Vižmarski pašnik razdeljen." ki jo je spisal okrajni predstojnik g. Globočnik v Po- Zato ker se je pašnik razdelil, pisatelj ondotnemu žu- stojni, vredno spoznal darila, ki ga je deželni zbor raz- y O^ JU ^aoiliiv A CiiiUUlll j J71UMIIÍV1J J--/ ------------i------ -------; —■* Jw ^^^^^^ ^ 1UÍJ panu slavo poje, kakor bi to kaj posebnega novega pisal; samo to želi, da gosp. predstojnik še to dopiše^ bilo. **) Med drugim pravi pisatelj, da so se Vižmarci kar zahteva razpis dež. zbora. za omenjeni pašnik morali z dvema sosednima vasema Gospod prof. Solar iz Gorice pride za profe delj časa in z velicimi stroški^pravdati, pa da bode te sorja na gimnazijo ljubljansko. Dobro došel! pravde kmalu konec ker Sentvidčanje še v pašnik Prav lepa je bila veselica, ki so jo v Med v o- preze. — ^iwvi^ uw^ wuv iiu^iv ^^ ^^^ ------ i------j— —r—■— o^^jt^^j možé, ki po ptuj em blagu stegujejo roké, jim povemo, slavne lanske zmage pri Kus to ci. da Sentvidčanje, Poljanci in Podgorci imamo že čez # — Gospod stolni sakristan Heidrich je te dni 820 let staro pismo, v kterim so nam zagotovljene pisal iz Rima preč. gosp. generalvikarju, da nepopis- enake pravice za pašnik Dovješ^od kterega smo ce- ljivo veličastna bo siovesnost v Rimu na sv. Petra in sarski davek dajali. Po takem Sentvidčanje prežimo Da UClj y XV ^jL AU KJKJLXV V l^V^CVJLIJ U OU V JL/C^UXJ.***. ----- yr J ~—~ T y «.J ou j vy v ±.1J. vi 1 \J Novice" nas ne bodo imele za take dah v pondeljek napravili gospodje častniki v spomin Pavla praznik, s ktero se bo obhajala 18001etnica , kar le v SVOJO lastnino, ktere ne pustimo, da bi jo nam sta ta dva svetnika smrt mučeniško storila. Gosp. Hei-Vižmarcí vzeli. — Škoda, da je oni sestavek brez pod- drich piše, da od vseh krajev svetá vrejo škofje in du-pisa přišel v „Novicah" na světlo, zato ne vemo, čigav hovni, naj več jih pride iz Francozkega, od kodar je je? Mi pa podpišemo svoja imena. } » JXAA r ív-*.^ Lil JL .L , napovedanih tudi druzih ljudí okoli 6000. Papež Janez Štrukelj, Jernej Rozin an, Anton Jenko. pravi — so krepki in^ zdravi; na miloresnem obličj i _ - ____________ 1 ir .. -t SA lim nArP Cl(nrnA7nQní í^volr • n^« v\/%nniimiin (( Iz Ljubljane. (Naznanilo.) Slovenske Matice od- uri popoldne bor bode v četrtek 4. julija t. v mestni dvorani imel VII. sejo va bij eni. ob y kteri ste vij udno Vrsta razgovorov. ' Bral in potrdii se bode VI. odborové seje zapisnik. 2. Tajnik bode poročal o važnejših dopisih, novih udih, razprodaji in tiskanji družbinih knjig itd. 3. Blagajnik bode poročal o računu od 1. julija 1866. se jim bere slavnoznani izrek: „non possumus Tukajšnji poddružnici avstrijskega društva za umetnost je krasna razstava od 70 malanih podob najboljih moj s tro v (med kterimi je tudi velika slika „preganjanje judov v mestu Spajru") obljubljena proti temu, ako se s podpisi poroštvo dobi za potrebni zalog. Zato se odbor poddružnice ljubljanske obraća julija 1867. 1. in o proračunu od ■do lija 1867". 