Političen list za slovenski narod. t• polti prejemali velja: Za celo leto predplačan 16 f ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. f administraciji prejemati, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. ta en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. f Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v nKatol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. it. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. I^tev. 148. V Ljubljani, v soboto 1. "julija 1893. Letnils: XXI. Vabilo na naročbo._ S I. julijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v nistraciji: admi- Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ gld. Četrt leta . 8 Jeden mesec 1 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 ., Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca". Razdelitev okrajev po narodnostih. Praška „PoIitik" se izpodtika nad našim člankom o razdelitvi okrajev po narodnostih in trdi, da se mi grozno motimo, če mislimo, da so interesi moravskih in šleških Cehov drugačni, kakor so interesi Cehov v kraljevini. To je pač lahko rečeno, ali težje bi pa pač bilo to dokazati. Razmere v Sleziji in na Češkem so veliko bolj različne, nego so razmere mej Slovenci na Kranjskem in Koroškeci), pa vendar mislimo, da nikdo ne bode trdil, da so interesi kranjskih in koroških Slovencev povsem identični. Orgau šleških Cehov tudi nikdar ni prikrival, da malo drugače sodi o češko-nemški spravi, nego Mladočehi, katerih politika je zadnji čas postala nekako vodilo praški .Politik". Sicer pa moramo kon-statovati, da celo ,Politik" mora priznati, da bi razdelitev okrajev po narodnostih ua Moravskem bila nekaka ovira germanizatorskim namenom. - Sicer se to malo čudno vjema s tem, kar ta list malo vrst poprej trdi, da imajo ne le Cehi na Češkem, temveč tudi Cehi na Moravskem in v Sleziji interes, delati proti razdelitvi okrajev po narodnostih, torej proti temu, kar bi oviralo germant-zacijo. Da je pisec zašel v tako nasprotje, prihaja od tod, ker v resnici interesi Cehov v vseh treh kro-novinah ravno glede na razdelitev okrajev niso tako indentični, kakor je zatrjeval. Povedati pa moramo, da mi nismo tako najivni, da bi morda mislili, da bi koroški ali pa štajerski Nemci kar lepo privolili v razdelitev okrajev po narodnosti. Mi smo le pisali, da bi Cehi in Slovenci s skupnim delovanjem mogli to doseči, kar bi celo po priznanju .Politike" oviralo germanizacijo v nekaterih kronovinah. Na Dunaju v državnem zboru namreč ne odločujejo levičarji in zlasti bi ne odločevali, če se češki zastopniki pridružijo desnici. Češki zastopniki bi pa potem, ko se razdelitev na Češkem izvrši, ne imeli povoda upirati se taki razdelitvi okrajev, temveč bi jo v interesu svojega naroda morali celo pospeševati. Ce Cehi upajo, da dosežejo celo svoje državno pravo, za kar bi bilo treba dvotretjinske večine, je pač veliko več upanjs, da zjedinjenim postopanjem nekaj dosežemo, za kar še nobenega sklepa državnega zbora ne bode trebalo, temveč bode vlada lahko storila administrativnim potom, ter bode torej le treba izkoristiti kak ugoden politični položaj. Ravno zaradi tega, ker nesmo tako najivni, da bi pričakovali, da bi moravski, koroški, štajerski ali pa šleški deželni zbor v^tako razdelitev privolil, smo pa za to, da se tem zastopom v tej stvari odvzame odločilna beseda; smo celo preverjeni, da bi v nekaterih teh zastopih liberalni*Nemci celo s škandali preprečili glasovanje o tej stvari, ko bi slučajno kedaj konservativci imeli večino, in ko bi se sedaj mladočeško postopanje dobro obneslo. Mi pa nismo tega mnenja glede razdelitve [ okrajev še le sedaj, temveč smo že davno. Grajali smo že, da Staročehi pri konferencijah na Dunaju niso zahtevali razdelitve okrajev po narodnostih tudi za Moravsko in Češko, in sicer tako odločno, da bi drugače z Nemci še sprave ne bili sklepali. Obsojali smo tudi, da se na Češkem iščejo vse drugi povodi proti spravi, to se pa ne naglaša, da naj se le sprava raztegne na vse dežele češke krone. Zaradi tega bi niti vlada niti Nemci ne mogli očitati Cehom nespravljivosti, ker bi jo želeli še v večjem obsegu, nego se je na Dunaju sklenila. Sicer pa danes še to lahko pristavimo, da nismo le mi tacega mnenja, temveč je tako mnenje o razdelitvi okrajev pred par leti vladalo tudi v radikalnem taboru, če vlada še danes, ne vemo, ker tam se politični nazori menjajo, kakor noša v našem stoletju. Kako sodijo naši državni poslanci o tej stvari, seveda ne vemo, ker za-nje, ki politiko večkrat bližje opazujejo, bi morda iz kacih političnih ozirov utegnili biti drugi nagibi merodajni, ko bi drugačno postopanje v kakem drugem oziru obetalo več koristi. Itimske razmere. Iz Rima, 28. junija. Nedavno je v zbornici poslancev ministerski predsednik Giolitti nasvetoval, da pride predloga o preosnovi bank zadnjo soboto na dnevni red. Rudini in Cavalotti pa sta ugovarjala temu nasvetu, češ, da se dan posvetovanja ne more določiti, dokler dotični odsek ne dokonča svojega poročila. Ko Giolitti pojasni, da bode odsek takoj predložil svoje poročilo, odgovarjata imenovana poslanca, da mnogi poslanci v tako kratkem času ne morejo proučiti tako važnega poročila. Ko Giolitti na to stavi kabinetno vprašanje, umakneta nasprotnika svoj predlog in obveljal je nasvet Giolittijev. Ako se vladni nasprotniki ne bodo dali pogovoriti, utegne .bančna afera" prouzročiti mnogo LISTEK. Ob 251etnici tiskarskega društva za Kranjsko. (1868-1893.) .Zasnovanje najmanjšega delavskega društva bode za kulturnega zgodovinarja bodočnosti večjega pomena, nego bitva pri Sadovi" — s temi pomenljivimi besedami je izborni pruski politik Jan. Jacoby označil veliko važnost delavske organizacije. In pravo je pogodil Jacoby. Organizacija delavcev dospela je dandenašnji do moči, s katero mora računati človeška družba. V nastopnih vrsticah podati hočem skromen obrazek o zasnovanju in delovanju tiskarskega društva za Kranjsko tekom 25 let, kako je blagodejno vplivalo na duševno izobrazbo iu na zboljšanje gmotnega stanja svojih členov. Društvo je vestno skrbelo za razne nezgode svojih društvenikov, lajšalo bede in brisalo solze vdovam in sirotam zamrlih so-drugov, — najboljši dokaz, da je tiskarsko društvo svoj nalog resno in pošteno izvrševalo z največjo požrtvovalnostjo; mlajšemu naraščaju je pa pokazalo pot, po kateri mu je hoditi. Pišem li povodom 25letnice društvenega obstoja, o čem drugem bi pač mogel pisati nekoliko besedij, nego o tem, v kdko zvrho je bilo zasnovano to pre-koristno društvo pred 25 leti, in o njega —delovanju! Slednje je najlepši in najčelnejši činitelj društva, ki na čelu nosi častni in pomenljiv naslov: tiskarsko, one velevažne umeteljnosti, ki se nazivlje dandenašnje šesta velemoč. Skromni ta prostor ne zadošča, da bi mogel opisati nadrobno vse vzroke o zasnovanju tega društva, vse zapreke iu napore o njega založitvi in končno vse društvene ovire in borbe, počenši.od I. 1867 pa do nedavne dobe, — da bi mogel opisati boje, ki so se vneli in imeli svoj povod na povsem drugem, nego na bistvenem polju; list je premajhen, da bi hotel tu zabeležiti vse, česar je tiskarsko društvo učinilo dobrega, potrebuega in prospešnega za dobe svojega 251etnega obstoja. Toda v slavnostnih dneh na pristoja o drugem pripovedovati, nego o tem, česar treba neizogibno. Smelo