1." do 1. julija 1868. )U- ktera ima po (12. a. M. pr.) odbor predložiti občnemu zboru. Pregledovalca društv. računov bodeta poročala o svojem poslu. Žrebovanje, ki ima določiti 10 odbornikov, ki stopijo iz o do Ljubljančanov, ki imajo srce za umetnost, da pod-pišejo za vhodnino ves Čas razstave za eno osebo gold., za vhodnino vse rodo vine pa gold. Pod- pisnikom pa doide še drug dobiček, namreč ta da srečkanji morejo dobiti lepih malanih podob, bi ta odborov oklic segel vsem prijatlom lepe umetnosti po Naj db ora. v srce, da žrtujejo mali dar v blagi namen t 6. G. France Hafner, učitelj v Sloven j em gradcu po- bi li Matica hotela izdati „štenografijo slo- deželah Med pomilostenci, ki od leta 1848. živijo v tujih • _ a 1 * v .»1 i i .. n uvuviMiu J je uuui u«o x vjctrv , li.Ci\.U.čl»JJJ 1 jJI U1COU1 VCIVZifl* kona na Dunaji gosp. F us ter, ki je pobegnil v severno Ameriko in zdaj neki živi v Filadelfii. (Zgodovinska črtica o slovenskem ljubljanskem gledišču.') Med starimi listinami brbraje smo našli od leta 1849. nekoliko tiskanih pol, kterih namen je bil, nabirati podpise za delnice (akcije) za slovenski teater. Napis teh pol se je glasil: „Vabilo v podpis dělnic po 10 gold, za slovensko gledišče v Ljubljani." Za dotični odbor so podpisani gospodje Karol Holzer dr. Jan. Bleiweis, dr. Strupi, dr. V. Klun, M. Ambrož Jož. Debevec, Val. Župan, Jož. Schreyer, Jož. Eržen, Miha Lavrič. — Vidi se zopet iz tega, da vse to, kar se za obveljavo narodnih pravic zahteva dan danes, bilo je že vse 1848. in 1849. leta na dnevnem redu. tudi nas roják nekdanji profesor veroza- prasuj e : vensko"? Posameznih odbornikov nasvetje: Anton Lésar predlaga, naj se 3. občni zbor skliče na sredo avgusta t. Anton Lésar nasvetuje, da odbor izmed sebe izbere sestavi imenik knjig, ktere Ma- odsek da: tica želi izdati, b) nakaže pot, po kterem si ona najhitrejše preskerbí najboljših dotičnih rokopisov, o tem svojem poslu poroča v prihodnji odbo- ín ( rovi seji Dr. Leo Vončina, 1. předšed, namestnik Anton Lésar, tajnik in odbornik. ♦ Ker je „Novicam" vseskozi to vodilo, da tudi nasprotni r T y pa spodobno rečeni misli do volijo besedo v svojih listih, Naj bi to, kar tedaj so vzele tudi pričujoči sestavek, da se tako vsacemu pravica zgodí. Tudi mi smo popolnoma te misli, da vsakdo zasluži svetinjo, ki pripomore, da se kak pašnik (gmajna) razdeli in v obdelo-valni svet predela, ker to je velika dobrota vsem deležnikom in vsej deželi. Da pa razdelitev pašnikov je pri nas res še nameravajo nove moči sedanjega drama- „zgodovinska črtica" ticnega društva, ne ostalo tudi le kakor pričujoče vabilo leta 1849. ! ([Pojasnilo.) listu letošnih „Novic" je bilo povedano, da se gruntne potrebščine (fundus instructus) tudi je bilo razloženo, ktere za davke ne smejo rubiti zmiraj kaj posebnega, kaže nam po predlogu dr. Tomanovem stvari in V kaki razmeri da spadaj O med to, sklep deželnega zbora, da se za kranjsko deželo naredi po- gledé na odrajtvilo davkov od rubežni izločeno, stava, ktera ukazuje razdelitev pašnikov za to, ker Še sila ~ ~ Kar Al Je> ne- , . , kteri gruntni posestniki so ta poduk napačno razumeli veliko tacega sveta lezi nerodovitnega. . P,.. j i_ » vi i i- v i* Vredništvo je oni dopis přejelo od gospoda iz Ljubljane, o ter mislijo, da brez razlocka premakljive reci ali vse kterem more misliti, da pozná dobro vižmarski pašnik, kte- gibljlVO premoženje, Če tudi to presega gruntno p 0- rega razdeliti si je že ranjki župan vižmarski g. Sever ve- trebščino, spada pod to potrebščino , in da se torej liko prizadeval, pa nič opravil. Naša misel je ta, da v takih ce15 nobena teh reči zavoljo davkov pod rubežen staviti ne sme. Napačni taki zapopadki zmotijo, kakor skušnja zadevah, ko vsaka vas misli starodavne pravice imeti, ki pa so včasih tako zamotane, da jih tudi 10 dohtarjev ne izmota, je veliko pametnejŠe in veliko cenejše, ako se take vasi pri- je veliko pametnejŠe in veliko cenejše, ako se take vasi pri- marsikterega gospodarja, v*«, r^, , jazno poravnaj o kakor sosed sè sosedom; ako vsak ne- stanu odrajtatl davke, se odtegne te dolžnosti, ^ «v- koliko odjenja, dobi vsak nekoliko, in če tudi ima manj nar je za druge reči potroši, ne gledé na to, da davki, , tako, da vcasi če tudi je v grunta po tem, ima gotovo zdaj več, kakor je imel po- za£n(J zaostajati, Čedalje bolj naraščajo prej , ker zdaj ima saj kos grunta svojega za obdelovanje in pridelke pripravnoga, poprej pa vsi skupaj niso imeli nič, saj „gmajne" so večidel prostori, na kterih Živina strada jih pozneje skupaj le težko poplačati ali pa brez za- dolženja celó ne. Iz tega pa izhaja trojna škoda: dolž- in gnoj troši, «raven pa Še bolezen naleze. Vred, niku, deželi in državi; dolžniku ker je sam sebi kriv y da čedalje bolj zabřede v dolgove in se mu zavoljo na-pačnih zapopadkov ali zavolj nemarnosti grunt prodati mora, — deželi in državi pa, ker zavoljo pomankanja dohodkov svojim potřebám popoinoma zadovolj evati ne morete. Kdor tedaj po lastni svoji krivnosti, pa ne po nesreći ali okolnostih, kterih sam ni kriv, v to pride, da iz svojega premoženja davkov odrajtati ne more, ta pač tudi postavne podloge nima, da bi mogel potrpljivost ali prizanesek o iztirjevanji zaostalih davkov zahtevati. Kakor „Novice" nikoli ne zamolčijo, kedar se komú kodar koli krivica godi, tako pa morajo tudi vedno pošteno na to držati, da vsak državljan kolikor more dolžnosti svoje spolnuje. Kakor vselej, tudi zdaj izrečemo: Dajte Bogu, kar je božjega, cesarju pa, kar je cesar- jevega ! Novicar iz domaćih in ptujih dežel. „Novice" so imenovale tiste 4 postave, kterih osnovo je 17. t. m. minister Beust předložil zbornici poslancev v pretres. Dunajski časniki, kteri zvonec nemškega liberalizma nosijo, za tega del pojó glorijo ministru; „stara Pressa", vsa iz sebe, kriči: „res, na en dan toliko liberalne hrane, da je Avstrija ni dobila doslej v več letih ne!" Da bi le nikomur v želodcu ne obležala! — Da naši bralci kaj več zvedó od tega, kar je ministerstvo predložilo državnemu zboru v pretres, naj jim poglavitne reči povemo. Prvi predlog obsega prenaredbo februarske ustave od 1. 