poudarjam: Vse, karje društvo storilo v 25 letih, je delo vseh členov! Delo je najlepši poklic človeštva, ono krepi telo, požlahnuje mišljenje in krasi srce; delavnost spada med najlepše kreposti človeštva, z delom si prido-dobivamo blagobitje. Že Salomon jo je dobro pogodil rekoč o delu, da je v delu pridobivanje, dobiček — in narod, čegar členi so ljubili delo, priboril si je s svojo marljivostjo najlepše stališče med drugimi narodi. Radi tega moremo z mirno vestjo delavnega moža uvrščati med največje dobrotnike človeške družbe in svojega naroda, ker s svojo delavnostjo in spretnostjo ne pomaga samo sebi, temveč širi dobro ime, blaginjo in ugled naroda. Ako je pa delo človeku v čast, isto tako mu bodi v uteho, to lajša trpljenje, celi rane trpkega življenja, slabotne krepi, da si vedo pomagati z lastnimi močmi, svojim trudom in prispevanjem, kakor to uvidevamo najbolje v tiskarskem društvu, čegar členi se vzajemno podpirajo po lepem geslu: .Vsi za jednega, a jeden za vse!" Toda pridem naj k opisu, kako se je zasnovalo pred 25 leti tiskarsko društvo. V 20. dan novembra I. 1867 povabil je tedaj v Ljubljani poslujoči stavec C. pl. R h e i n, katerega je skupni blagor iu zaupanje napotilo, pozvati ljub. kolege, da ustanove .Tiskarsko izobraževalno društvo", ki bi imelo namen, duševne in materi-jalne koristi. Temu pozivu se je od strani tiskarjev radostno odzvalo in že v dan 24. nov. 1867. 1. je takoj 13 članov pristopilo zasnovanemu društvu, zajedno se je ustanovil odbor 4 članov, ki je sestavil pravila. Po dognanih pripravah vršil se je dne 26. decembra I. 1867 radi pravil občni zbor, na katerem se je volil za prvo društveno leto poslujoči odbor. Končno potrjenje predloženih pravil došlo je 6. febr. 1. 1868 od mestnega magistrata predsed- krika in ropota v zbornici, kajti republikanec Cola-janni je zahteval, da se morajo pred obravnavo o preosnovi bank naznaniti vsi delničarji „Narodne banke" ter pojasniti, kako je »Narodna banka" porabila 50 milijonov lir, ki so jej bile dovoljene za odškodovanje delničarjev propale .Tiberinske banke". Znano je namreč, da je več poslancev, ki so delničarji „Narodne banke", v odseku za preosnovo bank, in zato ima opozicija pravo, ako zahteva, da ti ne govori „in propria causa". Znano pa je tudi, da je velik del teh 50 milijonov zginil v žepih oseb, ki imajo v javnosti precej vpliva. Minister Grimaldi je ojstro zavrnil Colajanni-ja, a ta tudi ui držal jezika za zobmi — v veselje galerije. Stara pesem, da obešajo male zločince, a velike puščajo brez kazni! Ko je piemonteška vlada zasela Rim, pričela je zidati nove palače, da bi privabila novih prebivalcev v središče mlade Italije. Akoravno se je število rimskega prebivalstva v zadnjih dvajsetih letih precej pomnožilo, vendar je praznih mnogo, mnogo stanovanj in na stotine ljudij je ob vse premoženje vsled vrtoglave špekulacije z novimi zgradbami, kar bi najbolje znal povedati znani knez Borghese. Na takozvanih „ Prati di castello" za Angeljsko trdnjavo na desnem bregu Tibere stoji veliko večnadstropnih hiš, ki so le do polovice dovršene. Vendar se je na tem prostoru naselilo do 40.000 prebivalcev iz najnižjih stanov, ki niso imeli nobene cerkve v bližini. Meseca avgusta 1S90 so izrekli sv. oče željo, da bi se za ta novi del mesta zgradila potrebna cerkev ter posvetila sv. Joahimu na čast. Takoj se je sestavil odbor, da po vsem katoliškem svetu nabira prostovoljne darove ter zgradi cerkev, katero pokloni takorekoč ves katoliški svet dne 19. februvarija 1893 sv. očetu v dar povodom njegove škofovske petdesetletnice. Troški so bili proračunjeni na 1 milijon lir. Ker pa odbor v tako kratkem času ni mogel nabrati vseh stavbenih troškov, delo ni moglo biti dovršeno v določenem času. Dne 21. avgusta 1891 je bil položen temeljni kamen, dne 9. junija 1893 je bila dovršena kripta po načrtih znanega raziskovalca katakomb, de Rossi-ja. Ta cerkev bode vsled želje sv. očeta spomenik katoliške požrtvovalnosti vseh narodov. C-erkev je do polovice dodelana, a dovršena bo do dne 19. februvarija prihodnjega leta. Na pročelju bode mozaična slika, predstavljajoča sv. očeta na kolenih pred sv. Rešnjim Telesom, in simbolične podobe posameznih delov sveta z napisom: „Orbis catholici Roma adoratio expiatrix". V stalni spomin, da se gradi cerkev svetega Joahima z darovi vsega sveta, bodo v cerkvi vsem večjim narodom odločene posebne kapele. Tako že imajo Poljaki zagotovljeno svojo kapelo, ker je nekdo, skoro gotovo kardinal Ledohovski, podaril v ta namen 20.000 lir. Istotako si je že zagotovila svojo kapelo družba sv. Vincencija. Kakor je ruski car Nikolaj za cerkev sv. Pavla podaril predragocen ka- sedniku, in v nedeljo dne 9. febr. 1868 1. vršil se je v dvorani prejšnje velike realke — v licejalnem poslopju na Valvasorjevem trgu — občni zbor „Tisk. izobr. društva v Ljubljani"; udeležilo se je tega zborovanja 32 rednih članov s faktorji in principali vred, a tudi mnogo drugih dostojanstvenikov. To je bil torej temeljni kamen tiskarskemu društvu za Kranjsko. Dve leti pozneje založil se je z jednako marljivostjo podporni odsek, ki se je tesno spojil z izobraževalnim društvom; obsezal je: bolniško, pogrebno, invalidno in podporniško blagajnico za potujoče kolege. Leta 1879 se je pa ta blagotvoriteljni zavod preosnoval v „Društvo tiskarjev, kamenopiscev in kamenotiskarjev za Kranjsko", in ta preosnova ni združila samo izobraževalnega s podpornim društvom, temveč se je založilo tudi podporno blagajnico ža vdove, dalje določbe glede na brezposlene kolege in podporniško blagajnico za potujoče. Slednja se je ustanovila 1. 1875 in od te dobe blagodejno vspeva s svojim delovanjem. Društvo je bilo torej založeno, in je vspešno branilo člane svoje v petindvajsetletni dobi telesne in duševne bede. V pravilih je pa označena smer društvu: podpirati ude, kedar zbolč; potujoče delavce tiskarske stroke; take ude, ki ne morejo več delati; podpirati vdove umrlih udov; izplačati določen znesek za pogreb, če kak ud umrje; podpi- men, istotako je sedanji car Aleksander za cerkev sv. Jo&hima podaril dragocene plošče malahita in ,lapis lazuli".__ Davčna preosnova. (Dalje.) 9. Statistični podatki. Za vse one torej, ki nimajo nad 600 gld. čistega prihodka na leto, ki tedaj tudi ne bodo podvrženi osebnemu davku, pomeni davčna preosnova, kakor se namerava, olajšavo. Pa tudi velik del onih davkoplačevalcev, ki imajo nad 600 gld. dohodkov ter bodo morali plačevati osebni davek, dobil bo olajšavo, kakor sem to že v številkah pokazal. In ker nad našim narodom živi ogromna večina ljudij, ki nimajo letnih čistih dohodkov nad 1000 ali celo 2000 gld., se more pričakovati, da ne bo nova davčna preosnova ogromni večini naših delujočih stanov v nikako škodo, temveč za manjše cel6 v precejšnjo olajšavo. Naš narod je v veliki veČini poljedelsk in kakor statistika spričuje, so pri nas le mala kmetska posestva. Kranjska dežela ima 995.581 hektarov zemljišč in ta so last 50.711 posestnikov, tako da v primeru odpade na enega posestnika po 18 hektarov zemlje; všteti so v to število tudi vsi pašniki, planine, gojzdi itd. Da so pri nas le mali posestniki, kažejo sledeče številke. Na 7 do 9 prebivalcev šteje se že en zemljiščni posestnik in izračunano je, da na enega gospodarja prideta le po dva posla. V kmetskem narodu pa imamo