1861. Ker je Ogerska zdaj odcepljena od druzih dežel avstrijskih, ne veljá tedaj ta osnova ne za Ogersko, pa tudi za Erdeljsko, Hrvaško in vojaško Granico ne, Dalmacija pa je pritisnjena k Cislajtanii. Poslancev skupaj šteje po tej osnovi državni zbor 203, volijo jih deželni zbori v tistem številu kakor dozdaj (nova osnova ni tedaj zapazila krivice, ki so jo trpeli po februarski ustavi slovanski okraji na Ceskem, Štajarskem, Koroškem itd.) Mnogo mnogo se pogreša v tej osnovi, kar bi nas pomirilo o tem, da ne bo novi državni zbor zopet to, kar je bil stari, pri kterem je avtonomija (samoupravje) deželnih zborov konec jemala. Tù bo, kadar pride ta stvar v državnem zboru v pretres, veliko boja treba, da se privojskuje deželnim zborom, kar jim gré. Tù se bo pokazalo, ali je nemški većini, ktera gospoduje v zboru, resnica s tem, kar so njih ko-lovodje rekli, da enako svobodno gibanje, ki ga ima Ogerska, morajo vživati tudi druge dežele avstrijske. Zdaj gré za veliko — za zadovoljnost druzih dežel, za mirno spravo, za „ausgleich" zunaj Ogerske ! — §. 10. te vladine osnove govori tako-le : Področje državnega zbora obsega vse v diplomi od 20. oktobra 1860. leta imenovane stvari postavodajanja, ktere zade-vajo pravice, dolžnosti in vse zadeve, ktere so skupne kralj estvom in deželam, ki so zastopane v državnem zboru, ako ne spadaj o edino samo v področje onih zastopov, ki imajo vsled pogodbe s kraljestvi in deželami ogerske krone skupaj obravnavati skupne zadeve. V področje državnega zbora tedaj s tem prikrajšanjem spadajo: a) vse vojaške zadeve, b) vse reči, ki zade-vajo kovani ali papirnati denar, col in trgovino, poglavitna pravila pošt, železnic in telegrafov, c) vse denar-stvene (finančně) zadeve, državni stroški in dohodki, nova posojila, poplačevanje obstoječih državnih dolgov, prodaja in zadolževanje nepremakljivega državnega premoženja, povikšanje obstoječih in vpeljava novih davkov. Drugi predlog spremenuje 13. §. februarskega patenta tako-le : „Ob času, kadar državni zbor ni zbran, in je sila, sme take silne reči tudi samo ministerstvo pričeti, vendar je za take naredbe odgovorno vse ministerstvo, in se morajo prvému državnemu zboru v pritrjenje predložiti; ako jih zbor ne potrdi, se morajo preklicati. Tretji predlog vreduje odgovornost ministersko. Ministri se morejo zatožbi podvreči, če se pri opravljanju svojih služeb pregrešejo zoper ustavo. V zatožni stan se denejo ministri, ako 40 poslancev to zahteva in dve tretjini pričujočega zbora za to glasuje. Sodnica ministrom je gosposka zbornica, ktera zato izvoli 24 udov, izmed kterihN jih tožnik 6, in ravno toliko zatoženec odvreči more. Ce sodnija izreče, da je zatoženi minister kriv, se mu mora slovó dati, pa tudi v povračilo se more obsoditi. Pomilostiti ga more le cesar, ako nasvetuje to zbornica poslancev. Ce trt a predložena postava zadeva poslance (delegacije), ki se pošiljajo v skupni zbor, da z ogerskimi poslanci obravnavajo skupne zadeve. Po tej osnovi se ima za te delegacije iz državnega zbora izbrati 60 poslancev, in sicer: 20 iz gosposke zbornice in 40 pa iz zbornice poslancev; od teh se jih šteje na Cesko 10, Dalmacijo 1, Galicijo 7, spodnjo Avstrijsko 3, zgornjo Avstrijsko 2, Solnograško 1, Stajarsko 2, Koroško 1, Kranjsko 1, Bukovino 1, Moravsko 4, Slezijo 1, Tirolsko 1, Vorarlberško 1, Istrijo 1, Goriško 1, in na Trst 1. Po vladini osnovi voli gosposka zbornica svoje poslance, kakor jo je volja, iz zbornice svoje; zbornica poslancev jih utegne tudi tako voliti iz cele zbornice, ali pa da poslanci vsake dežele volijo izmed sebe poslanca, ki se pošlje v delegacijo. Razun tega je vlada še predložila osnovo nove rekrutne postave. Dalje je še minister baron Beust naznanil, da zidanje trdnjav okoli Dunaja prestane. — 21. t. m. je minister pravosodja naznanil zbornici poslancev, da je cesar tudi vsem drugim deželam, ki ne spadajo pod ogersko krono, pomiloščenje podělil, to je, vsem, ki so bili od 13. marca 1848. leta do 20. junija 1. 1. krivi spoznani ali zavoljo pomanjkanja do-kazov oprošteni hudodelstva velikega izdajstva, mote nj a občnega pokoja, punta in podpihovanja, potem političnih pregreškov in prestopov, so vse kazni in vsi ka-zenski nasledki prizanešeni. Tudi tišti, ki so pobeg-nili in se odtegnili kazni ali sodniškemu zasledovanju, so pomiloščeni in se smejo zopet vrniti v avstrijsko cesarstvo. Ta oklic je bil z veliko pohvalo sprejet. — Ko je poslanec dr. Muhlfeld svoj predlog o přeni em bi §. 120. reda kazenske postave podprl tako, da ga tudi minister ni mogel s svojim ogovorom podreti, ga je zbor sprejel z veliko večino. Po predlogu Muhl-feldovim naj tudi oficirji kakor vsak drug pridejo pred sodnijo za priče, ako je treba; nikar naj se ne misli, da je vojašk stan veče časti vreden kakor kak drug stan, in da bi čast njegova trpela, ako gré za pričo. — Po vsem tem je prišla na vrsto volitev odbora, ki naj zboru poroča o gori omenjenih 4 vladnih predlogih. Reklo se je, naj se voli odbor 36 glav iz vse zbornice. Poslanec Skrinci nasvetuje (in Poljaki, Slovenci in Tirolci podpirajo ta nasvet), naj se vsaj eden iz vsake dežele voli v ta odbor. Al ta predlog je pádel. Volili so potem omenjenih 36 glav iz vse zbornice ; Slovence zastopa le eden, namreč dr. Toman, ki je bil voljen z 140 glasovi. Kadar tedaj ta odbor dovrši svoje delo in pride obravnava, omenjenih vladnih predlogov na vrsto v državnem zboru, takrat se bo pokazalo: ali bode ravnopravnost po-glavno načelo Avstrii ali pa jej Nemec na eni strani, na drugi pa Magjar hoče gospod biti. Ta obravnava bo tedaj osodepolna za Avstrijo. — Na Dunaji, potovaje v toplice Gastajnske, biva zdaj knez srbski Miloš Obre-novič; poklonila se mu je tudi deputacija hrvaških in slovenskih dijakov, ktero je preprijazno sprejel. — 218 