tudi najboljšo obrambo in za-slombo našega narodnega obstanka, iz kmečkega stanu izhaja največ naših najboljših mož. V kmečkem in v obrtnem stanu imamo svojo bodočnost, zato pa je vestna dolžnost vsakaterega poslanca, da skrbi za olajšanje teh stanov. Iz cele moje razprave je mogoče presoditi, da bo mali obrtni stan vsekako dosegel po nameravani davčni preosnovi olajšavo svojih davčnih bremen in tudi ogromna večina kmetovalcev ima opravičeno nado do olajšav, kakor se sme to sklepati iz uradnega izkaza o številu kmečkih posestnikov in njih obdačenju. Na ugovore nekaterih poslancev, da se mora dovoliti, da se pri preračunanju osebnega davka odbijejo vsi stroški, katere je imel kmetovalec v kmetiji, ter da se tudi hrana za njegove odrasle pa v kmetiji jedno delujoče otroke sme vračunati, odgovoril je finančni minister, da itak skoro vsi kmetijski gospodarji odpadejo iz osebnega davka. Na vprašanje, na kateri podlagi more on to trditi, dal je minister potem prebrati po svojem prvem namestniku izkaz, ki je zelo zanimiv, katerega tudi v celoti objavljam, ker po tem izkazu bi res skoro vsi kmetovalci, gotovo pa mali in srednji kmetje, ki se pečajo le s poljedelstvom, ne prišli do osebnega davka. Vendar se mi dozdeva, da ta izkaz ni povsem dejanjskim razmeram primeren, ker kmečkih posestnikov je na Kranskem 50.700 in ta davčni izkaz jih ima 109.387! Gotovo so tu šteti le iz ene rati sirote z mesečno podporo; skrbeti za to, da se udje duševno in strokovno vedno bolj izobražujejo; paziti na to, da se pogoji med gospodarji in pomočniki glede plače in delavnih ur natančno izpolnjujejo ; podpirati take ude, ki so začasno brez dela. Od 1868 1. pa do 1. 1892 broji društvo več nego 33.000 gld. prejemkov, izdatkov pa v isti dobi blizu 23.000 gld., samo za izobraževalne namene je isto potrošilo do 1. 1890 svoto 7747 gld. Saj se na pr. tekom 50 let skoro štiri milijone vsi tiskarji (8000 členov) Avstro-Ogerske prihranili in izdali v podporo svojih onemoglih sodrugov. Prvo tiskano društveno izvestje je izšlo 1. 1885. Skupno premoženje z inventarom in knjižnico znaša ob 25letnici 15.270 gld. 81 kr. Knjižnica broji zdaj 549 zvezkov. Členov broji društvo na Kranjskem 74; tiskarn je vkupe na Kranjskem 9, od teh r Ljubljani pa 6. Petindvajset let najmarljivejšega delovanja za razvoj in procvitanje tiskarskega društva za Kranjsko je prominulo; vodi naj torej tudi v bodočnosti čustvo vzajemnosti in celokupnosti v prospeh in blaginjo tega blagotvoriteljnega zavoda tipografe kranjske. Bodi jim 1. 1893 in jutrašnja nedelja v vednem spominu; društvu pa bodi skrb za ude, spojena z napredkom in izobrazbo, tudi v prihodnje namen, da se bo čez 25 let zopet smelo ponosno in veselo ozirati nazaj na vspešno svoje delovanje. davčne občine, kar pa ne odgovarja vedno istini-tosti, ker ima marsikateri gospodar svoja zemljišča raztresena v več davčnih ali kata>tralnih občinah. Odtod tndi prihaja, da odpade tako ogromni odstotek na kmečke posestnike, ki bi manj ali vsaj ne nad 10 gld zemljiškega davka plačevali. Po izkazu finančnega ministerstva plačuje se sledeči direktni zemljiški davek: V celem cesarstvu: dol gld. 1,456.814 posestnikov, od 1—2 gld. 696.062 posestnikov, od 2—5 gld. 803.500 posestnikov, od 5—10 gld. 429.861 posestnikov, od 10—20 gld. 269.239 posestnikov, od 20—50 gld. 242.754 posestnikov, od 50—100 gld. 83.661 posestnikov, od 100—200 gld. 24.864 posestnikov, od 200-"500 gld. 6838 posestnikov, čez 500 gld. 2890 posestnikov. Na Kran jskem: do 1 gld. 40,394 posestnikov, od 1—2 gld. 14.483 posestnikov, od 2—5 gld. 18.934 posestnikov, od 5—10 gld. 17.093 posestnikov, od 10—20 gld. 12.375 posestnikov, od 20—50 gld. 4749 posestnikov, od 50—100 gld. 542 posestnikov, od 100—200 gld. 141 posestnikov, od 200—500 gld. 68 posestnikov, čez 500 gld. 17 posestnikov. Na Štajerskem: do 1 gld. 22.359 posestnikov, od 1—2 gld. 17.664 posestnikov, od 2—5 gld. 31.362 posestnikov, od 5—10 gld. 27.776 posestnikov, od 10—20 gld. 26.940 posestnikov, od 20—50 gld. 24.332' posestnikov, od 50—100 gld. 5362 posestnikov, od 100—200 gld. 942 posestnikov, od 200—500 gld. 279 posestnikov, čez 500 gld. 61 posestnikov. NaKeroškem: do 1 gld. 8126 posestnikov, od 1—2 gld. 3970 posestnikov, od 2—5 gld. 7032 posestnikov, od 5—10 gld. 5454 posestnikov, od 10—20 gld. 6755 posestnikov, od 20—50 gld. 7536 posestnikov, od 50—100 gid. 1175 posestnikov, od 100—200 gld. 422 posestnikov, od 200—500 gld. 128 posestnikov, čez 500 gld. 33 posestnikov. N a P r i m or s k e m : do 1 gld. 70.285 posestnikov, od 1—2 gld. 25.776 posestnikov, od 2—5 gld. 28.171 posestnikov, od 5—10 gld. 15.848 posestnikov, od 10—20 gld. 8473 posestnikov, od 20—50 gld. 4267 posestnikov, od 50—100 gld. 1017 posestnikov, od 100—200 gld. 356 posestnikov, od 200—500 gld. 223 posestnikov, čez 500 gld. 59 posestnikov. V odstotkih v celi državi:.do 1 gld. 36-2%, od 1-2 gld. 17 3%, od 2—5 gld. 20°/o, od 5—10 gld. 10-7%, od 10—SO gld. 6-7%, od 20-50 gld. 6'4°/0, od 50—100 gld. 2 08°/0, od 100—200 gld. 0'620/°, od 200—500 gld, 0'17°/o, čez 500 gld. — Na Kranjskem: do 1 gld. 37-l°/0, od 1—2 gld. 13'2°/o) od 2—5 gld. h% od 5—10 gld. 15-6%, od 10—20 gld. 11-3%; od 20—50 gld. 44%, od 50—100 gld. 0-49%,:od 100—200 gld. 0'130/°, od 200—500 gld. 0 06°^,, čez 500 gld. — (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 1. julija. Češko društvo za severno Češko je te dni imelo občni zbor. Predsednik deželni odbornik Kučera je naglašal, da treba gledati, da potomcem pripravimo boljše čase, kakor jih imamo sedaj. Narod je treba krepiti, da ga Nemci ne podjarmijo. Cehi se hočejo vedno za to potegovati, da bodo s svojim jezikom lahko izhajali po ivsem Češkem. Potem je pa bilo jako živahno posvetovanje o delovanju društva. Stavilo se je več jiko primernih nasvetov. Jeden je predlagal, da naj bi se delalo na to, da se češko manjšine emancipujejo od nemškega kapitala. Osnovala naj bi se z narodnim kapitalom velika delniška družba, ki bi potegnila mi-se industrijo na severnem češkem. Gotovo bi se s tem več koristilo češkemu narodu, nego z lepimi govori v državnem zboru, in je le želeti, da se predlog uresniči. Pravi češki rodoljubi imajo tukaj mnogo dela, toda žal, da ni mnogo upanja, da bi se kaj storilo. Posebno Mladočehi niso za tako resno delo, temveč le rajši krič6 po shodih. Nemški državni zbor snide se v torek in ga bode cesar osebno otvoril. Predsednikom bode skoro gotovo zopet voljen pl. Lswetzow. Kdo bodeta podpredsednika, se ne ve. V razpuščenem državnem zboru sta bila podpredsednika grof Ballestrem in (Dalje v prilogi.) Priloga 14:8. štev. »Slovenca** dn£ 1. jnlija 1893. dr. Baumbach, katera pa nista več voljena. Pbd-predsednikoma se bodeta volila jeden katolik in jeden narodni liberalec, tako, da bodo v predsedništvu zastopane tri najmočnejše strauke. Zborovanje bode le malo časa trajalo. Vojaška predloga se niti odseku ne izroči, temveč se bode po okrajšanem postopanju obravnavala kar v zbornici. Eo se ta stvar reši, se zbor zaključi. Govori se, da n>ti zakona o pokritju novih vojaških troškov sedaj ne reši. Vladi je pred vsem na tem, da se jej dovoli povišanje vojske, davke v pokritje višjih troškov bode zbor potem že moralno piipiljen dovoliti. S kakimi davki da se povišani troški pokrijejo, na tem vladi ni dosti ležeče, da se le pokrijejo. Mejnarodni shod soctjalistov začne se dn4 6. t. m. v Curihu. Organizacijski odbor je že razposlal dnevni red. Shod se bode posvetoval: 1. kako bi se uvel povsod osemurni delavnik; 2. o skupnih določbah za majski praznik; 8. o politični taktiki sooijalnih demokratov; 4. o tem, kaj naj storš socijalni demokratje o vojnem času; 5. o varstvu delavk; 6. o narodni in mejnarodni organizaciji delavskih zadrug; 7. o mejnarodni organizaciji socijalnih demokratov; 8. o raznih drugih stvarčh. Od raznih socialističnih društev je pa došlo odboru k raznim omenjenim točkam več predlogov, da se shodu predlože v posvetovanje. Neko francosko društvo je priporočalo, da se odpravijo vse vojske in se mejnarodni prepiri poravnavajo po mejnarodnem razsodišču. V mejnarodno razsodišče naj volijo na tri leta evropski parlamenti odposlance, in sicer jednega na milijon prebivalcev. V deželah, ki si jih je poslednjih 50 let prisvojila kaka država, naj se pa po občnem glasovanju vpraša prebivalstvo, hoče-li biti pri državi, katero je je prisvojila, ali pa pri državi, pri kateri je poprej bilo. Poslednji predlog očividno meri na Alzacijo in Lataringijo. Mejnarodni shod socijalistov najbrž ne bode posebno navdušeno vsprejel tega predloga, ker se nikakor prav ne vjema z mejnarodnim značajem socijalne demokracije in iz- litve bodo potem še le odločile o irski samoupravi. Zlata veljava v Indiji. V Indiji so že dolgo Čutili razne neugodnosti srebrne veljave sedaj, ko se je v največ evropskih državah, zlasti v Angliji, vpeljala zlata veljava. Ind jska vlada je zatorej sklenila, da vpelje zlato veljavo, kar se bode pa le polagoma zgodilo. Svobodno kovanje srebrnega denarja se je že ustavilo in vpeljalo svobodno kovanje zlatega denarja. Ta naredba je velicega narodnogospodarskega pomena. Indija je velika država in ima tudi že obširno trgovino. Mnogi ameriški srebrni rudniki bodo premembo veljave v Indiji jako čutili. V nekaterih se zaradi tega cel6 delo ustavi, čutili bodemo premembo veljave v Indiji tudi v Avstriji. Indija bode sedaj potrebovala mnogo zlata in avstrijskemu finančnemu ministru bode še težje, dobiti potrebnega zlata za taktično vpeljavo zlate veljave. Cerkveni letopis. Romarska cerkev na sv. Višarjih. Sv. Oče papež Leon XIII. podelili so s pismom dne 13. junija t. 1. romarski cerkvi na sv. Višarjih na deset let sledeče odpustke: I. popolnoma odpustek vsem vernim kri8tijanom, kateri bb skesano in čisto svojih grehov obtožijo, sv. Rešnje Telo sprejmejo in romarsko cerkev Matere božje pobožno obiščejo ter ondi molijo na namen sv. Očeta. Ta popolnoma odpustek (Velikansk nmeteljni ognjemet) zažigal bo v sredo graški pirotehnik g. E. Elsner na Eosler-jevem vrtu. Svirala bode vojaška godba, čisti dohodek je namenjen Elizabetni.otroški bolnici. (Z Bleda) se nam poroča, da je do konca junija dospelo v zdravišče nad 156 topličarjev. Med njimi se nahajajo knez Porcia, angleška rodbina Illingvvorth iz Bradforda, dalje gostje iz Moskve, Amsterdama, Carigrada itd. (Razstava spominkov na tristoletnico.) Jutri od 10—12. ure dopoldne iu od 2.—5. ure popoldne so v telovadnici I. mestne šole na ogled podobe, načrti, zastave itd., spominki na tristoletnico. Vstop vsakemu zanimajočemu se dovoljen. Pri tej priliki se dobiva tam tudi g. Koblarjeva knjižica „Zmaga pri Sisku" po 5 kr. (Umrl je na ulici) in sicer na Cojzovi cesti, včeraj popoldne gostač Matevž Easttlic, star 60 let, za grižo. Isti je bil namenjen v ljubljansko bolnišnico. Truplo je bilo preneseno k sv. Krištofu v mrstvašnico. (Mestna hranilnica ljabljauska.) Meseca junija t. I. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 452 strank 207.301 gld. 27 kr., vzdignilo pa 339 strank 122.667 gld. 53 kr. V drugem četrtletju dovolilo se je 325 prošnjikom posojila v znesku 256.450 gld. (Žepni vozni red in vozne cene železničnih prog na slovenskem ozemlji,) veljaven do oktobra meseca, kateri je izdala „Katol. Tiskarna" v Ljubljani, dobi vsakdo, kdor se oglasi v „ Katoliški se more enkrat v letu dobiti. ' Bukvami", zastonj. S tem natančno sestavljenim II. nepopolnoma odpustke in sicer voznim redom je sigurno vstreženo sl. slovenskemu odpustek 7 let in 7 kvadragen pobožnim romarjem občinstvu, katero naj se pobrine zanj, dokler ne vsanikrat, kolikokrat so pri sv. maši ali pri večer-nicah pričujoči; odpustek za 300 dnij, kolikokrat pred podobo Matere božje pobožno molijo. Vsi ti odpustki se morejo tudi dušam v vicah v prid obrniti. Pobožni romarji, ki tako mnogoštevilno doha- poide. — Začetkom meseea oktobra izide zimski vozni red. (Strela.) Iz Brezovice: Včeraj dne 30. junija proti večeru pripodili so se od nekod čez hribe grdi sivi oblaki. Dež je lil, vmes je bilo kako zrnje toče, ki pa ni nič škode naredila. Okoli šeste ure vira le iz francoskega narodnega čuta, kakoršni na- j j8j0 na 8V Višarje, naj bi se tega spominjali in se ! na Brezovici v kozolec Krvojčev; pogorelo je rodni čut je pa po večini tuj socijalistom. Norton je s svojimi papirji močno ustregel nekaterim sleparskim republikanskim politikom. Razni republikanski listi so takoj začeli zatrjevati, j da je na Francoskem nekaj ljudij, ki iz političnih namenov ponarejajo razne papirje. Ravno tako, kot so Nortonovi papirji biti ponarejeni, bil je tudi ponarejen seznam podkupljencev v panamski aferi, ki je toliko časa vznemirjal francoske republikanske politične kroge. Seveda pazen zasledovatelj bode pač opazil neko razliko mej Nortovim ponarejanjem in pa dotičnim panamskim seznamom. Več oseb, ki so bile na seznamu panamskih podkupljencev, je prišlo pred sodišče, nobena ni mogla dokazati, da bi bilo povsem neosnovano, kar se je govorilo o njej. Zbornična komisija seveda ni dosti spravila na dan, ker ni imela potrebnih pooblastil in jej je tudi nedostaijalo dobre volje, ko je opazila, da stvar seza zelo globoko v republikansko stranko. Končala je torej svoje delo s poročilom, v katerem izraža svoje mnenje, da je seznam podkupljencev bil ponarejen. Herz še Bi umrl. Francoski listi pa že na dolgo razpravljajo, kaj bode ž njegovimi papirji po smrti njegovi. Nekateri govori, da je papirje že prodal Angliji; Andrieui, ki je bil njegov pravniški zastopnik, pa misli, da je najvažnejše papirje Herz poslal v Ameriko. Teh papirjev Herz že zaradi tega ni dal angleški vladi, ker je v njih prav za prav Herzova moč. On pa ni hrepenel le po bogastvu, temveč tudi po veljavi. Sicer pa Andrieux priznava, da zanesljivih poročil nima, odkar je on njegove papirje tako izkoristil r zbornici, da je njemu škodoval. Irska predloga. Angleška vlada hoče vsekako, da se še ta mesec dovrši posvetovanje o irski predlogi. Zato je zbornici predlagala, da bodo seje dan na dan trajale čez polunoč in se tudi nekoliko okrajšajo debate. Konservativoi so hudo ugovarjali, ali večina je pritrdila vladi. Vladni nasprotniki se silno hudujejo, ker sedaj ne bodo mogli več tako zavlačevati debate. Tožijo, da se bode kratila parlamentarna svoboda. Vladni listi pa na te tožbe odgovarjajo s tem, da so prejšnje vlade se večkrat posluževale jednacih sredstev. Seveda stvar še s tem ne bode končana, če predlogo reši spodnja zbornica. Gorenja zbornica jo akoro gotove zavrže, da prisili vlado, da razpusti parlament. Nove vo- obilno udeleževali bogatih duhovnih zakladov I Sv. pismo in Leon XIII. Sv. Oče Leon XIII. pripravljajo, kakor poroča „K. K." važno encikliko o bibličnih študijah, v kateri bodo priporočali duhovščini in katoliškim Ia-jikom, naj se marljivo bavijo s temeliitim proučevanjem sv. pisma. Kakor znano, so sv. Oče v prejšnjih pismih že posebno opozarjali na bogoslovske in modroslovske študije. Liga + 4. Spominjajte se .katoliškega sklada' ob raznih prilikah! Dnevne novice. V Ljubljani, 1. julija. (Dan sv. Cirila in Metoda.) Med Slovenci, zlaati na Koroškem, udomačila se je zadnja leta lepa in pomenljiva navada, da slovesno obhajajo dan sv. solunskih bratov Ciril-Metoda, ter prižigajo na predvečer tega dnč kresove po slovenskih gričih in gorah. Ta vrla navada naj bi se posnemala prav povsod, kjer se glasi slovenska govorica, saj so uprav plapoleči kresovi dostojen obraz, da si hočemo Slovenci i v bodoče zvesto ohraniti dvojno luč, katero sta našim pradedom prižgala sv. blagovestnika slovanska. Zato pa kličemo z .Mirom" slovenskim rojakom : .Slovenci 1 Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma po vseh slovenskih gorah in in planinah prav mnogo kresovi" (Višje redovej dobili bodo prevzv. g. knezoškof ljubljanski prihodnji teden v tukajšnji stolnici in s;cer v sredo 5. t. m. subdijakonat, v petek 7. t. m. dijakonat, v nedeljo 9. t. m. pa prezbiterat. Razven že omenjenih 25 bogoslovsev ljubljanske škofije posvetili bodo v mašnike tudi 5 dijakonov iz reda sv. Frančiška. Posvečevanje se prične vsako jutro ob 7. nri. j kozolca 5 štantov, v njem 3 štante sena in pri ko-i zolcu lopa (plašč); par korakov zraven stoječi ko-| zolec in par sežnjev oddaljene hiše so ostale, ker i so ljudje pridno gasili in je pihal veter proč od | hiš. Hvala Bogu, da ni večje škode I (Ogenj.) Iz Škofjeloke se nam poroča da je ; včeraj popoldne nastal v Karlovskem predmestju velik požar, ki je vpepelil jednajst hiš. Ponesrečila se je pri tem ognju tudi neka priletna ženska. Ga-' silci škofjeloški in iz Kranja so prihiteli na pomoč ; ter omejili ogenj. (Nameščen je) č. g. A n t o n Kocijančič, sememški duhovnik, za kapelana v Senožečah. (Iz vel. laškega kraja.) Neki mož s Finkovega, vasi župniie Vel. Lašče je dne 28. jun. tako nesrečno pal z neke lipe, da je naglo nato umrl. To je v jednem tednu že drugi slučaj nagle smrti. — Sliši se pogosto opravičena tožba, da nekateri delavci na dolenjski železnici delajo tudi ob nedeljah in praznikih — brez kake potrebe. Tako je bilo tudi videti na kolodvoru v Predstrugah, kako sta delavca delala celi dan na praznik sv. ap. Petra in Pavla. (S Trsata): 29. m m. je bilo vse polno kresov v naši okolici. Pri nas žgo krese zvečer na praznik 8v. Petra in Pavla. Menda ti kresi spominjajo na mučeniško smrt aposteljskih prvakov. — Vročina nas silno mori. V senci imamo 21° B. V sobi se težko dela, a kaj še na solncu. Ubogi ljudje, ki morajo delati zunaj I (Nesreča.) V nedeljo, 25. m. m., padel je popoldne ob 4. uri Martin Grabrijan iz Dolenjec št. 13, fare adlešiške, star 61 let, tako uesrečno s črešnje, da je čez tri ure, previden s sv. zakramenti, umrl. (Poslovilo.) Iz Motnika se nam poroča: Dne 26. junija poslovil se je od nas preč. gosp. župnik Janez Golob. Občinski odbor in načelništvo kraj-nega šolskega sv£ta sta se korporativno poslovila od njega ter ga zahvalila za vso skrb in ljubezen, katero je razodeval ves čas svojega bivanja v Mot-niku. Kot vzgleden duhovni pastir skrbel je za lepoto cerkve, ki je lepo prenovljena. Leta 1886 obhajal je sveti misijon ter skrbel, da se je spomin nanj vsako leto obhajal spodbudno. Omislil je .cerkveno hišo", vnet je bil vzlasti za šolo ter se mnogo trudil, da smo dobili postavno vrejeno ljudsko šolo, kar je bilo tem težje, ker naša šolska občina spada v kranjsko in štajersko kronovino. Skr- bel je posebno za lepo berilo v fari, zato je iskreno priporočal drožbo st. Mohorja in poštene kato-j liške lUte. — Bog povrni blagemu gospodu ves trud, nam pa ostane njegovo blagodejno delovanje pri nas v hvaležnem spominu. (Odloki mestnega Šolskega sveta ljubljanskega.) 1. Vičani smejo še tri leta otroke v Ljubljano v šolo pošiljati proti pavšalu 200 gld. na leto. 2. Šiškarji se smejo v naše šole sprejemati šele potem, ko so šišensko šolo zvršili. Vse šole se bodo v 6. I. 1893/4 tudi v zimskem času ob 8. uri pričenjale; samo pri nun. Uršulinkah ob l/i9 uri. 4. Prestop iz jedne mestne šole na drugo se sme zgoditi le z vednostjo onih šolskih vodstev, med katerima se vrši prestop. (Zdravje v Ljubljani.) Od 18. do 24. dne junija je bilo novorojencev 20, umrlo jih je pa v tem času 19, mej poslednjimi sta 2 tujca, 2 pa iz zavodov. 2 sta umrla za škrlatico, 5 za jetiko, 2 za vnetjem sapnih organov, 2 za želodčnim katarom, 1 vsled mrtvouda in 7 za različnimi boleznimi. Zbolelo jih je 5 za ošpicami, 6 za škrlatico, 1 za oslovskim kašljem in 1 zavratico. (Prememba v posesti.) Kupil je včeraj od gospe vdove P 1 a u t z -ove pristavo nasproti Travnovemu mlinu na Glinicah s pritiklinami in živino vred zobozdravnik g. Paichel. O kupni ceni ne vemo nadrobneje. (Maša na Rožniku.) Prihodnji torek, to je, dn6 4. julija t. 1., ima katoliška družba na Rožniku sv. mašo za društvenike ob 5. uri z navadnim darovanjem za uboge iz Vincencijeve družbe. (Za pogorele« v St. Janžn) so darovali: Gospod Jož. Jereb, župnik v pokoju, 2 gld.; g. Oro-slav Dolenec, svečar in posestnik v Ljubljani, 10 gld.; blagi dobrotnik iz Kranja 10 gld.; ravno tako iz Dražgoš 1 gld. 60 kr.; iz Gorji po gospodu župniku dar 5 gld. (Pri odkritju Resljevega spomenika) v sredo na vrtu gozdne akademije v Mariabrunnu, kjer se je šolal R^elj, govoril je slavnostni govor naš rojak, ministerijalni svetnik gosp. L. D i m i c Odbor za R^sljevo slavnost na Dunaju nabral je bil nad 10.000 gld. (Umrl) je včeraj v Kamniku g. Iv. O sen ar, hišni posestnik in mesar, v 40. letu svoje ddbe. (Petindvajsetletnica tiskarskega društva), kakor smo že poročali, vrši se jutri. Po slavnostnem zborovanju v Knežjem dvorcu bo vse prisotne člane skupno fotografoval fotograf g. Armič. (Umirovljen) je po 601etnem vzglednem službovanju policijski oficijal g. Štefan Velič, prideljen deželni vladi kranjski. Isti je zdaj star 86 let; pred tremi leti je prejel zlat zaslužni križec. (Ziljško železnico) so začeli graditi minuli teden ob celi progi od Podkloštra do Smohora. (Vojaška vest.) Od garnizijskega sodišča v Pre-mjslu je premeščen major-avditor gospod Josip T o m e k k garnizijskemu sodišču v Trst. (Iz Brna,) 27. junija. Prevzvišeni g. knezonad-škof olomuški deli te dni po svoji škofiji zakrament svete birme. Pri neki priložnosti je pokazal, da se tndi za politiko meni; rekel je namreč nekemu poslancu narodne stranke: „Z ozirom na vedno pretečo nevarnost je neobhodno potrebno, da se ohrani v konservativni stranki na Moravskem sloga." Naj bi vsi ta migljej razumeli 1 — Dne 18. t. m. so hoteli tukajšnji delavci zborovati na Beli Gori pri Brnu. Shod je bil prepovedan, kar je razkačilo delavce, da so začeli metati kamenje po stražah ter streljati iz revolverjev. Ranili so nekaj uradnikov in policajev, izmed katerih je že jeden umrl. Dragonci in pešci so bili hitro poklicani, da bi naredili mir. Za ponedeljek je dobil vsak mož po 100 komadov ostrih patron. Po tem potu ne bodo delavci nikoli ničesar dosegli. — V Ohromči se je vršila isto nedeljo slavnost v korist zakladu za srednje šole na severni Moravi. Raznih narodnih društev je prišlo nad 30. Cisti dohodek znaša čez 300 gld. — Okolo Velehrada se vse boji pomanjkanja. Od 11. marca ni skoraj nič deževalo. Žita so jako redka, klasje prazno, po repi, krompirju skoraj ne duha, piče za živino pa najmanj. Nekdo je pridelal na treh oralih zemlje v tem kraju le toliko detelje, da je šla vsa med lestve voza. Ljudstvo prosi vedno za dež, in ako ga ne bode Bog v kratkem poslal, ne bodo imeli ne ljudje, ne živina potrebnega živeža. — Poljski žid iz Tarnopola, advokatni koncipijent dr. Ingwer, ob jednem načelnik nemških soeijalnih demokratov v Brnu, znani ščuvar, je bil kaznovan, plačati 100 gld. radi neke prekucijske izjave. ; (Iz Prage,) 26. junija. Na češki univerzi Ka-| rola Ferdinanda je bil izvoljen za rektorja v prihodnjem letu profesor cerkvene zgodovine in za-slnžni pisatelj dr. Franc Kryštufek, na nemški pa j dr. Leon Schneedorfer. — Korni poveljnin grof Grttne gre za jedno leto na odpust. — Cena 200 gld. iz glavnice duhovna-pisatelja Beneša Tre-bizskega, določena za najboljši zabavni zgodovinski spis, je bila prisojena dr. Zikmundu Wintru za njegovo delo: »Prazškd obr&zky. HistoricktS kresbj a uovely". V komisiji so se nahajali Vrcblicky, Slddek in Jirdsek. — V Kladnu je stavka že končana, ne tako še v Duhcovu, kjer so morali orožniki ua iz-grednike streljati; a končala se bode kmalu, zakaj : stavka ne prinaša tudi tukaj delavcem tega, kar so želeli, kakor ni nič koristila onim na Kladnu. Stavka v Mostu in Bilinu se še nadaljuje. — Dr. Šam&nek bode kandidiral za deželni zbor v Mladi Boleslavi, kojemu se je dr. Mattuš odpovedal. — Pri okrajni sodniji v Budjejevicah se nahajajo že zopet štiri mesta v nemških rokah, češki uradniki se namreč prestavljajo in nastavljajo nemški. Vzrok je razpor med ondotnimi Cehi. Staročehi se prepirajo z Mladočehi, Nemec se smeji. Vodnik Cehov, dr. Z&tka, je omenil pri občnem zboru „Oesk4ho politickeho spolku v C. Budo ovicich", naj bi se vsi Cehi okraja organizovali, sporazumeli, z neslogo se vse izgnbi. — V Hoficah so se včeraj začele pasijonske predstave, predstavlja jih nemška družba „Bohmerwald-bund". — Nekega mesarja, Uksa po imenu, so zaprli, ker je začel ponarejati krone. Znotraj „njegovih" kron se nahaja neka siva pega. Prebrisan mož, iz Žižkova doma, je hotel svojo krono speČati v Češkem Brodu, a ni šlo. KATOLIŠKI SKLAD. Katoliški Slovenci! Resolucije I. slov. kat. shoda kažejo nam Slo-vencem pot, po kateri moramo kot katoliški narod hoditi, ako hočemo doseči časno in večno srečo. Prvi korak na tej poti smo že storili, vzbudila seje v Slovencih prava katoliška zavest. Toda pri tem ne smemo ostati, ta vzbujena živa katoliška zavest sili nas, da pričnemo tudi dejansko izvrševati resolucije I. slov. kat. shoda, da pričnemo temelj polagati raznim blagim idejam. Sola, časnikarstvo, veda in umetnost, socijalne razmere so vprašanja, katera moramo Slovenci tudi v svojem ožjem okviru reševati. V izvrševanje treba nam je raznih sredstev, in jedno sredstvo, katero je takoj neizogibno potrebno je — denar. Zatoraj se obrača podpisani izvrševalni odsek stalne komisije za II. slovenski katoliški shod na vse zavedne katoliške Slovence, da blagovolijo v ta namen po svoji moči prispevati s kakim doneskom in v svojem krogu pridobivati zaveznikov, ki bi hoteli kaj žrtvovati v ta blagi namen. Na ta način bi ee ustanovil katoliški sklad. Zloženi denar služil bo v praktično izvrševanje resolucij I. slov. kat. shoda. Z rednimi mesečnimi doneski bi se dalo „katoliškemu skladu" najhitreje in najbrže pomagati do tega, da bi z vso resnobo začel izvrševati svojo nalogo. Zaradi tega prosimo vse one, ki bi hoteli prispevati, naj blagovoli pošiljati denar g. J. Šiški, knezoškchjskemu tajniku v Ljubljani. Doneski se bodo redno izkazovali, in stalna komisija za II. slovenski katoliški shod določi, kateri nameni katoliškega shoda in po kateri vrsti naj se podpirajo iz tega „katoliškega sklada". Najbolj umestno bi bilo, ako bi jeden gospodov v fari pobiral te mesečne doneske in jih skupno odpošiljal. S prošnjo, naj Bog blagoslovi naše delo, blagoslovljeno od svetega očeta Leona XIII., lotimo se katoliški Slovenci dela, in gotovo bo imelo zaželene vspehe. Navdušenost za najdražje svetinje slovenskega naroda in neumorna delavnost v sVrho tega plemenitega početja naj vodi nas vse ! V Ljubljani, dne 10! junija 1893. Izvrševalni odsek stalne komisije za II. slov. kat. shod. Dr. France Papež, Josip Šiška, predsednik. tajnik. Za ,,katoliški sklad" darovali so nadalje p. n. gg.: Zbirka pri obedu dekana An dr. D r o b n i č a v Šmariji Svetega Telesa dan .......10 gld. 70 kr. Andrej Kalan, etolni vikar v Ljubljani, mesečnino za maj I „ — „ Dr. med. Vinko Gregorič, primarij deželne bolnišnice v Ljubljani, mesečnino za maj o n — „ Frančišek Rome, župnik v Naklem........5„ — „ Matija Kadunc, župnijski upravitelj v Preloki, mesečnino za junij........— . 70 B Dr. Martin Matek, profesor bogoslovja v Mariboru, mesečnino « iunij........5 „ — „ Dr. J o s i p Pajek, stolni kanonik v Mariboru.....10 „ — „ Dr. Frančišek Feuš, profesor bogoslovja v Mariboru ... 2 , — „ J o s i p Zidanšek, profesor bogoslovja v Mariboru .... 10 „ — „ Jakob Hribernik, spiritual v duhovskem semenišču v Mariboru .........2 „ — . Jožef P i c h 1 e r , c. kr. okrajni tajnik v pok. v Ljubljani, mesečnino za april, maj in junij po 1 krono z geslom: 12 kron na leto na čast B. M. V. Apoc. c. XII. v. 1 . . . „et in capite ejus corona stellarum duodecim" . 1 „ 50 „ Janez Oblak, mestni kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani, mesečnino za april in maj ... 5 „ — „ Valentin Eržen, mestni kapelan pri sv. Petru v Ljubljani, mesečnino za maj in junij . . 6 „ — „ Neimenovani.....5 „ — „ F. L., 20 kron v zlatu .... 10 „ — „ Janez Brence, župnik pri Sv. Gregorju, mesečnino za maj 1 „ — „ France Bartol, posestnik pri Sv. Gregorju, Ietnino 1 krono . — , 50 , Več posestnikov od Sv. G r e g o rj a mesečnino.......— „ 50 „ Jožef Klemnčič, prof. vero-nttuka v p. v Ljubljani, mesečnino za maj, junij, julij in avgust 20 „ — „ J- J...........5 „ — „ Anton Zupančič, prof bogoslovja v Ljubljani, mesečnino za m junij.......10 B — „ J. U. dr. Jurij S ter b ene, dekan v Leskovcu.....10 „ — „ Mihael Terček, župnik v Šmartinu pod Šmarno goro . . 5 „ — „ Vesela družba 2 kroni . . 1 „ — „ Frančišek Kumer, župnik v Mošnjah........5„ — „ Frančišek Wohinc, župnik v Križih pri Tržiču .... 5 „ — „ Mihael Bulovec, mestni kapelan pri sv. Petru v Ljubljani, mesečnino za junij, julij, avgust 12 „ — „ Marija Bruss, kramarica v Ljubljani, prvo krono .... — r 50 „ Ivan Kregar, pasar v Ljubljani, mesečnino za pol leta po eno krono.......3 „ — „ Franc Peterca, trgovec in posestnik v Ljubljani, Ietnino . 30 „ — „ Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev! V Ljubljani, v god sv. apostolov Petra in Pavla L 1893. Josip Šiška, tajnik „izvršujočega odseka". Društva. — (Vabilo) na vrtno veselico, katero priredi Slovensko delavsko pevsko društvo „ S 1 a v e c " dne 2. julija t. 1. na vrtu Ko-slerjeve pivarne. Pri veselici sodeluje si. vojaška godba domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. — Vspored: 1. Koračnica, svira godba. 2. Ouvertura k operi „Nabuccodonosar", svira godba, Verdi. 3. Domoljubje, poje zbor. Janušovsky. 4. Fantazija ruskih pesni, svira godba, Schinzel. 5. Venec slovenskih narodnih pesni, poje zbor, Fčrsteh 6 Pot-pourri koračnic, svira godba, David. 7. Straža na Višehradu, zbor s spremljevanjem godne, Tovačovnky. 8. Kraniska slavnostna koračnica, svira godba, For-ster. 9. Pevska radost, po|e zbor, Stegnar. 10. Hrvatski dom, venec pesmi, svira godba, Leibold. 11. Poziv na lov, zbor s spremlievanjem lovskih rogov, Teiss. 12. Ouvertura k ooereti „Carovnica v Boissi", svira godba, pl. Zaje: 13. Mali muzikaličm panorama, potpourri, svira godba, Jedlička. 14. Doctri-neu-valček, svira godba. Strauss. 15 M cika-polka, svira godba. » * % 16. Dunavski valček, svira godba, Ivanovici. 17. Na mereudč. polka hitra, svira godba, Korel. — Keglianje za dobitke se prične v soboto 1. julija ob 5. uri popoludne ter traja do nedelje 2 julija 11. ure zvečer. Dobitki: Prvi dobitek deset kroti t zlatu; drugi 6 kron v srebru; tretji 4 krone v srebru; četrti 3 krone r srebru; peti 4 krone v srebru za največ serij; 6. šal|i»i dobitek za največkrat vseh devet. — Serija treh lučajev 10 kr. — Tehtanje in otročja zabava. — Začetek veselici ob 4. u-i popoludne. — Vstopnina 20 kr. za osebo. — Cenjeni udje in otroci so vstopuine prosti. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — Ob neugodnem vremenu bode veselica v nedeljo dne 16. julija t. 1. —(Bolniško in podporno društvo pomočnihin zasebnih uradnikov za Kranjsko) preosnovalo se je s 1. juli)enj letos v smisla določila § 60., odst. I.. zakona z dne 30. marcija 1888, drž. zak. štev. 33, tako, da so njega člani oproščeni, pripadati dotični okrajni bolniški blagajnici. Tako predrugačena pravila potrjena so vsled pooblastila vis. c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 3. februvarija 1893, št. 30.864 z ukazom visoke c. kr. deželne vlade z dne 20. junija 1893, št. 7596. Društvo stoluje v Liubljani in deluje po vsem Kranjskem. Takoj ko se dotiskajo pravila, doposlala se bodo ista nekaterim tovarišem na deželi e pozivom, naj bi v namen posvetovanj sklicali sestanke in izid dotičnih ukrepov naznanili društvenemu načelništvu, kateio je sedaj sledeče sestavljeno: Anton Gntnik, načelnik; Fr. Kan-dare, njega namestnik; Josip Hauptman, tajnik; Josip Knez, blagajnik; Oton Pelan, Jakob P r e s t o r in Josip Tavčar, odborniki. (Bolniška blagajna pomočnikov kovinske zadruge v Ljubljani) prične z današnjim dnem svoje poslovanje. V to svrho se poiivljejo vsi gg. mojstri, naj svoje pomočnike nemudoma v to blagajno vpišejo in pri okrajni bolniški blagajni odpovedo. Vpisuje blagajnik gosp. J. Stadler, kleparski mojster na Starem Trgu, kateremu naj se tudi pošiljajo vsa vplačila. (Vabilo k ustanovitvi »bralnega društva" pri sv. Marku nižje Ptuja), katera se bode vršila dne 16. julija t. I. ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih. — Vspored: 1. A. N.: »Pevčeva molitev", moški zbor. 2. Pozdrav. 3. P. H. S.: »Opomin k petju", mešani zbor. 4. Slavnostni govor. 5. Iv. pl. Z.: »U boj", moški zbor. 6. Poročilo o delovanju začasnega odbora in pojašnjevanje pravil. 7. N. J.: »Avstrija moja", mešani zbor. 8. Volitev odbora in predsednika. 9. „Planiuar", kranjska narodna, mešaui zbor. 10. Nasveti in vpisovanje udov. 11. Dr. G. J.: »Slovenec sem", moški zbor. Po ustanovitvi prosta zabava Uljudno vabi ODBOR. L ^cobiio na ieiti tedni ofctti ^cz }) Sfatol. tiskovnega društva v £ju&ijlti. (iaH -piedfolj»ni, Slonove ulice štev. 11. Po najnižji oenl dobe se tudi naj-raznovrstnejše stenske ure, ure za dvo-rane in s stojalom, ure- [iT budilnice itd. LnJ Največja zaloga prstanov, uhanov) V verižic, srebrnih in zlatih, vse po to- LOj varniški ceni. 185 14 Otročji vozički jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5-50, 6'—, 7'— 8'—, 9-—, 10"— in višje po vsaki eeni do 20 gld Anton Obreza, tnpeci^ar, v Ljubljani, Šelenburgove ulice I. ■Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov. 537 50—34 Ivan Kr izdelovatelj cerkvenega orodja v Ljubljani, Poljanska cesta 8 (poleg AlojzIJeviSča) se priporoča prečastiti cuhovščini, slav. cerkvenim predstojništvom in cerkvenim dobrotnikom v najnatančnejše in točno izdelovanje vsakovrstne H iz zlata, srebra ali druge kovine po uzorcih ali lastnen. načrtu. lt, dis- Izvršeno blago pošlje dobro, varno zavito poštnine prosto, 2;t 52-25 Gričar & Mejač prej M. Neumann Ljubljana, Slemen?© ulice 11, JjUfcjl IUUU 1 j U1UUV111U j za gospode ln dečke; iic, I, JU*I1U, UIUUIUIU Ij za gospe ln gospodičine. jf "t Obleke in plašči za otroke vsake starosti. Točno izvrševanje naročil na vsakovrstno «f Točno izvrševanje naročil na vsakovrstno --jfci duhovniško obleko ^ iz dobrega blaga po nizkih cenah. i67(i5) Uniforme za državne uradnike vseh kategorij. Zaloga najmodnejšega tu- in inozemskega snknenega blaga (sto/a) iz kojega se izdelujejo po meri obleke, ogrtači in vse drugo za gospode, dežni plašči, jopioe, manteletl in vsi konfekcijski predmeti za gospe in gospodičine po najnovejšem kroju na Dunaju, in ki se tudi po jako nizki ceni oddaje na meter. Najboljše srajce, maiišeti in ovratniki, ^fei j ■ > «» »'♦'j'««' k^. Gospodarji in kmetovalci! Pomlad, čas za nakupovanje različne železnlne in poljskega orodja in čas za zidanje je došel. Pri nakupovanju vseh teh reči je pa paziti, da se kupi dobro blago po nizki oenl, ali pa po eni in isti ceni boljše blago. Potrudil sem su nakupiti najboljše blago po najnižji oenl, zato sem v stanu je dajati tudi po najnižji ceni. Posebno se bodem trudil vtem smislu postreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, oko-vami za okna in vrata in s cementom. V zalogi imam vedno najboljši roman- in portland-cement, stare železniške šine za oboke, preskrbim pa tudi po najnižji ceni traverze itd. Nadalje imam v zalogi raznovrstne priproste in najfinejše okove za okna ln vrata, okove za vozove, vezi, ter šine, trde kot jeklo itd. Za strehe kriti imam bogato zalogo cinkaste in pooinkane plošče-vine ter strešnega papirja. — V zalogi imam vsakovrstno orodje za mizarje ii tat posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih in njih posameznih delov; ttartlieiov izvirni karholinej. Vnanja naročila se točno in vestno zvrše. Za obilno nakupovanje in naročevanje se priporoča 210 23 Andrej Druškovič, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10. SLAVIJA i vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavaruje človeško življenje po vseli kombinacijah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi banke „Slavije'- imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende, katera je doslej iznašala po IO°/0. 20%, 25° o in jedno leto celo 48°/0. Za škode izplačala je doslej banka „Slavija" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more se meriti z vsako drugo zavarovalnico. Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje pri m e i* e : 1. Helena Avbeljnova, kramarica v Ljubljani, zavarovala se je dne 5. maja 1884. Do svoje, smrti dne 15. februvarija 1885 splačala je 32 gld. bi kr. zavarovalnine; banka »Slavija" pa je izplačala njenim dedičem 1000 gld. 2. l)r. Fran Ambrožič, mestni zdravnik v Ljubljani, zavaroval se je dne 30. januvarija 1875. Do svoje smrti dne 11. februvarija 18!)1 uplačal je 1352 gld. 52 kr.; banka „ Slavija" pa je rodbini njegovej izplačala 30(X) gld. 3. Ivan Zor, c. kr. brzojavni kontrolor v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. decembra ISTI. Do svoje smrti dne S. febr. 1S85 uplačal je 1303 gld. 02 kr.; banka »Slavija" pa je izplačala njegovej rodbini 3000 gld. 4. Miha Serdič, uradnik v Trstu, zavaroval se je dne 30. novembra 1878. Dasi je do svoje smrti dne 14. julija 1SSO uplačal le SO gld. 16 kr., prejeli so dediči njegovi od banke »Slavije" 1200 gld. 5. Marija Lenčliova, posestnica na Blanici ob Savi, zavarovala se je dne 5. maja 1870. Ko je umrla dne 24. maja 1882, izplačala je banka „ Slavij a" dedičem njenim 5000 gld., dasi je bilo uplačane zavarovalnine le 2202 gld. 1(1 kr. (i. Ivan Vlah, posestnik v Jušičih, zavaroval se je dne 25. novembra 188S za 1000 gld. iu dne 30. aprila 1800 zopet za 1000 gld. Na obe zavarovan ji splačal je do svoje smrti dne 13. januvarija 1802 vsega vkup 102 gld. IG kr.\ dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavijeu 2000 gld. 7. Ivan Železnikar, urednik „Slov. Naroda" v Ljubljani, zavaroval se je dne 30. junija 1882 za 1000 gld. Do svoje smrti dne 20. januvarija 1S91 vplačal je 381 gld. 60 kr.; banka „ Slavij a" pa je izplačala dedičem 1000 gld. 8. Veter Budnar, c. kr. poštni oficijal n Ljubljani" zavaroval se je dne 10. maja 187G, ter je do svoje smrti dni 10. aprila 1802 uplačal 507 gld. 12 kr. Banka „ Slavij a" izplačala je pa rodbini njegovej 1500 gld. 0. Andrej Velikanje, gostilničar v llirskej Bistrici, bil je zavarovan od 15. dne maja 18S0 do 3. dne junija 1887 in je v tej dobi uplačal 364 gld. 80 kr.; banka „Slavija" pa je po smrti njegovej izplačala vdovi 1000 gld. 10. Beza Kernova. kramarica v Cerkljah pri Kranju, zavarovala se je dne 20. aprila 1884 sa 1000 gld. in banka .Slavija" izplačala je njenim dedičem ta znesek, dasi je do svoje smrti dni 21. septembra 1802 uplačala le 241 gld. 20 kr. 11. Krnesta Jelušičeva, soproga občinskega blagajnika r Kastvu, bila je zavarovana oil 5. februvarija 1884 do 10. avgusta 1888 ter je v tem času uplačala 187 gld. 60 kr.; banka „Slavija" pa je izplačala njenemu soprogu 1000 gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni zastop banke »Slavije" v LJubljani 120 25.10 v lastni hiši, Gospodske ulice it. 12. r k*« CfflaMovita radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnosti z častno diplomo in zlato svetinjo nu. razstavi v Londona in Parizu, z zlato svetinjo v Brlielju in Tunlsu. 324 1 G. Piccoli-ja, lekarjav Ljubljani je vspešno dietetično sredstvo, katero krepča in zdravi želodeo, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno __pospešuje. Izdelovatelj razpošilja jo proti povzetju zneska v zabojih po 12 stekleni« za 1 gl. 36 novo., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 5 gl. 26 novo. Poštnino plača vedno naročnik. Cena eni steklenici 10 novoev. kritih I it prostili lično in trpežno izdelanih priporočajo prečast. duhov-1 ščini in si. občinstvu Fr. Šiške dediči Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani. Naročila izvršujejo se točno po nizki ceni. "•H 228 6-6 u živino. Skušena redilna stupa za živino. i Izborilo svojo zalogo raznovrstnih voz za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako živinče ne more Jesti, slabo prebav-lja ; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr , 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolčn, otrpnenju v v boku, v križu, otekanju nog, mehurjih na nogah itd. Steklenica z rabilnitn navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld. Ta zdravila za živino se dobijo v 203 12 lelisii Tjenjkoeicf-Jat v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s pošto razpošiljajo. Hiša na prodaj. Hlia v dobrem Btanu nu lepem prostoru z velikim vrtom, njivami in gozdom pri sv. Duhu blizu kolodvora „Skoljaloka" lastnina posestnice Katarine K o v ač i č , cenjena na 2735 gld., bo dne 20. julija, oziroma 17. avgusta prodana na očitni dražbi pri sodišču v Skofjl Loki. — lliša je posebno primerna za kakega vpokojenega duhovnika. 323 8-2 Kot primerno dariloe priporočamo osobito preč. gg. katehetom ob konon iolskega leta: Spominske podobice petdesetletnice škofovai^ja SV.Očeta LEONA XIII. Dobivajo se v Katoliški TIskarni in Bukvami 100 komadov gld. T50. A m je priznano sredstvo za uničenje vsakovrstnega mrčesja. Znaki tega izvrstno ačinku-gočega Zaclierlina so: 1. zapečatena steklenica, 2. označeno ime Z a c h e r i. Steklenice veljajo: 15 kr., 30 kr., 60 kr., 1 gld. 20 kr., prihranjevalec (priprava za poštupati) Zaeherlina 25 kr. Anton Krisper, Ivan Luckmann, J. Klauer, Jeglič & Leskovic, Peter Lassnik, Ivan Perdan, H. L. Wencel, Prane Terdina, Ivan Pabian, Karol Karinger, Mihael Kastner, Josip Kordin, M. Lavrič, Alojzij Lenček, Karol Planinšek, Viktor Schiffer, M. E. Suppan. Schussnig & \Veber, V Ljubljani: V Postojini: n V Škof j i Loki: V Polh. Gradcu V Borovnici: V Kočevju: Na Krškem: V Dvoru: V Idriji: V Kranju: V Ložu': V Kostanjevici: Ivan Jebačin. Anton Ditrich, r V 'f V Vr V Vr Vr '/V1 i a 4 i a 4 kiu k a . a a . lh ka k a h. w - k a - u ka ^ka . lj, k a l^tk-uiut: k^z ka . . k Cbs. Mi. prifil. Avstr. Feniks" n a O u n a j n. Vplačane delnice in iruga jamstva družbe znašajo čez stili in pol milijona goldinarjev avstrij. velj. -Sf Družba zavaruje J&5S- proti škodi po toči. *£8 Pogoji so jako ugodni in uvedene najnižje stalne premije, nc da bi bilo treba pozneje kaj doplačati; ako tisti, ki želi svoje pridelke proti toči zavarovati, ne more precej zavarovalnine plačati, dovoli se mu obrok do konca septembra 1893. — Škode se hitro in pošteno cenijo ter precej izplačajo. Kdor bi želel zastopstvo prevzeti, naj se obrne do generalnega zastopstva v Gradcu, katero daje radovoljno vsakoršna pojasnila v zavarovalnih zadevali ali pa do glavnega zastopstva v Ljubljani (glavna zastopnica Jos. Ferhauc in Jos. Prosenc) Kongresni trg št. 17 (v novem uršulinskem poslopju). t X X X X X I X XX XI XX X X * Dne 1. julija. Papirna renta 5%, 16* davka .... 97 gld. 70 kr. Srebrna renta 5%, 16* davka .... 97 . 65 „ Zlata renta 4*, davka prosta.....117 „ 90 „ 4* avstrijska kronina renta, 2J0 kron . . 96 . 85 „ Akcije avstro-ogerske banke. 600 gld. . . 985 „ — „ Kreditne akcije, 160 gld................335 „ 75 „ London, 10 funtov stri........123 „ 65 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ 82>/a, Cesarski cekini....................5 „ 86 „ Nemških mark 100 ..................60 „ 65 „ Dne 30. junija. Ogerska zlata renta 4* . ..... Ogerska kronina renta 4 *, 200 kron . . 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 * Zastavna pisma „ „ „ „ „*'/»* Kreditne srečke. 100 gld....... 8t. Genois srečke. 40 gld....... 4% srečke dunajske parobrodne družbe Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. 18 23 1116 gld. 94 . 147 „ 95 50 kr. 69 O n n Windi8chgraezove srečke, 20 gld..... — • • 164 „ — n Ljubljanske srečke......... 22 . 75 . 193 „ 98 „ 100 „ 50 80 It Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 149 . 90 . n Akcije Ferdinandove Bev. želez. 1000 gl. st. v. 2954 O • 50 n 104 " n 67 „ 50 „ Papirnih rubeljev 100...... • 129 n n Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitku. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E It C II B" KKollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilftrstrasse 74 B. akS~Pojasnila vvseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih glavnic.-^