Zdaj se za gotovo sliši, da cesarja Maksa v Mehiki pognali, m niso ob glavo djali, ampak ga le iz države čez Angležko pride zopet v Miramare poleg Trsta. da Dolg našega cesarstva se je lansko leto za 387 milijonov in 634.540 gold, povišal; v ta dolg, se vé da se šteje tistih 215 milijonov in 994.640 gold., ktere znašajo državnice (Staatsnoten). Dunajska hranilnica (šparkasa) namerava le za zneske do 500 gld. od sto obresti (činža) plačevati; od večih zneskov po pa po Kaj hranilnica piše 5? Volkswirth' c res misli, s tem kaj druzega doseči kot le vec delà! Namesti da na ene bukvice kdo dá hranilnici 5000 gld., bo pa raji 10 bukvić vzel po 500 gold. Hranilnica po takem dobi desetkrát več delà in bo vendar više obresti plačevala. — IzStajarskega se piše, da bode letina dobra, posebno trta in hruške kažejo lepo. Slana nez, Kršič Janez, Bononi Jožef, Metlika Anton, Rupnik Jožef, Jeram Jožef, Selak Anton, Kristan Lovro, Dirnwirt Dragotin, Westermayer Jakob, Leskovar Jožef, Torkar Matija, Laknar Janez, čitalnica kmetijska v Poddragi> Cajhen Janez, Potrč Alojzi, Candolini Vojteh, Pušavec Valentin, Piree Feliks, Teran France, Dobravec Miha, Brecelnik Janez, Sepec Ivan, Korosec Stevo, Pevec Janez Endlihar Rudolf, Svajgar Martin, Cebular France, Kocijau Jakob, Tomšič France, Stare Ferdinand, Kobal Peter, 7 prve dni majnika je le v prav nizkih krajih nekoliko škodovala. Tudi na Hrvaškem in v Slavonii rodi trta lepo. Na Ogerskem pa, kjer je trta v zadnjih Za 1868. leto: g. Dovič Janez. presuhih letih zeló oslabela, tudi^ letos ne bo obilega y Ljubljani 25. junija 1867. MakaroviČ Andrej, Oblak Juri, Godina Jožef, Podobnik Nace, Povše France, Okorn Ignaci, Vidmar Matevž, Rihar France, dr. Janežič Valentin, Pesjak France, Božić Janez, Jazbec Anton, Doliak Anton, Pencin Dragotin, Rutar Tomaž, Vales Marko, Leban Janez, Skočir Jožef, Bevek Janez, Kramar Filip, Rutar Anton, dr. Vošnjak Janez, Vuk Andrej, Caf Juri, Majerčic Maks., P. Veršič Martin P. Alekšič Fidel., P. Čuček Karol, Simonie Janez njak Lovre. y i Voš vinskega pridelka. Cena vinu v Pešti je do na Hrvaškem je za do gold, cenejše gold. 7 Dr. Jer. Zupanee^ Denarni zapisnik Matičin. Novi udje: ustanovniki : Gospod Kotnik France, posestnik na Vrhniki 7} 17 17 77 11 11 11 5> 11 11 11 >5 letniki: Robida O. Karol, prednik benedikt. samostana in c. k. profesor v Celovcu . . . Serajnik Lovre, fajmošter na Žili . . . Sašelj Martin, nunski spovednik v Celovcu Rossbacher Bernard, trgovec v Celovcu . Somer Gregor, c. k. norm, učitelj v Celovcu Koželj Mihael, kaplan v Črnomlji . . . Ankrst Janez, beneficij at v Št. Vidu pri Brdu............ Lazar Anton, duhovni pomoćnik v Tominu Moćnik Lukež, vikar v Stržišču . . . Cocej Jernej, kaplan pri sv. Martinu v rožni dolini Dobršek Mat., občinski tajnik v Vojniku Grabar Miha, župnik pri sv. Urbanu . . Trunk Blaže, kaplan pri sv. Lorenců Jan Ferdinand, kaplan v Šmarji na Štaj. 20 gold 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 17 77 77 77 77 77 77 17 17 77 71 11 11 11 25. jnnija 1867. Kursi na Dnnaji v novem denarji Državni zajemi ali posojila.lDrage obligacije z lotrijami. 5% obligacija od leta 1859 v novem dnar. po 100 g. g. Kreditni lozi po g. 100. g. 72.5& 61.3014%% Tržaaki lozi po 100 5% nar. posojilo od 1.1854,, 70.70|5°/0 Donavsko-parabrod-5% metalike . . . . 17 108.01 4 % % 4% 3% 2 Vj % 17 >i 11 11 11 ii ii ii ii ii ii ii ii 60.751 ski po g. 100 . . • „ 55.65|Knez Esterhazy. po g. 40 „ 49.50|Knez Salmovi po g. 40 41.00 IKnez Palfyovi po g. 40 54.50IKnez Claryovi po g. 40 ii ii 17 Obligacije zemlisn. odkapá. I^^^?0^^0/^ (po 100 gold.) 6% doljno - avstrij anske g. 88. 5% ogrske..... Grof Waldsteinovi po g. 20 Grof Keglevičevi po g. 10 Budimski . . po g. 40 77 17 77 17 5% hrvaške in slovanské ii 76.50 Denarji. 5% krajnske, stajarske, koroške, istrijanske ii Cesarske krone 86.001 Cesarski cekini Državni zajemi z lotrijami. jNapoleondori 20 (frankov) Zajem od leta 1860 . . . ii ii ii 1860 petink ii ii 90 Souvraindori 93.50|Ruski imperiali „ „ „ 1839 . . . „ 147.50IPruski Fridrikdori „ „ „ 1839 petink. „ narodni od leta 1854 „ 81.—|Louisdori (nemški). 75.25|Angležki souvraindori 5% Dohodkine oblig, iz Komo „ 53.00|Srebro (ažijo) ii 71 » 17 11 17 11 11 10.00 80.00 30.19 24.60 25.50 Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 22.54 17.00 21.00 12. 23.00 5.90 9.96 10.24 01 79. 122. Stari udje so plačali: kot ustanovniki: Listnica vredništva. Gosp. Bl. V. na Pr: Da moremo zeljse prav imenovati, posljite ga nam po priliki. Tekalnika ne poznamo tukaj. Ali je Vam znan lap uh? Za 2. leto Gg Šuc Jožef, Obreza Adolf, Stanjko Anton Pleteršnik Maksimil., Mikuš Franjo, Vraz Jožef tino 7a 9.. leto) 7 Maeton Jožef. i pe- Za 3. leto gg uc Jožef, Jerala Janez, „Južni sokol", Rav- nikar France, čitalnica ajdovska, Jereb Jožef, dr. Hrast Janez, Bonner Jožef, Trstenjak Jakob, Balon Anton. V 3 fl. 90 Za 4. leto: gg. Kosar France, dr. Srnec Janko, dr, Vancaš ovsa 1 fl. 80 Aleksander, Bradaška Franjo. ; _ Zitna cena v Ljubljani 22. junija 1867. Vagán (Metzen) v novem denaiji: pšenice domače 6 fl. 4 fl. 52. ajde 3 fl banaske 7 fl. 10 turšice 3 fl. 14 soraice rži ječmena 2 fl. 90 prosa 3 fl. Doplačal gg Šolar Janez Wolf Andrej , Wolf Ivan , Novak Vincenci i letniki: Za 1866. leto : gg. Stritar Andrej, Preželj Matěj, Treven Va lentin, Mavčič Jožef, Brence Janez. Za 1867. leto: gg. Dovič Janez, Čibašek Janez, Šuster Janez i Stritar Andrej, Erjavec Peter, Bratovič Jožef, Ivančic _ y Jožef, Koprivnikar Janez, Slibar Tomaž, Treven Valentin, Kraševec Jernej, Vovk Jožef, Bergant Valentin, Hiti Ja- V Gradcu na Dunaji Loterijne srećke: 4 47 19. junija 1867: ^ j' 89. 10 11. 49 8. 65 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunji 3. julija. V Trstu 13. junija 1867 47 87 17 88. 22 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 26. junija 1867 Odgovorni vrednik: Janez fflurnik Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljublj