TRST, sreda 16. julija 1958
Leto XIV. - Št. 168 (1013)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. S, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St 2» —	NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljskai številka mesečno	•	7.lln-nlStv0
Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — ‘ CENE	FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Postni tenoci r cu .
OGLASOV:	Za	vsak	mm	višine	v	širini	enega	stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v j i /
Nevarna ameriška poteza, ki se lahko izpremeni v splošni mednarodni spopad
Samovoljno izkrcanje ameriških čet v Libanonu Edino OZN sme odločati o notranjem sporu
Doslej se je izkrcala prva skupina 1700 od 5000 ameriških mornariških strelcev pri Bejrutu pod izgovorom - kot je izjavil Eisenhower- da bi nzaščitila življenja ameriških državljanov in pomagala braniti suverenost Libanona" ter da„ne pomeni vojno dejanje", ker da se je s tem odzval Šamunovemu pozivu
Nevarnost spopada z uporniki
WASHINGTON, 15. — Predsednik Eisenhower je da-zjutraj sporočil, da je «vlada ZDA poslala kon-“ugent svojih čet v Libanon, da bi zaščitile varnost artieriskih državljanov, ki se tam nahajajo, in da bi ohrabrile libanonsko	vlado	pri	obrambi	svoje	suverenosti in integritete*.	«čete,	ki jih sestavljajo	oddelki
Mornariških strelcev	«marines»,	so bile	poslane kot
J1SS
hower prejel včeraj zjutraj °Q Predsednika šamuna —
^sporazumu z vsemi člani hbanonske vlade, ker da je neodvisnost Libanona ogromna od zunaj in tudi spri-9? včerajšnjih dogodkov v Bagdadu, kjer so zrušili s E;‘o zakonito vlado in kjer So njene številne člane
usmrtili.*
"Pošiljanje čet, je	nada-
ljeval Eisenhovver, ne predstavlja na noben način voj-h£Sa dejanja. To pošiljanje dokazalo, kako je ZDA en srcu neodvisnost in integriteta Libanona, kar smatra-J"0.Ou ra življenjsko važno v ®cionalnem interesu in v in-
zanimanje bomo dokazali tudi z gospodarsko pomočjo. Ravnali bomo v skladu s tem zakonitim interesom.*
Nato Eisenhovver navaja, da obstaja možnost «kolektivne obramben, ki jo priznava listina OZN in da bodo vojaški ukrepi. ki «oodo sporočeni Varnostnemu svetu OZN, prenehali takoj, ko bo Varnostni svet sam sprejel potrebne u-krepe za ohranitev miru in mednarodne varnosti«. Po njegovem mnenju mora VS to storiti, da bi očuval neodvisnost in integriteto Libanona ter da je očitno, spričo tragičnih dogodkov «na bližnjem področju«, da bo potrebno nekaj več kot samo skur pina opazovalcev OZN, ki je sedaj v Libanonu, ki je majh-
na država in s katero so imele ZDA tradicionalne prijateljske odnose in kjer živi 2500 Američanov.
Eisenhovver je govoril tudi po televiziji zvečer in dejal, da so z zaroto nameravali zrušiti tudi jordansko vlado, kar pa je bilo razkrinkano v trenutku, ko je izbruhnila revolucija v Iraku, Eisenhower o podrobnostih te zarote ni govoril, temveč je dejal samo, da je vest o tem bila odločilna. da se vlada ZDA odzove Šamunovemu pozivu.
Rekel je še da po njegovem navzočnost ameriških čet v Libanonu ne predstavlja na noben način vmešavanja v notranje zadeve Libanona, temveč da ima samo «učinek stabilizacije«.
Izkrcanje se je začelo ob 14.03 uri ln dvajset minut nato so «marines» že dosegli mednarodno letališče pri Bejrutu. Izkrcalo se bo 5000 »marinesov«, Od katerih jih je doslej izkrcanih najmanj 1700 do 2000. Oboroženi so z mitraljezi in z «ibazookami». Na obalo je prišlo precej do-
Anglija in Francija odobravata ameriško izkrcanje v Libanonu
Lloyd je povedal, da britanski vojaki ne bodo sodelovali pri operaciji v Libanonu, ni pa nič rekel, če nameravajo Angleži izvesti kako drugo akcijo - Francija pripravljena, da »zaščiti svoje interese in francoske državljane v Libanonu*
LONDON. 15. — Britanski Jahanji 'minister Selwyn ^‘°yd je danes popoldne v po-anski zbornici sporočil, da V JSe ameriške čete izkrcale . Libanonu, ter je izjavil, da J^atra britanska vlada to a-0,er'ško akcijo za potrebno za - Varovanje celovitosti Liba-0'°na. Britanska vlada je bila ameriški akciji vnaprej olA scena in jo v celoti odobra-«*• Obenem je Lloyd povedal. , britanske čete ne sodeluje-p. , bri ameriškem izkrcanju, Pa so v pripravljenosti. 0 Lloydovem sporočilu o »-tJ^kem izkrcanju v Bej rudni 40 .konservativni poslanci i-jEo časa ploskali in pridru-gh so se jim tudi nekateri la-“hsti. Nekateri laburisti pa
Bagdadu in Iraku. Rekel je, da je ta položaj še vedno nejasen. Potrdil je. da je bil načelnik	personalnega oddelka
britanskega veleposlaništva v 3agdadu Graham ubit, da sta bila dva člana poslaništva ranjena, da je bilo veleposlaništvo izropano, stanovanie veleposlanika pa zažgano.
Po izjavah zunanjega ministra je voditelj laburistične opozicije Aneurin Bevan ministrskega predsednika vprašal, kakšen razvoj libanonskega položaja je zahteval amc riško intervencijo v tem trenutku.	Nadalje je Bevan za-
hteval, naj vlada zagotovi, da ne bo	noben angleški vojak
poslan v Irak, Libanon ali v Jordanijo, dokler poslanska zbornica ne prouči položaja Naslednje Bevanovo vprašn-
_  ____ j„	„	,  nje je	bilo, katere vzroke je
ratko izjavo o položaju v predsednik Eisenhower nave-
so
tud
Protestirali in slišal se je 1 kak vzklik: «Sramota!»
rP*ed tem ie še Lloyd podal
••nun
111 ■laiiiiiini mm m,i, luninimi m m iiiiiiiiiiiiiimiiiiaimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMHiiiiii
Sporočilo vlade FLRJ
Nevarno in nerazumno vmešavanje z vojsko
OZN mora obsoditi izvršeno dejstvo, pred katero je postavljen svet
tUl0graD' 15.	— «Vlada
sltrhf ocenjuje kot skrajno zastal	položaj,	ki je na-
kiva n.a Bližnjem vzhodu z iz-fca- nmm ameriških čet v Lije , Mu Ta samovoljni akt ki Pio P°dv,zet in izvršen mi-lja .združenih narodov, sprav-te0l H 0 napetost položaj v brilj c‘e,u sveta in grozi z iz-Oen m splošnega mednarod-Mdn n*'ikta,» poudarja u-Vla?° sporočilo jugoslovanske da e' "Vlada FLliJ smatra, °dln-? . cc*ino OZN poklicana v i J*41 o sporu, ki je nastal Hje an°nu, odkrito vmežava-iievi* v°i.aško silo je tem bolj bo 9.n° i*1 tem bolj ncrazum-tan, ?r so Združeni narodi Keneraie an8ažirani z akcijo sltioelrt -a tajnika Hammar-6a?a, , *n z navzočnostjo 0-
aovalmh skupin.«
hj	s	položajem	na Bliž-
T,(0	, vzhodu je predsednik
PiMo i n?s Poslal brzojavko Nehru-	indijske vlade
ke niJU- Podobnosti brzojav-Va)c: 0 zjiane. Politični opazo-Tito a°dijo. da je predsednik fazji brzojavki Nehruju iz-PrenrisS„V°.-i(1 zaskrbljenost in Sv®tovn ^a b° miroljubna
javnost
s svojim e-
h« ‘,c
bdgovni.!^ Protestom opozorila bevanrenostsvftovna faktorje "VVasn-	111 Srozi miru.
Morala n-n®t°n *n London bi da se -;!uz?avnai spregledati, ** več k * Petrolej ne mo-Kot nekoč monopolizi-
rati niti se more Bližnji vzhod držati v svojih rokah kot interesna sfera,« ugotavlja nocojšnja »Borba«, #Upor v Libanonu in revolucionarno gibanje v Iraku nista produkt tujega vmešavanja, ampak sta delo narodov teh držav ki so se pridružili arabski nacionalni revoluciji, ki plamti že desetletje na širokem prostoru od obale Perzijskega zaliva, čez Severno Afriko vse do o-bale Atlantika. Sedemdeset milijonov Arabcev je reklo, da ne želi biti nikomur kolonija, niKomur interesna sfera. Njihova pravica na neodvisnost. in obstoj izven blokov se mora spoštovati.«
«Borba» ugotavlja, da so bili z izkrcanjem ameriških čet v Libanonu, ki je ostro povezano z dogodki v Iraku, Združeni narodi postavljeni pred izvršeno dejstvo, t. j. pred stvarno vmešavanje v notranje zadeve arabskih narodov. »Združeni narodi,« zaključuje «Borba», «te akcije ne smejo odobriti, še manj pa bi smeli dati tej akciii svoje uradno pokroviteljstvo. Združeni narodi morajo obsoditi to izvršeno dejstvo, pred katero so postavljeni, in zavreti začeto intervencijo zaradi spoštovanja listine ZN ib pravic arabskih narodov za samostojnost in zaradi ohranitve svetovne ga miru«,
del v opravičilo intervencije v Libanonu; nadalje, zakaj je angleška vlada odobrila načr te ZDA še pred sestankom Varnostnega sveta. Priznal pa je Bevan, da so vesti, ki prihajajo s Srednjega vzhoda, ze lo hude.
V odgovoru je minister Lloyd dejal, da je treba, kot je jasno povedal danes predsednik Eisenhovver, za Libanon kaj več kot pa je četa opazovalcev, da se obvaruje neodvisnost in celovitost liba nonske republike. Končno je zagotovil, da noben angleški vojak ne bo sodeloval pri op" raciji v Libanonu, potem so razni predstavniki opozicije in med njimi tudi sam Hugh Gaitskell zahtevali debato n Srednjem vzhodu. Vlada je na to pristala in debata bo jutri popoldne.
Eden od laburističnih poslancev je vprašal Lloyda, kakšna razlika je med sovjetsko intervencijo na Madžarskem na zahtevo Kadarja in med ameriško intervencijo v Libanonu na zahtevo Šamuna. Ne prav prepričljivo je Lloyd odgovoril:	«Je neka
majhna razlika: v tern namreč, ali se na oblasti nahaja kaka lutkarska vlada ali ne«.
BritansKi jutranji tisk se je pri presojanju dogodkov v I-raku orientiral v dve smeri; nekateri listi jioudarjajo, da gre pri dogodkih v Iraku za neizogiben razvoj arabskega nacionalizma, drugi pa kaže jo na te dogodke kot na znamenje za zahodne države, ua se pripravijo za akcijo ti» Srednjem vzhodu. Pri tem seveda konservativni tisk v zelo temnih barvah slika posledice revolucije v Iraku, če t» uspe in se utrdi. Lloyd, ki je dejal, da britanski vojaki ne bodo sodelovali pri operacijah v Libanonu, pa m Zago tovil, da ne bi mogoče izvedb celo kako samostojno akcijo na Srednjem vzhodu.
Dejansko so namreč številni oddelki britanske mornarice in vojske in tudi letalstva v pripravljenosti. Razne mornariške enote se približujejo vzhodni sredozemski obali in tudi če'e se premikajo iz oddaljenejših krajev v oporišča blizu dežel Srednjega vzhoda
Doslej londonska vlada n* odgovorila na včerajšnjo prošnjo jordanske vlade, naj ji pride na pomoč.
PARIZ, 15. — Zvečer se je sestala francoska vlada. V poročilu po seji je rečeno, da J» vlada sprejela potrebne ukrepe, da zaščiti, če bi bilo potreba, svoje interese in francoske državljane v Libanonu. Tudi francoske čete in ladje so v pripravljenosti, da se pomaknejo proti Srednjemu vzhodu. Zdi se, da De Gaulle ne bi hotel biti pri vsej stvari samo nekje v ozadju, ampak bi se rad na kak način pokazal na odru zahodne intervencije na Srednjem vzhodu.
mačinov, katere pa ameriški vojaki niso pustili blizu, pač pa so opazili nekega civilista, ki je tri ure stal na obali in opazoval z daljnogledom kako se ameriški vojaki izkrcavajo in si nekaj zapisoval. Poročevalec AFP trdi. da je bil sovjetski vojaški ataše v Bejrutu
Voditelj opozicije v Libanonu Saib Salam je izjavil, da pomeni izkrcanje grobo kršitev mednarodnih običajev. «U-prli se bomo z vsemi sredstvi, ki jih imamo na razpolago.
Borili se bomo iz ulice v u-lico in od hise do hiše«.
Ven-tiar pa doslej ni bilo spopadov, ker so se ameriški vojaki izkrcali pod zaščito 27 tisoč-tonske letalonosilke »Es-sex» in pod zaščito ameriških vojaških letal. Točno mesto izkrcanja je zaliv Khaidl, 15 kilometrov južno o>d Bejruta blizu mednarodnega letališča.
Ladje s katerih se izkrcavajo ameriški mornarji pripadajo šestemu ameriškemu brodov-Ju. ki je v nenehni zvezi s samim Eisenhowerjem. Voja-ike prepeljujejo s čolni z vojaških ladij na obalo.
Vesti iz amerišKega vira zatrjujejo, da za sedaj vojaki ne nameravajo vkorakati v Bejrut. Toda spričo neposredne bližine ozemlja, ki je pod nadzorstvom upornikov (glej zemljevid. Gp. ur.), je velika nevarnost, da pride do spopada med ameriškimi vojatki in u-porniki. čeprav vesti iz istega ameriškega vira zatrjujejo, da je nevarnost takega spo’ pada «samo teoretična«, V Bejrutu je bila pretekla noč relativno mirna, slisali so se samo posamezni streli. Tona že zjutraj so se začele v posameznih delih mesta borbe med uporniki in vladnimi oddelki, tako da je bilo več mrtvih in ranjenih. Borbe so bile tudi v Tripolisu, kjer uporniki čvrsto držijo v svojih rokah nekatere postojanke.
Nocoj so priplule nove ladje pred obalo Libanona m sicer križarka «Boston» in tor-pedovke «Cone», «McGowan» m «MacNair». «Boston» je o-premljen s protiletalskimi vodenimi izstrelki.
Vojaki so baje po zasedbi letališča njegovo upravo izročili civilnim oblastem, vojski in orožnikom Libanona in letališče zastražili z mitraljezi in bazookami. Drugi «marines» pa so zavzeli položaje, ki dominirajo nad obalo in ustvarjajo obrambno črto pred morebitnim napadom upornikov.
Od časa do časa pa patruljirajo po morju po dve ladji za izkrcavanje tankov in dva reakcijska lovca po zraku.
V Washingtonu pa še posebej poudarjajo vest o tem, da sta bila ubita včeraj v Bagdadu dva ameriška državljana.
Po nepotrjenih vesteh so se ameriški voiaki izkrcali tudi v Tripolisu, Sidoneju in 2u-njehu na libanonski obali.
Spričo dejstva, da vojaki niso naleteli na noben odpor, so nekateri opazovalci krstili
HtllllllllllimillllllllIHtMIIMttHIIIIIIIIIHmillMIMtIlimtimilllMIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIllllMllllllllllllItlllllllllllllMIIIIIUIIMIIIIIIIIIHIItllllHIHIt
Pred intervencijo ZDA v Jordaniji
TUDI JORDANIJA PROSI POMOČ ?
--------------TRIPOLIS
Herme!
PODROČJE VLADNIH Cer
>fslbefc'~/A
M .»v	M,	.	t
f J	J' v* »■
V 'd
8EIRUT
Mednarodno letališče KHAD
PODROČJA KUM
NADZORUJEJO
UPORNIKI
izkrcanje za »izkrcanje z rokami v žepu«.
Hkrati pa v diplomatskih krogih potrjujejo, da bi vlada ZDA podprla kakršno koli vojaško akcijo, ki bi jo izvršila vlada Velike Britanije v Jordaniji. Prihajajo vesti, da bi Velika Britanija to takoj storila, ko bi prejela uradno zahtevo z jordanske strani.
Končno je važna vest, da so vsi vidnejši člani — kot poroča Reuther — ameriškega kongresa, pripadniki obeh strank, izjavili, da se strinjajo z nevarnim ukrepom Eisenho-werja, ki da ni mogel drugače ravnati. V posebni poslanici kongresu pa je Eisenhovver priznal, da bi izkrcanje ameriških čet imelo lahko hude posledice, toda «da je tveganje upravičeno«:
Ženevska konferenca atomskih strokovnjakov
2ENEVA 15. Konferenca atomskih strokovnjakov je popoldne ob 15 uri pričela svojo 12 sejo. Šejo so končali ob 18.50. Poročilo po seji javlja, da so strokovnjaki nadaljevali proučevanje metod za registriranje potresnih va lov za kontrolo jedrskih eksplozij. Na današnji seji sta bila prečitana dva referata dr.
Romnyja (ZDA) in prof. Za-topeka (ČSR). Nadaljevalo se je tudi proučevanje priprav za končno poročilo o kontroli jedrskih eksplozij z radioaktivnimi proizvodi. Seji je predsedoval Simonjev. Naslednja seja bo jutri popoldne.
HlllllllltlllIHtttllltItHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIItlllllliniItHHIIIMIIIIIIIIIlllllllllllllltllllltlllllllllllllllllllliillilillllllllllltlllllinilllllllllllllllllllllllllllllltlllltlllllltllMIIIIIIIIIIlItMItlinillllllllllllllllllllllilltfiMllllllllllliMItlllllllHIIMIItlltlllltlllllllltItl«
Odločen nastop sovjetskega delegata v Varnostnem svetu
Soboljev zahteva prekinitev izkrcavanja in takojšnp umik ameriških «marinesov»
Poudaril je, da gre za napadalno dejanje, ki lahko povzroči novo svetovno vojno
:%4v,damask
. •'	Ji
NEW YORK, 15, — Danes sta bili dve seji Varnostnega sveta na zahtevo ameriške vlade z dnevnim redom: razprava o protestu Libanona proti ZAR zaradi vmešavanja v notranje zadeve. Na dopoldanski seji je najprej sovjetski delegat
Soboljev izjavil, da polnomočja iraškega delegata \ Abdula Abasa niso več veljavna, ker je nova vlada v Iraku obvestila javnost, da je Abasa že odpoklicala in določila drugega kandidata v Varnostnem svetu.
Hammurskjoeld je nato izjavil. da je jordanski kralj poglavar države v odsotnosti kralja Feisala, glede Iraka pa da nima vesti, razen .tistih, ki jih razširja radio Bagdad. Zato je izjavil, da ne more sprejeti današnjega obvestila glede polnomočja novega delega-
WASHINGTON, 15 — Iz dobro obveščenih diplomatskih krogov se je zvedelo, da je Jordanija zaprosila uradno vlado ZDA za pomoč v ljudstvu in materialu. Zvedelo se je, da je ameriška vlada sporočila vladi Jordanije, da bo njeni prošnji ugodila.
KAIRO, 15.	—	Bagdadski
radio je sporočil, da je nova
revolucionarna vlada sklenila, da takoj izstopi iz arabske federacije med Irakom in Jordanijo, kajti sporazum o federaciji je «ničen in brez vrednosti«. Sporočilo je podpisal novi predsednik vlade in v njem se poudarja, da sporazum ni imel namena ščititi koristi ljudstva obeh držav, temveč le utrjevati monarhijo, uničiti enotnost svobodnih Arabcev in zadovoljiti zahtevam vladajoče klike, ki ni bila povezana z ljudstvom in ki ni delovala za uresničenje ljudskih zahtev.
Kairski radio pa je objavil poročilo, da je danes zjutraj vlada ZAR priznala novo republiko Irak.
Novi minister za nacionalno vzgojo Jaber El Omar je izjavil, da je iraška revolucija popolnoma notranja zadeva I-raka in država, ki bi se vmešala, bi kršila načela OZN. Nova vlada bo odpravila ko-mpcijo bivših, imperialističnih režimov.
Protislovne pg so vesti gle-
de predsednika vlade, ki mu je baje uspelo pobegniti. Pač pa se potrjujejo vesti, da je bil usmrčen princ, stric kralja Feisala. Sam kralj Fevsal po poročilih iz Ankare ni u-smrčen, temveč je bil le ranjen, ter je sedaj v zaporu. Iz Ankare se je tudi zvedelo, da je bil bivši ministr. predsednik Nuri S a id usmrčen šele danes: uporniki so ga našli v stanovanju nekega njegovega sorodnilka. Usmrčeni so še: bivši predsednik vlade Fabil Jamali, Sabah Said. sin bivšega predsednika vlade Nuri Saida in bivši zunanji minister Tevfik Suvaidi.
Ameriško veleposlaništvo nadzorujejo tanki. V Bagdadu je še vedno policijska ura in zbiranje več kot petih ljudi je prepovedano. Iz ameriškega vira pa poročajo, da je bilo včeraj napadenih pet Američanov, vendar pa da ni prišlo do protiameriških nastopov.
Iz Tel Aviva pa poročajo, da je Ben Gurion zahteval takojšnjo intervencijo OZN v Libanonu, da prepreči, da »a-
rabski svet ne bi padel pod dominacijo predsednika Naserja«, ki ga obtožuje, da je povzročil revolucijo v Iraku.
Indijski tisk obsoja hajko proti FLRJ
NOVI DELHI, 15. — Indijski list «Hindustan Standard« piše v zvezi s sovjetsko-jugoslovan-skimi odnosi, da nov križarski pohod proti »revizionizmu« zelo neugodno vpliva na izvenblokovske narode. Bo mišljenju lista je ta nasilna poteza Sovjetske zveze najboljša pot, da bo Sovjetska zveza zgubila precej prijateljskih simpatij pri izvenblokovskih narodih. Z vsako novo potezo, križarskega pohoda proti domnevnemu »revizionizmu« se svet vrača nazaj na rob hladne vojne. To je v veliko razo čaranje ne glede na to, ali to razumejo tisti, ki vodijo ta pohod ali ne. »Hindustan Standard« ugotavlja, da je ta naj novejša akcija Sovjetske zveze resno pretresla zaupanje v sovjetsko trditev glede izvaja nja koeksistence in to zaradi načina obnašanja velike sile ,do male države.
ta. Soboljev se s to razlago ni strinjal, ker republika Irak ni več sestavni del Arabske unije — jordansko - iraške federacije, temveč da je republika Irak posebna suverena država. Predsednik Varnostnega sveta Alfonzu Araujo (Kolumbija) je dal na glasovanje dnevni red — libanonski protest proti ZAR, nakar so povabili delegata ZAR O-marja I.uftija in delegata Libanona Karima Azkula, da se udeležitti seje, toda brez pravice glasovanja.
Zatem je ameriški delegat Henrv Cabol Lodge povedal, da je bil bivši iraški minister Fadil Al Jamali med revo-luc.io v Iraku ubit in da so njegovo truplo «vlačili po u-licah Bagdada«. Sporočil j» dalje da je «vlada ZDA na zahtevo libanonske vlade poslala čete v Libanon, da bi prispevale k ohranitvi oza meljske integritete in suverenosti Libanona«. Dodal je da ameriške čete «nimajo sovražnih namenov«, temveč da je njihovo poslanstvo zgolj »zaščitno«, da bi «ščitiie ameriške državljane« ter da jih bo »vlada ZDA umaknila takoj ko bo Varnostni svet sprejel potrebne ukrepe za ohranitev miru in varnosti«.
Sovjetski delegat je izjavil, da predstavlja intervencija a-meriških oboroženih sil v Libanonu napadalno dejanje proti narodom arabskega sveta in grobo kršitev listine OZN. Predložil je resolucijo, v kateri zahteva, naj Varnostni svet pozove vlado ZDA, naj takoj umakne svoje čete iz Libanona. Poudaril je, da ni bilo v Libanonu nobene grožnje oboroženega ‘ napada od zunaj, razen s strani tistih, ki izvršujejo oboroženo intervencijo, da bi zatrli ljudstvo, ki se je dvignilo k orožju. Spričo dejstva, da so države Srednjega vzhoda blizu meja ZSSR, sovjetska vlada ne more ostati indiferentna. Ko je omenil Lodgeovo izjavo, da je Libanon zahteval vojaško pomoč, je Soboljev dejal;
«Ni nobena tajna, da so ti libanonski voditelji samo i-gračke v rokah ZDA in da so te zahteve navdihnjene iz a-meriškega državnega departmaja. Gre za močan duh po petroleju na Srednjem vzhodu.«
Soboljev je dodal, da opazovalci OZN v Libanonu niso potrdili obtožb libanonske vlade proti ZAR in tudi ni nobenega dokaza za množično infiltracijo. «Sam načelnik opazovalcev OZN je govoril o dogodkih v Libanonu kot. o državljanski vojni. Dogodki v Libanonu in Iraku spadajo v pristojnost teh držav samih in ne morejo služiti za pretvezo oborožene intervencije.«
Večerna seja se j,- začela ob 20.20. Najprej je govoril delegat Francije Pierre De Vau-celles, gi je izjavil da »bo ^e vest o ameriški intervenciji dovolj, da bo ustvarila potrebne pogoje za pomiritev duhov in obnovo javnega reda ter ustavne zakonitost; v Libanonu«. Francoska vlada pa da še vedno »proučuje libanonsko prošnjo, za pomoč«.
Delegat ZAR Omar Lufti je ponovno pouda»il, da njegova vlada nima nobene povezave z državljansko vojno v Libanonu in je obsodil enostransko intervencijo ZDA, ki so prevzele nase hudo odgovornost glede ohranitve miru in u-stvarile nevaren precedens. Za iraško revolucijo p» je dejal, da je to popolnoma notranji dogodek, ki ne more opravičiti ameriške intervencije. Nova seja bo iutri popoldne ob 15. uri.
Marsanicha plaši slovenska manjšina v deželnem svelu
RIM 15. — Na današnji popoldanski seji poslanske zbornice je med drugimi govoril tudi misin Marsanich, ki je izrazil svoje vznemirjenje zaradi namena vlade, da oživo-
tvori deželo Furlanija-Julijska krajina. Strašno huda posledica ustanovitve te dežele bi po Marsanichu bila navzočnost predstavništva slovenske manjšine v deželnem svetu, kar bi pomenilo nevarnost tudi za moralno obrambo vzhodnih . meja. Demokristjan Schiratti pa se je Fanfaniju v imenu prebivalstva Vidma, Gorice in Trsta zahvalil za obljubo o ustanovitvi dežele.
Danes je zasedal centralni komite KPI, ki je odobril izključitev Corbija iz stranke zaradi nediscipline. Izvedene so bile tudi razne spremembe funkcij in odobrene so bile spremembe v vodstvih nekaterih federacij, ki so nastale zaradi nezdružljivosti vodilnih funkcij v federaciji s parlamentarnimi obveznostmi.
Včeraj je bilo še bolj vroče
Včerajšnji dan je pomenil šc eno stopinjo više v naraščanju toplote. Po poročilih iz važnejših krajev Italije je bila včeraj v vročim na prvem mestu Florenca s 36,6 stopinje in sledila ji je Bologna s 35 stopinjami. Trst je bil s 33,6 stopinje na petem mestu, medtem ko sta bila pred njim še Trident <34,5) tft- Rim (33,8). Nad 32 stopinj so imeli še Al-ghero na Sardiniji, Piša, Perugia, Aquila, Milan, Reggio Calabria m Bočen.
Iz raznm krajev že poročajo o nekaterih nesrečah, ki jih je treba pripisovati vročini.
FLORENCA, 15. — Okn polnoči je nastal požar v k poli observatorija v Floreni Med tistimi, ki so takoj v z četku požara šli v kupolo, b:i tudi 71-letni prof. Armt lini, bivši ravnatelj observ torija, ki ga je v dimu zade srčna kap. Škoda, ki jo požar povzročil, je velika.
Vreme včeraj: Najvišja tempe, r at ur a 24, zračni tlak 1015.5 sta-len, veter 7 km severozahodnik, vlaga 64 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 26.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 16. julija
D. M. Karm., Marja Sonce vzide ob 4.30 in zatone ob 19.52. Dolžina dneva 15.22. Luna vzide ob 4.18 in zatone ob 19.16. Jutri, ČETRTEK, 17. julija Ales, Lekše j
Oživljeno vprašanje deželne avtonomije
V'
Čudno stališče Krščanske demokracije glede spoštovanja manjšinskih pravic
Demokristjanom je mnogo bolj do tega, da bi prepričali fašiste o koristnosti deželne avtonomije, v kateri si obetajo okrepiti svoj položaj s pomočjo Furlanov
V MKtnjih tednih je prišlo vnovič na dan vprašanje u-stgnovitve avtonomne dežele FurlanijaJulijska krajina, Kot smo že svoj čas sporočili, je predsednik vlade Fanfani v svojem vladnem programu izrecno omenil, da bo vlada storila vse ukrepe za čimprejšnjo ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom Fur-lanija-Julijska krajina. Tudi tržaški demokristjani se zelo potegujejo za deželno avtonomijo, čeprav niso do sedaj še povedali, kakšen naj bi bil pravzaprav posebni statut, če bodo sprejeli ali zavrnili zakonski predlog furlanskih demokristjanov, ki upošteva samo interese videmske pokrajine in bi hoteli z deželno avtonomijo podrediti Trst klerikalni Furlaniji. Toda dejstvo je, da se je to vprašanje pojavilo v vladnem programu in je zato sedaj naloga zlasti levičarskih strank da pride do ustanovitve takšne avtonomne dežele, ki bo v korist celotnemu prebivalstvu dežele tol ki bo obenem tudi pravično rešila vprašanje slovenske manjšine v tržaški, goriški in videmski pokrajini.
HPI in PSI sta že lani predložili parlamentu vsaka svoj zakonski osnutek o posebnem itatutu nove avtonomne dežele. Nedavno pa so poslanci lt.PI predložili nov zakonski •snutek o deželnem posebnem atatutu, ki dejansko izpopolnjuje lanskega. Novi osnutek Vsebuje zlasti predlog za najširšo avtonomijo tržaškega področja v okviru avtonomne dežele, kar naj bi omogočilo gospodarski napredek mesta. Osnutek še posebno omenja izredni položaj Trsta, v katerem pteibivajo Italijani in Slovenci, kar še bolj upravičuje najširši, področno avtonomijo z najširšimi jamstvi slovenski manjšini. Nato predlaga ustanovitev integralne proste cone kot osnovo za obnovitev mestnega gospodarstva. Socialistični zakonski o-Snutek je precej podoben komunističnemu oziroma obratno ker prav tako zajema vsa najvažnejša politična, gospodarska in finančna vprašanja, ki jih je treba rešiti, če se hoče ustanoviti avtonomna dežela, ki bo dejansko koristila vsemu prebivalstvu.
Za tržaške demokristjane pa »o vsa ta vprašanja postranskega pomena. Njim gre predvsem za to, da bi prepričali fašiste in druge desničarje, da se z ustanovitvijo avtonomne dežele stanje slovenske manjšine ne bo izboljšalo Na u-govore desničarskega tiska in zlasti rimskega dnevnika «Tempo». češ da je nevarno ustanavljati avtonomno deželo v obmejnih krajih, če se pomisli na «močan pritisk slovanske manjšine v Trstu in Gorici«, demokristjani odgovarjajo, da se Slovencev ni treba bati, ker jih je po njihovih podatkih v Trstu le o-krog 10 odstotkov celotnega prebivalstva!... Tukajšnjim demokristjanom ne gre za pravice tukajšnje slovenske manjšine, ki mora biti pravično zaščitena v deželnem posebnem statutu, ampak le za zagotovilo fašistom, da {(Slovenci ne predstavljajo skoraj ničesar«, čeprav dobro vedo, da Slovenci v Trstu in Gorici zahtevajo samo spoštovanje u-stave in londonskega memoranduma, kar gotovo ne »predstavlja nevarnosti« za tu živeče italijansko prebivalstvo. Namesto da bi demokristjani spoštovali vsaj svojo obljubo,
ki so jo dali takoj po državnozborskih volitvah, in sicer da bodo storili vse za zaščito manjšinskih pravic, ker jim tako veleva njihova krščanska zavest zagotavljajo fašistom, da {(Slovenci ne pomenijo ničesar«. Na to naj pomislijo vsi tisti slovenski volivci, ki so na nedavnih državnozborskih volitvah glasovali za demokristjane.
 {(»-------
običajnih upravnih vprašanjih. Odboru je predsedoval dr. Franceschini, ker je prof. Gregoretti odsoten.
Dr. Tciner zapustil tajništvo tržaške PSI
Tiskovni urad tržaške feue-laci.ie PSI sporoča, da se je v ponedeljek sestal izvršni odbor federacije, da izvoli novega političnega tajnika. Takoj pri prvem glasovanju je bil potrjen za političnega tajnika dosedanji tajnik dr. Tei-ner. ki se je zahvalili za izkazano mu zaupanje in takoj nato podal ostavko z opravičilom, da ne more sprejeti še za nadalje tega položaja iz o-sebnih razlogov, in zaradi sindikalnih obveznosti, ki jih je nčdavno prevzel. Izvršni odbor je sprejel njegovo ostavko in sklenil, da bodo novega tajnika izvolili na prihodnji sen, ki bo že v tem tednu.
 *»-------
O V Trstu bodo organizirali poseben tečaj za manekenke. Do sedaj je v našem mestu le deset manekenk, ker je vsako leto le kakih šest modnih revij in kjer zaslužijo manekenke na večer okoli 10.000 lir.
Avgusta začetek obratovanja nove sl iranske papirnice
Ravnateljstvo papirnice naj Me č I m p r e j i * j a s n i
Velika zaskrbljenost med brezposelnimi delavci, da jih ne bi sprejeli na delo v novi st iranski tovarni papirja
izpilov
na nižji strokovni šoli
Na nižji trgovski strokovni šoli v Trstu (Sv. Ivan) so o-pravili z uspehom nižji tečajni izpit sledeči dijaki:
Božo Ciac, Pavel Sosič, Iris Canciani, Fausta Castellani,
Eleonora Furlan, Pierina Godnič, Almira Gombač, Lavra Glavina, Marija Rebecchi, I-vica Rudes, Ana Trampuž, A-leksandra Vojvoda, Milena Volpi.
 «» .
Seja pokr. odbora
Sinoči se je sestal pokrajinski odbor, ki je razpravljal o
■lllliylttvfllimiiliiiiiiiimitimillllltiiiiiiil>mimiiliiHilllllMHitiiimiiiittiiiiiiiiiiiiillilllllilimimiliiiiiMliiiiitliittill*illliliiiiiiiiiiilHiiiHiliiill
Dela pri notranji ureditvi in opremi nove tovarne papirja pri Stivanu se bližajo koncu. Računajo, da bo najkasneje prve dni avgusta začela redna proizvodnja papirja, ki bo znašala 150 ton dnevno. To pomeni, da bo štivanska papirnica proizvajala dnevno četrtino vsega papirja, ki ga porabi italijansko tržišče. Večina papirja (tu naj omenimo, da bo nova tovarna proizvajala različne vrste papirja in lesno celulozo) bo seveda prodan na italijanskem trgu, 'nekaj pa ga bodo izvozili.
Surovine bodo v glavnem prišle iz Finske, vendar se bo papirnica usmerila pri nakupu surovin tudi na druge države, pri čemer bo seveda igrala glavno vlogo cena v posameznih državah. Računajo, da bo v papirnici zaposlenih okoli 400 delavcev.
V našem listu smo že večkrat poudarili, kako velikega pomena je papirnica za devin-sko-nabrežinsko občino oziroma njene brezposelne občane. To je poudaril župan že ob prvem stiku, ki ga je imel s predstavniki ravnateljstva papirnice, in sicer takrat, ko je bilo treba izdati občinsko gradbeno dovoljenje. Omenjeni zastopnik je ob tej priložnosti županu zagotovil, da bodo pri namestitvah, ko bo papirnica končana, upoštevali predvsem domačo delovno silo, le nekaj visokospecializira-nih delavcev naj bi pripeljali od drugod, celo iz Finske.
NO, sedaj je papirnica tik
Poročilo ital.-jug. trgovinske zbornice
Pomembna italijanska udeležba na velesejmih v Zagrebu in Beogradu
Potrebno je večje sodelovanje tržaških podjetij in pobude odgovornih organov, da se bo Trst učinkoviteje vključil v obsežno sodelovanje med obema državama
Prof. Nicola Tridente, predsednik italijansko-jugoslovan-ske trgovinske zbornice, nam je v imenu delegacije za Srednjo in Južno Italijo poslal naslednje zanimivo poročilo o i-talijanski udeležbi na drugem tehničnem velesejmu, ki bo v Beogradu od 23. avgusta do 2. septembra:
Uspeh drugega mednarodnega tehničnega velesejma v Beogradu je že zagotovljen v taki meri, da preseneča velese-jemske strokovnjake, saj mora običajno miniti več let, preden se neki nov velesejem uveljavi v notranjosti dežele in nato ponovno več let, preden pride do upoštevanja vredne udeležbe tujih razstavljavcev. Res je sicer, da so postali vedno pomembnejši i-talijansko-jugoslovanski gospodarski odnosi, vendar preseneča dejstvo, da je že lani sodelovalo na beograjskem velesejmu 119 italijanskih podjetij (med katerimi 71 neposredno, 48 pa z lokalnimi zastopniki) in da bo letos to število znatno večje. Na osnovi tega moremo sklepati, da je ta trg, ki nam je geografsko in gospodarsko tako blizu, postal trg prvega reda za izvoz italijanske industrijske proizvodnje.
Se dva meseca nas ločita od začetka velesejma in že je o-koli 50 italijanskih podjetij prijavilo svoje sodelovanje na njem. Gre za pomembna podjetja, kot to sledi iz naslednjega seznama; Serio iz Milana Necchi iz Pavie, Olivetti iz Ivreie, FIMiSAI iz Milana, Igni« iz Comeria, SNAM iz
Milana, Morandi iz Astija, Fio. rentini iz Rima, Pavan iz Padove. Giustina iz Turina, U-niversal iz Trsta, Bondavalli iz Milana, Romanut iz Vidma,
Rabotti iz Turina, So rdi iz	—	--	.——— ----- —-
Lodija, Orves iz Milana, Te-1 nutek za vpis, prisiljena raz-renzio iz Milana Carle in | stavljati v Beogradu. Ta ve-Montanari iz Milana, Negri j iesejem ni urejen po državah Bossi iz Milana, Bongiovanni | temveč po vrstah blaga in iz Fossana, Enos iz Padove, j razpolaga z obsežnim prosto-
zasedena niti tretjina razpoložljivega prostora.
Iz tega, da se ni več mogoče vpisati za zagrebški velesejem, sledi da so v^a podjetja, ki so čakala zadnji tre-
Mazzojeni iz Coma, Samid iz Turina, Marposs iz Bologne, Ficep iz Varese, Rambandi iz Turina, Orlandi iz Milana, Va-gnone in Boeri iz Turina, Ma-gnaghi iz Milana, Galdabini iz G.allarat, Favretto iz Turina, Siomat iz Turina. Mariani iz Seregna, Mingati iz Bologne, Pomini iz Varese, Impex iz Trsta, Detroit Export iz Milana in Kerševani iz Gorice.
Poleg tega bo Nacionalni inštitut za zunanjo trgovino (1CE) uredil na velesejmu svoj urad za trgovinske infor-macije.
V zvezi s pomenom jugoslovanskega trga za naš izvoz je treba tudi sporočiti da se je že prijavilo 80 podjetij, ki bodo sodelovala v kolektivnem paviljonu, ki ga organizira na zagrebškem jesenskem velesejmu ICE. Ta velesejem bo nekaj dni za beograjskim in torej od 9. do 23. septembra. 2200 kvadratnih metrov pokri-tega prostora italijanskega paviljona in 1800 kv. m odkritega prostora je torej že zasedlo 80 podjetij, ki so se prijavila že dva meseca pred pričetkom velesejma, medtem ko lani ni bilo v tem razdobju
Bomo imeli letališče za helikopterje?
tl
Takšno je poslopje, ki je nekdaj služilo za prevzemanje potnikov na progah za hidro-plane in ki je sedaj — ko hi-droplani nikjer več ne letajo —- zapuščeno, omet odpada in «idroscnlo» ne služi nobenemu pametnemu namenu, kljub temu da je prav v centru mesta. Na trgovinski zbornici so pred dnevi na sestanku strokovnjakov in predstavnikov vseh zainteresiranih ustanov in organizacij sklenili, da storijo primerne korake, da bi spremenili to poslopje v letališče za helikopterje. Zamisel je nedvomno privlačna, saj bi tako Trst lahko dobil ugodno
in hitro zvezo z Benetkami in novim letališčem, ki ga bodo verjetno zgradili v Ronkah. Letališče za helikopterje pa bi lahko pristajalo tudi v zanje najugodnejših pogojih, saj je dostop z morja brez vseh ovir.
Zamisel ni tako fantastična, kot se zdi na prvi pogled, in moramo pomisliti, da v Nemčiji, Holandski, Belgiji in drugod v Evropi, da že ne govorimo o Ameriki, že dalj časa o-bratujejo številne zveze s helikopterji in se množe tudi zasebni helikopterji, ki jih uporabljajo podjetja in zasebniki v najrazličnejše namene, Ob-
stajajo pa težave juridičnega značaja, ker je «idroscalo» last države in je treba izvršiti dokaj zamotan upravni postopek, da bi se lahko preuredil.
Kaže, da bodo preselili sedaj letalsko posadko, ki je nameščena na «idroscalu» in bodo prišli vojaki pod prvo zračno poveljstvo v Veroni, «i-droscalo« pa v upravo pristaniškega poveljstva ali Javnih skladišč. Na vsak način bi bilo treba dospči, da tega poslopja ne bi uporabili v neprimerne namene, temveč da bi ponovno služilo svojemu prvotnemu namenu v tehnično izpremenje-inih pogojih,
rom in zato ni na njem nobenih omejitev.
Za Italijo se postavlja vprašanje razširitve njenega paviljona na zagrebškem velesejmu, odnosno gradnje novega paviljona, ki bi moral biti najmanj trikrat večji.
Tehnični mednarodni velesejem v Beogradu je razdeljen na naslednje blagovne sektorje:
Industrija. Produkcija in razdeljevanje električne energije, rudarska in petrolejska industrija, metalurgija, mehanika, precizna mehanika, gradnja ladij, obdelava lesa, predelava usnja, industrija gumija, tekstil in predilnice, elektroindustrija, kemija, prehrana, plastične mase.
Kmetijstvo. Oprema za kme-tijsko obdelovanje.
Trgovina in turnem. Oprema in naprave za gradnjo in modernizacijo hotelov, letovišč, žičnic, barov, restavracij itd.
Promet. Avtomobili, oprema
za železnice, pomorske in rečne zveze, ietala, pristaniška oprema in oprema za skladišča.
Predmeti široke potrošnje. Električni gospodinjski aparati, razne naprave .tekstil itd.
Kot je razvidno iz gornjega uradnega poročila italijansko-jugoslovanske, trgovinske zbor. nice, se je ugoden razvoj itali-jansko-jugoslovanskih gospodarskih odnosov tako okrepil, da je že sedaj popolnoma zaseden kolektivni italijanski paviljon na zagrebškem velesejmu in se je že dva meseca pred novim beograjskim velesejmom, čeprav ta nima prave tradicije, že prijavilo zelo visoko število pomembnih razstavljavcev.
Ko z zadovoljstvom ugotavljamo ta ugodni razvoj, pa moramo istočasno z obžalovanjem ugotoviti, da so se promet, kupčije, tehnično delovanje itd. pretežno odvijali nekako mimo Trsta, ne da bi naše mesto imelo ud tega prave koristi. Ne bi bilo u-mestno zanikati nekatere pomembne izboljšave, vendar pa moramo ugotoviti, da je celo lokalni trgovinski promet ostal na nizki ravni in ni Jiiti dosegel vsote, ki sta jo obe vladi določili v posebnem sporazumu o trgovinskem obmejnem prometu.
Tu gre za dve stvari: prvič za okrepitev lokalnega trgovinskega prometa, za kar so bili prav v zadnjem času narejeni važni koraki in doseženi ugodnejši pogoji. Drugič za vklju čitev Trsta kot posrednika v širši in znatno pomembnejši tok italijansko-jugoslovan-skih gospodarskih odnosov kjer pa je bilo zelo malo storjenega.
Tako lahko ugotovimo, da so le redka tržaška podjetja
pred tem, da začne z redno proizvodnjo, vendar se kljub temu še nič ne ve, kako bo z zaposlitvijo oziroma kakšen kriterij bodo upoštevali pri namestitvi delavcev. Ze pred časom, in naš dnevnik je o tem tudi pisal, so sč razširile govorice. da bo ravnateljstvo sprejelo v tovarno le malenkostno število domačih delavcev, medtem ko naj bi večino pripeljali iz drugih krajev i-talijanske republike, katerim bi celo postavili nova stanovanja v neposredni bližini nove tovarne.
Mislimo, da je sedaj . prišel-čas, ko bi lahko ravnateljstvo javno povedalo, kaj misli pzi-roma kakšne namene ima. Za'-leti bi bilo, da ravnateljstvo demantira vesti, ki krožijo po omenjeni občini, češ da bodo pustili domače brezposelne na cedilu in poklicali tujo delovno silo. To bi bilo toliko bolj potrebno zaradi tega, ker je obljuba, ki jo je dal predstavnik ravnateljstva devinško-nabrežinskemu županu pred izstavitvijo gradbenega dovoljenja, postala javna in pomeni obvezo, ki je ni moč kar tako požreti.
Mislimo, da ravnateljstvo nove štivanske papirnice ne bo pozabilo na dano obljubo, kajti ne verjamemo, da bi se še pred začetkom obratovanja a-li takoj ob začetku z neizpolnitvijo obljube pokazalo kot neresno in neznačajno, saj gre vendar za industrijski kompleks, ki mora v prvi vrsti upoštevati prav resnost in poštenost. Ne glede na to pa bi bilo prav, ko bi devinska-na-brežinski župan, ki je doslej sicer že večkrat interveniral in se vseskozi zanima za ta problem, še enkrat uradno vprašal ravnateljstvo, ali namerava zaposliti domačo delovno silo in tako izpolniti dano obljubo.
Mislimo, da je to edini način, da se poleže val razburjenja, • ki je v zadnjih tednih zajel devinsko-nabrežinske občane, predvsem pa brezposelne, ki so registrirani na nabre-žinskem uradu za delo. Upoštevati moramo namreč, da se bo sedaj, ko so gradbena po’d-jetja, ki so zaposlovala precej domačih brezposelnih pri gradnji nove tovarne, končala delo, ponovno pojavilo pereče vprašanje zaposlitve brezposelnih, ki ne bi prizadelo samo občane, temveč tudi občinsko gospodarstvo sploh.
Zato še enkrat poudarjamo, da bi bilo želeti čimprejšnji odgovor ravnateljstva štivanske tovarne papirja.
čajnem okencu, marveč na levi strani hodnika v pritličju; v nočnih urah, to je med 22. in 7. uro pa sprejemajo brzojavke v uradu, ki ima vhod v Ul. Milano.
Podatki o turizmu v juniju
Povečalo se je število turistov in nočnin v hotelih
Od inozemskih turistov so bili na prvem meslu Avstrijci. na drugem Jugoslovani, na tretjem pa Nemci
Po podatkih pokrajinskega
turističnega urada je v juniju prispelo v Trst zelo visoko število italijanskih in tujih turistov, saj so v hotelih zabeležili 19.131 turistov in skupno 39.796 nočnin. Nočnine računajo tako, da seštejejo skupaj število dni, ki jih vsi tu-Tullm^Fornasaro od Sv. M. ! risti prebijejo v hotelih. Med -a	.j.	,	jemj turisti je bilo 7275 tuj-
Nesreči na delu
M. spbdnjč je včeraj vodil razkladanje parnika ((Satur-nia», ki je zasidran v novem delu pristanišča, pri čemer je slonel na robu odprtine podpalubja. Z dvigalom so tedaj dvigali tovor, ki je stisnil možu prste ob rob. Fornasaro je nemudoma' odšel v bolnišnico, kjer je ostal s prognozo okrevanja v 12 ali 15 dneh na "kirurškem oddelku.
V popoldanskih urah se je ponesrečil med delom v čistilnici olja «Aquila» 37-letni Se-verino Zugna' iz Ul. det Ret-tori, ki je premikal sod. pri čemer ga' je stisnil ta ob železno mrežo. Na srečo pa njegove poškodbe na levi roki niso take, da bi ga morali pridržati. Dovolj mu je bila prva zdravniška pomoč in mož je odšel domov, kjer bo počival teden dni.
_— «»— .
Z motornim kolesom se je prevrnil
Sinoči ob 22.30 so pripeljali z rešilnim avtomobilom RK v glavno bolnišnico Enrica Mon-ceniga iz Ul. delFEremo 140.
N? drugem kir. oddelku, kjer so ga sprejeli, so mu ugotovili zlasti udarce po obrazu in
bo okreval v 10 do 15 dneh. .	t	i	••
Moncenigo je izjavil da se USpe« 1131)11« aKClje jo ob 22. uri peljal z motor- j r	«
nim kolesom «Macchi» po Se- ! T9	naJni	D7_flili
nenem trgu, kjer je zaradi na-i id 1IVV1 MjUti V h LU1L sutega drobnega gramoza po cestišču zdrknil in oarlel na tla. Iz policijskega poročila je razvidno, da gre za droben gramoz, ki so ga nasuli da se cestišče ne drsa. Toda prav ta »preventivna« mera občinskega oddelka za ceste je spravila Monceniga v bolnišnico za okrog la dni
cev, ki so zabeležili 16.141 nočnin' in 11.862 italijanskih državljanov, ki so zabeležili 23 tisoč 655 nočnin.
Tako število nočnin kot število prispelih turistov je letos višje, kot je bilo lani, ko so v juniju zabeležili 18.009 prihodov turistov in 35.689 nočnin.
Med tujci so na prvem mestu letos Avstrijci s 1950 prihodi in 4368 nočninami, na drugem Jugoslovani s 1434 prihodi in 2422 nočninami, na tretjem Nemci z , 835 prihodi in 2422 nočninami in na četrtem državljani ZDA s 695 prihodi in. 1563 nočninami.,
Poleg tega so zabeležili v ({campingih« 1138 prihodov in 3799 nočnin. Med temi gosti je bilo zelo malo Italijanov, in sicer samo 53, zelo veliko pa Nemcev (495) in Avstrijcev (474), ki so zabeležili 1830 odnosno 1107 nočnin.
V mladinskih hotelih so zabeležili 348 prihodov in 620 nočnin, med katerimi je bilo 101 Italijan s 160 nočninami ,n 247 tujih visokošolcev s 456 nočninami.
V počitniških domovih se
im m mi m Mihi n m n m milini m nun mn mm
pošte
Zaradi notranjih popravljalnih del na glavni pošti začasno ne sprejemajo več od 7. do 22. ure brzojavk pri obi-
Padec upokojenke
Ponoči je hotela 85 let stara upokojenka Rosa Vezzon por. Cernivani iz Ul. della Guardia vstati s postelje, a je nerodno padla. Šele zjutraj je spoznala, da bolečin ne bo prenesla in ker je upala, da ji bodo zdravniki pomagali, je zjutraj poklicala o-sebje Rdečega križa in se z njim odpravila v bolnišnico. Tu je tudi ostala, ker so ji u-gotovili verjetne poškodbe reber, kar pomeni, da se bo morala zdraviti 20 ali morda tudi 30l dni.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1
Nabiralna akcija za novi sedež nove Delavske zbornice (CGIL) se uspešno nadaljuje. Sindikalni odbor nove Delavske zbornice V podjetju Ace-gat je sporočil, da so člani in nečlani sindikata sprejeli obveznost, da bodo nabrali z a novi sedež 1.115.000 lir. čeprav je tajništvo nove Delavske zbornice postavilo temu sindikalnemu odboru za cilj I milijon lir.
Tudi tržaška sekcija zveze poštnih in telegrafskih uslužbencev je sporočila, da akcija dobro napreduje. Do sedaj so se že obvezali za 116.000 lir, Izvršni svet sindikata italijanskih železničarjev v Trstu j« nabral 60.000 lir.
Tajništvo Neodvisne sociali, stične zveze je sprejelo poziv enotne sindikalne organizacije in prispvalo 15.000 lir, ki »o j:h ž prinesli na upravo sindikalne organizacije. Ta prispevek je bil spremljan s pismom, v katerem je med dru. gim poudarjen politični in sin-d.kalni pomen, da je tržaška delavstvo končno dobilo u-strezen in pripraven sedež.
je ustavilo 149 turistov in so zabeležili 2826. nočnin. Med gosti je bilo 17 Italijanov in 132 tujcev. Končno je bilo v privatnih sobah 109 gostov, ki so zabeležili 350 nočnin.
Pomemben obisk so zabeležili v Sesljanu, kjer se je sicer število turistov v letošnjem juniju v primeri z lanskim celo znižalo, kajti lani je bilo tam 1691 tujih turistov. medtem ko so jih letos zabeležili 1479, zato pa se je znatno povečalo število nočnin, ki je naraslo od 4244 doseženih junija 1957, na 6080 doseženih junija letošnjega leta.
To povečanje je ugodno, saj se morajo turistične ustanove, pa tudi zasebna turistična podjetja truditi predvsem za to, da se ne poveča samo število domačih in tujih turistov, ki obiščejo Trst, temveč ( a se ti turisti čim dalj časa ustavijo v našem mestu. Turisti namreč prinašajo le majhen zaslužek, če se v mestu ustavijo samo za en dan ali celo komaj za popoldne, namesto da bi se zadržali dalj časa. S tega vidika pa statistični podatki niso najugodnejši in je število nočnin le malo višje, kot je število prijavljenih turistov.
Avto podrl žensko
Med prekoračenjem Videmske ulice se je 70-ief.na An tonia Micineti por. Lemma iz Ul. Gozzi 5 iznenada znašlo pred zasebnim avtom, ki jo je tudi precej silovito podrl na tla.
Zensko, ki se je pri padcu potolkla po rokah in nogah, so agenti prometne policije odpeljali v bolnišnico, kjer so tudi povedali, da se je v Lem-movo zaletel Ferruccio Tor-cello iz Ul. Romagna, ki je s fiatom 1400 vozil proti Greti.
Lemmovo so zdravniki iz previdnosti sprejeli na opazovalnem oddelku, pa čeprav so I
  M limilHlIHIIHIItlHIHI HlIlHIIHIHIMIHIIHIHMIM MIH MIH lllllltlllll
Iz sodnih dvoran
Pogojna obsodba šoferja zaradi nenamernega umora
lz prevelike ljubezni za umetnine je kradel v cerkvah - Zopet na vrsti pijanček
RADIO KOPER
Poročila v s>ov.:	7.00, 7.30,
13,30, 15.00.	.
Poročila v ital.:	6.30,	12.30,
17.15. 10.15, 22.30.
5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL: 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.06-
12.00 Prenos RL; 12.00 Opoldanski cockta. 1; 12.50 Operna glasria, 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 0“ melodije do melodije: 14.20 Pionirji na počitnicah: »Na Debelem rtiču«; 14.40 Slovenske narodne in umetne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor p.v. Milka SKO-berneta; 15.20 Igrajo kitaristi "o-to in Toni Li Causi in Gregor*0 Licata; I5i40- 17.00 Prenos RL,
17.00 Ritmi in popevke; i*-« Plesna čajanka; 19.30-22.15 Prenos RL.
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8»®"' 1C.00,	13.00.	15.00.	17.00,	19,30.
8.05 Valčki F. Chopina Or? pianist Dimu Lipatti); 8.20 F®PJV“ k a k pop-evki; 8.40 Skladbe Fritza Kreislerja (Dunajski capriecio, Kitajski tamburin. Star refren* Ljubezenska bolest, Ljubezenska radost); 9.00 Za ljubitelje zabavnih melodij: 10.10 Iz slovenske solistične glasbe: 10.45 Slovenske narodne poje vokalni kvartet* Vrhnike: 11.00 Glasbena slikanica- 11-30 Športna reportaža — '■ Zupan- Cross; 11.45 Priljubljen« skladbe za violino: 12.00 Narodne za glas in harmoniko: 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Operne uverture in medigre L. v. Beethovnj, p. Mascagnija, G. Rossinija, «• Puccinija im G. Verdija; 13.3 Klavirske skladbe Ernesta Lecu<> ne:	13.50 Zabavni intermezzo.
14.05 Skiladto« slovenskih avtorjev poj- Mariborski komorni ag” 14.30 Radijski leksikon: 14 45 vesele in poskočne igra trio Slavk* Avsenika; 15.40 Pri klasični." mojstrih — Ivan Taivčar: KoW-ljekar: 16.00 Koncert po želj*0, 17.10 Zabavni zvoki na tekočem traku: 18.00 Sestanek ob šestin, 13.20 Baski in njihova rodna pesem; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih: 20.00 Arnom Schoentoerg:	Pesmi z Gurreja,
kantata za recitatorje, sol®*; zbor in orkester; 22.15 Pojo T" Four Prestanem; 22.35 Lahko n«* vam želi Paul VVeston s svojim orkestrom.
televizija	.
17.00 Spored1 za otroke; 184u PoročiJa; 18.45 Jane Austen: »F«-nos in predsodki«; 19 55 Po KM1; janskih muzejih; 20.30 Poročil*-
21.00 Počitniške popevke; 21« Življenjepisi igralcev: Alida Vali: 22.15 Ognjeni otoki; 22.45 Poročila.
OtEDALI
OPERETNI FESTIVAL NA GRADU SV. JUSTA
V soboto ob 21. uri bo n*
gradu Sv. Justa otvoritev lX-operetnega festivala s prvo
varnem uuuericu, pa čeprav so .	,	,	,	-te
mnenja, da bi lahko okrevala j Predstavo Gilbertove operete
11. maja 1956. leta so z za-sebrtim avtom pripeljali v bol--nišnico 23-letnega Ottavia Cer-naza iz Ul. Galilei, a zdravniki mu niso mogli več pomagati, ker je že med prevozom podlegel poškodbam.
V istem času se je precej ljudi zbralo okoli avtobusa, last podjetja «La Carsica«, ki je bil ustavljen poševno nasproti hotela »Kras«, tik pred Repentabrom. Nedaleč je bila razbita vespa, s katero se je Cernaz zaletel v avtobus, kar ga je stalo življenje.
Do nesreče je prišlo nakaj minut po 14. uri, ko je avtobus, katerega je vozil 55-letni Ivan Kosmač iz Ul. Soncini, privozil po cesti Veliki Kepen-Repentabor. Nasproti hotela «Kras.» je križišče z glavno cesto in Kosmač, vsaj tako je on izjavil, je zatrobil in se prepričal, da je cesta z desne strani prosta. Na levi pa ni videl ničesar zaradi visoke skale in tudi grmičevja, a ker je vozil počasi, je mislil, da se mu ne more nič zgoditi. Toda brž ko je zavil izza ovinka, je opazil, da je z Repentabra vozil proti Opčinam, in sicer s precejšnjo hitrostjo, vespist. Kosmač je nemudoma zavrl, vespist pa ne, vsaj na cesti ni bilo nobenega znaka, in silovito treščil v prednji del avtobusa, kjer se je vespa zvrnila na tla, vespist, ki so ga inden-tificirali za Cernaza, pa je odletel do zida pred hotelom.
Po mnenju preiskovalnih organov je možno, da vespist ni mogel pritisniti na zavore, ker je imel pred seboj precej veliko košaro s steklenicami vina in piva.
Kosmač, pa čeprav je od vsega začetka trdil, da nesreče ni zakrivil on, je moral pred sodišče pod obtožbo nenamernega umora, zaradi česar so ga sodniki tudi obsodili po-
sodelovala na velesejmih v Za-| gojno na 6 mesecev zapora ter
grebu in Beogradu, vtem ko vse do sedaj ni prišlo do pomembnejših obiskov utdnih tržaških predstavnikov v sosedni republiki. Upajmo, da se bodo stvari sedaj spremenile in da bo Trst pravilno izkoristil velike možnosti, ki jih nudita oba velika jugoslovanska velesejma.
na povračilo skupno z avtopre. vozniškim podjetjem, pri katerem je zaposlen, materialne in moralne škode sorodnikom pokojnika. Do določitve dokončne vsote bosta morala izročiti sorodnikom pol milijona lir na račun.
Preds. Fabrio; tož. Brenči; zapisn, Urbani; odv. zas. stran-
ke Paperio; obramba odv. R. Cuccagna in Carbone za podjetje «La Carsica«.
** *
Tako je človeku, če nima niti toliko denarja, da bi lahko šel vsaj enkrat na leto na potovanje. Alessandro Bianchi, 26 let star mladenič, mora živeti v ljudskem prenočišču in seveda nima možnosti, da bi si ogledal umetnine, ki jih je v Bologni nič koliko. Hotel pa je na vsak način tja in po dolgem premišljanju se je odločil za drzen korak.
31. maja so župnija cerkve v Ul. Manzoni ob povratku z izleta v Kedipugli opozorili, da je neznan tat vlomil v o-maro zakristije in ukradel 60 tisočakov. Sum je takoj padel na mladeniča, ki je večkrat zahajal tja in se je delal zelo pobožnega. Iznenada pa je fant izginil. Ker je istega dne skušal vlomiti tudi v drugo cerkev, kar pa se mu ni posrečilo, so bili prepričani, da gre za pobožnjaka. Toda priimka niso poznali, a policijski organi so župniku takoj prinesli na vpogled precejšnje število slik in med temi je bila tudi slika tatu, ki so ga identificirali za Bianchija.
Bianchija pa v Trstu niso mogli najti. Odkrili pa so ga v Bologni, kjer si je že deseti dan ogledoval umetnine in se sprehajal po ulicah kot turist. Policija pa mu je prekinila počitnice in mu preskrbela tudi brezplačni vozni listek: moral je namreč nemudoma z iz-gonskim listom v Trst, kjer bi se moral prijaviti kvesturi. Tega pa ni storil in ko je padel v roke policijskim agentom, so ga prijavili sodišču ne le zaradi tatvine in poskusne tatvine, temveč tudi zaradi kršitve policijskih ukrepov.
Sodniki pa so Bianchija, ki je na policiji priznal dejanja, obsodili na 9 mesecev zapora, na 7 tisočakov globe in še na 20 dni pripora.
. * * #
Noben ukrep ni do sedaj spravil k pameti 69-letnega Luigija Curvina iz Ul. Pesche-ria in ga prisilil, da bi se odpovedal vinu, V svojem živ-
ljenju je bil že 25-krat obsojen zaradi pijanosti in tudi prepovedali so mu vstop v lokale, kjer prodajajo alkoholne pijače. Toda na ukaze se je mož požvižgal in ker ni bilo drugega izhoda, so ga poslali celo na prisilno delo na daljni otok Pianosa.
7. julija letos se je mož vrnil domov in ker je hotel praznovati povratek, se je pošteno napil. Vinjen kot je bil, je stopil v škofovsko palačo, kjer je plačal mašo zase. a istočasno je motil uradnike toliko časa, da so se ga naveličali in poklicali policijo.
Ob pogledu na policijske a-gente se je možakar zasmejal. «Kaj bi vi,» jim je vrgel v o-braz, »jaz sem boljši policaj kot vi. Pojdite raje v Avstralijo.« Seveda policaji niso šli. kamor jih je mož pošilja), nasprotno pa je Curvino šel, kamor so ga odpeljali agenti, to je v zapor, ki ga je zapustil šele ko je moral pred sodnika. Po kratki razpravi ga je sodnik obsodil na pol meseca zapora in ga poslal, pa čeprav je zaprosil za začasno svobodo, ponovno za rešetke, kjer vina ne bo videl niti v sanjah • # •
Na sodišču so imeli tudi potrebo prevajalca:	na	zatožni
klopi je bil 23-letni Zdenko Martinovič, doma iz Pirana, ki se je moral zagovarjati zaradi obtožbe tatvine dveh parov nogavic pri Upimu
Martinoviča je prodajalka U-pima 4. julija letos obtožila, da je ukradel 2 para nogavic, a fant je odločno tajil. Ko pa se je prodajalka obrnila v stran, naj bi Pirančan po izjavah nekega karabinjerskega podčastnika sodeč, segel v žep in privlekel na dan ukradene nogavice, da bi jih spravil zopet na prodajalno mizo. Karabinjer ga je prijel za za-nestje in mu pogledal v pest, v kateri je fant tiščal en par.
Pirančan je tudi pred sodnikom tajil dejanje, a vseeno ga je ta obsodil, pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 5 mesecev in 20 dni zapora ter na 4000 lir globe.
Sodnik — Tavella; zapisn. Cheni; obramba — Ghezzi,
tudi brez njihove pomoči 8 dneh.
Kovček beguncu na glavo
Tudi Stefan Bošnjak iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti je moral v bolnišnico, da bi mu zdravniki razkužili ra-ho na glavi. Begunec, katerega so po zdravniški pomoči odslovili, je pojasnil, da mu je v sobi nekega njegovega sorodnika padel na glavo kovček, ki se je zvrnil s police.  «»------------------
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
Dne 15. julija se je rodilo v Trstu 14 otrok, umrlo je 8 oseb, porok je bilo 6.
POROČILI SO SE:	delavec
Giusto Santini in bolničarka El-da Deli a, šofer Renato Slobez in prodajalka Nives Aorcoli, inženir Giovamni Di Vito in frizerka Lui. gia Cividin, fizik VVilliam Ber-tram Douglas Greeniog in fizik Laura Vidoli, brivec Gaeta.no D’Angelo in gospodinja Maria Vittoria Rooca, mehanik Dario Balos in gospodinja Concetta Ar-dito.
UMRLI SO: 60-letni Fortunato Batti, 68-letna Medea Petronio vd. Minutti, 60-letni Giovanni Žaro, 73-letni Salvatore Franco, 71-letmi Agostino Puinis, 77-letna Gio-vanna Zoaro vd. Treu, 81-letna Carla Krucher vd. Srebot, 47-let-na Nerina Fantini.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v juliju
Davanzo, Ul. Bernini 4; Glustl, Strada del Friuli 7; Millo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Ve-nezia 2; Tamaro-Neri. Ul. Dante  «»------------------
»Cista Suzana«. V glavnih vl°' gah nastopijo Rosy Barsonjh Nuto Navarrini, Elvio Calde-roni, Edda Vincenzi, Sergi° Tedesco. Franz Steinberg ij1 drugi. Dirigent Cesare Galli' no, režija Lanfranchi, zbor ih balet gledališča Verdi ter tržaški filharmonični orkester.
K I M O
Valute
	iVltlan	Rim
Zlat) funt	5,900,—	6.100 —
Marengo	4.600,—	4.750,—
Dolar . . .	623,—	626,—
Frank franc.	135.—	139.—
Frank Švicar	144 —	146.—
Sterling	1.720 —	1.750 —
Dinar .	82 —	86 —
Silln* , .	23.75	24.25
Zlato ....	707.—	709 —
Zah. n marka	147.50	148.50
GLASBENA MATICA V TRSTU
priredi dne 26. in 27. t. m.
AVSENIKOV
KONCERT
v Trstu in okolici
A D I O
SREDA, 16. julija 1938
Excelsior. 16,00:	«Nebo brez
zvezd«, Evans Hotthans, Erich Sogunian.
Fenice. 16.00: «Pokol ob veliki*1 vodnjakih«, Barry Sullivan, D-0’Keefe.
Nazionaie. 16.00:	«Veliki dan»>
Menguelito Gtl, M. Angel R°-driguez.	,
Fiiodrammatico. 15.00:	{(Zakla0
družine Sequoia», K. Douglas. Grattacielo. 16,00:	»Ninočkai'-
Greta Garbo.
Supercinema. Danes zaprto. Arcobaleno. 16.00: «Ujeto mesto«.
J. Forshythe, J. Canden.
Astra Rolano. 17.00: «Ljudje izven zakona«, A. Murphy.
Capitol. 16.30: «Poročenca v preizkušnji«. D. Bogarde, S. St*" phen.
Cristallo. 16.30: «Vampirji», Giah-na Maria Canale in Paul MU*' ler. Mladoletnim prepovedan0, Alabarda. 16.30: «Lj.udje obsojajo«, Diana Dors in Michael Craig.
Aldebaran. 16.00: «Ohtožba: um°r žene«, Curd Juergens in Lil*1 Palmer.
Ariston. Glej kino na proste®’ Aurora. 16,30:	((Liana, hči pra-
gozda«. M. Michael, H. KrugeT’ Prepovedano mladini.
Garibaldi. 16.30: «Cavalleria BJ' sticana«, A. Quinn, May Brrt1’ E. Manni, Kerima.
Ideale. 16.30:	«Otok gusarjev*'
Rossana Podesta, F. Perier. Impero. 16.30; »Dino«, S. Min«0, Mladoletnim prepovedano. Italia. 16.30: »Plesala je eno san1 poletje«, U. Jacobson.
Moderno. 18.00: »Tista mlada Irta«, Edwige FeuiUero, Nic°l Bergare. Prepovedano mlado!*1' nim.
S. Marco. Zaprto.	,
Savona. 16.00:	»Susanna tu*1
panna«, M. Allasio.	„
Viale. 16.00: »Orni škorpijon«, h-Denning.
Vittorio Veneto. 16.15:	»Peščl*,‘
kriminalcev«, B. Grawfond, Meeker. Prepovedano mlado!«1" nlm.
Beivedere. 16.30: »Teror gangster" jev«.
Massimo. 16.30: »Bogomolka rilka«, Craig Stevens in AH Talton.	,
Marconi. (Glej kino na prosterh^ Novo cine. 16.00: «Achtung, Da diti!», G. Lollobrigida.
Odeon. Zaprto.
NA PHOSTEM Arena dei flori. 20.30: «Moje življenje se prične v MaleziJ1 ’ Teter Finch, V Mac Kentia. Arena Diana. 20.30: «Ognjeni 1 kostrelec«, Burt Lancaster Virginia Mayo.	,
Ariston. 20.30: «Dva iz Texas«’ VVilliam Holden, Glenn Ford Claire Trevor.	...
Garibaldi. 20.15:	«Cavalleria	^
sticana«, »A. Quinn, May B‘
E. Manni.	P
Marconi. 20.15: ((Ljubezen	in	Pr g.
ne marnje«, V. De Sica, Cervi, C. GraVina.
i-ervi, c. ucavina.	.	h-
Paradiso. 20.30: »Ognjeni p°'J1 », Jack Pallance, Barbara RUJ,, Ponzlana. 20.15: «Dnevi dvom0 .
V. >. n-ki   - r. .1- UllSS«
,el>'
E G. Robinson, Copnie Ru5’ij; Bctano. 20.30; »Ljubljenček v
® rt'
na«, Robert VVagner, T. M°°-i Valmaura. 20.15:	«Huk!
klic«, George Mon(gomery, na Freeman.
KADIO TRST A
7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod in...
Zena in dom, obzornik za ženski svet; 12.10 Za vsakogar nekaj;
12.45 V svetu kulture; 12.55 Parada lahkih orkestrov; 13.30 Lahke melodije; 14.30 Pregled dnevnega tiska; 17.30 Plesna čajanka: 18.00 Mozart: Koncertna sira- .	„	i,
Tonija v Es-duru; 18.30 Z začara- k* cLilC|”’aJ^>ne,s^a«Tri 0(1 nt police: ltalo Calvlno: «Kralje- sec°l° Sv- *',an- ^ a' i« D0*1' vič v kurniku«; 18.45 Yvetle Hor- za p1110!!”' na Andrevvs, ner s svojim ansamblom Musette; I «.*”2|J fn m-	mn,.- ctt1'
19.00 Vokalni kvintet »Zarja«; s,a<1*0-	«Vr»gi nheg?, -•
19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije- 21.00 Fran Šaleški Finžgar: «Naša kri«, igra v 4 dej.; 22.45 Franz Liszt: Fantazija na madžarske narodne melodije; 23.00 Nokturni; 23.30 Polnočna glasba.
RADIO TRST 12.10 Orkester Pippo Barzizza;
14.30 «Tretja stran«; 17.30 Operna glasba; 18.30 Nekaj ritmov z Giannijem Sat redom; 19 15 Orkester Cergoli; 19.45 Sindikalna od. daja; 21.00 Pustolovščine Sherlocka Holmesa; 21.30 Koncert vio. linista Leonide Kogana in pianista A. Mitnika.
MALI OGLASI
ISCE SE ZEMLJIŠČE, 400 -%,
kvadratnih metrov, na Optl°j,j, tud^ izven centra, po ugodni tt
NAPRODAJ Je manufakturo* -j, govina, lep položaj v c*''!;«-PRODA SE po ugodni ceni F i, ski štedilnik z osmimi piPa£(v primeren za restavracijo ali L, stilno. Agencija »L^conoth1 Ul, F. Filzi 8.
SREČANJE
jaz imam rad iz-Prehode ob morju; kakor mnogi ljudje, tudi jaz ljubim morje. Daleč od do-
ma —
ce ga tako lahko
menujem - ne vem za-aJ me morje vselej spo-unja na oddaljene stva-Včasih se dogaja, da ti gnze dušo neskočni nemir n utapljaje pogled v megle. 6 obrise poletnih večerov 6 vprašuješ, zakaj je vse o tako veliko pred teboj, Pa si potrt in razžaljen, lato se mi je zgodilo tudi °coj ko premišljujem o svojih ljudeh. Mi vsi smo se tako razkropili, da ne emo več kdo smo. Mi vsi ?tno ljubili in danes, ko smo spoznali, da tisto v *ar smo verjeli nima nika-ga smisla, je razočarale leglo na dušo kakor smu. Zakaj smo verjeli,
ko
kali
je tista resnica že
vsebovala laž? Bili smo zmerom veliki sanjači, da domišljija nas je zanesla v začarani krog in esitev iz tega kroga je * samo solza slovesa. In smo šli pr0č s takim občut.
otn v duši, da so zaman vse sanje. Tu, v velikem, ujem mestu, ki z njim di-aš svetovna obzorja du-a' v še hujšem razočaranju misliš na oddaljeno oomov j e in nimaš miru.
morskem bulvarju se pbemika mestna množica v njeni sreči je vse ta-Ko Preprosto.
~ Peter!— sem slišal za ženski glas in se
obrnil.
Peterč — je ponovila esna, ki je stala pred me-7°1 ^mučena, bleda, samo 'Očeh še enaka oni, ki jo bil spoznal pred Štirni leti.
^ Vesna, od kod pa ti? " Namenjena sem v... in se tu ustavila, da si
sem
gledam mesto.
Zadnjič, ko sem bil ma> so mi rekli, da si s®Padoma odpotovala... Da ^Pustila vse in odpotovala. _ Ah da, doma je že p^t^alo neznosno. V... i-dobro službo; sicer
Stu
1 v velikem, tujem meje vse tako daleč... A
Vsemu privadiš vj. Vesna, toda res se 0 in ni marala, da bi p *ialj spraševal o službi. zav«ala. mi je še, da je taJnico pri neki trgovin družbi in da ima veli-rjj, ^ela. Potem je obmolk-a- Bila sva ob morju, ka-r hodim vsak večer. Vesna, ampak res se ti ettl„ nahejal, da boš tudi bhšla. Bila si zmerom stv°r navdušena za našo
sva v morje, po-sem se obrnil k njej _^sva oba počila v smeh. sto ^r^i> razkažem ti me-
dotuP Sem Ji rekel in °h Prv* z nieno r°ko sem , lc občutil njeno nežnost
n toploto.
sem
Mesto ti razkažem
da) P00074! a ona je gle-her? Varne> kakor da bi se ij, aft°ma prestrašila moje J*ne, prijateljske roke. tuk Saj sem tudi jaz sam aj... Vesel sem, da te
vidim...
Vjaastil sem njeno roko in Sft ,nil svoje v žep. Ona pa sm V trenutku spet zadala in me zgrabila za
"""»•m...
rokav.
— Sediva in pogovoriva se! No, Peter, kdo bi si mislil, da te najdem tu. Odpotovala sem od doma že pred tremi meseci. Ponudila se mi je prilika. Spet je začela sunkovito govoriti in nisem vedel, kaj jo pravzaprav muči. Pogovarjala sva se o našem nekdanjem delu in se spomnila najlepših trenutkov tolikega tiuda in navdušenja.
— Kaj pa naši ljudje? — sem jo vprašal.
— Vsak po svoje — je rekla. Vsak po svoje in — eden čez drugega. Ničesar se ne da več popraviti. Vsi so gluhi kakor skala.
Nad morjem je vstala bieda luna, enaka oni, ki sem jo že tisočkrat videl in ki jo bom še videl. Toliko časa sem poznal Vesno in nikoli je nisem spoznal take; nenadoma sem občutil, da jo imam rad. In sva govorila in govorila; najini pogovori so bili navadni in dolgočasni, a so se vendar nanašali na dom in na najine ljudi. Iz morja je že desetič zapihalo in še zmerom sem Vesni takole pravil:
— Treba je pozabiti, draga Vesna. Toda če smo tam, doma, to ni mogoče, ker postaneš tak, kakor vsi drugi. Od daleč se moraš ozirati v male kotičke, da vidiš, kako so majhni. Zato je treba imeti moč, da lahko iztrgaš iz sebe skorjo, ki se je prilepila v duši z močjo bolezni. Eno je borba človeka za osebno korist, VSE NEKAJ DRUGEGA JE BORBA ČLOVEKA ZA ČLOVEKA. Tako je, vidiš. In potem je še to, da je ljudstvo trudno in ne verjame več. Samo močni lahko verjamejo in to vključuje v sebi tudi trpljenje.
— Peter, zakaj si šel proč? — je nenadoma vprašala Vesna. Pogledal sem jo in videl samo njene temne, črne oči. Položil sem roko na njene lase in jo krčevito pritisnil k sebi. Kriknila je, se izvila in videl sem samo, kako se je oddaljevala po obmorskem bulvarju, bleda, izmučena, ki sem jo spoznal pred petimi leti in ne vem več kje je.
FILIBERT BENEDET1C
Tako v Makedoniji suše tobak
DA Sl ZMANJŠAll ŠTET IIP ROJSTEV
Množičen poskus z 0. K. teorijo se v Indiji do sedaj ni obnesel
Neuspeh je pripisati zaostalosti prebivalstva, predvsem revnih slojev, ki jim je vseeno, če trpi lakoto pet ali deset otrok
V »vezi z že tolikokrat obravnavano temo o vred* nosti in zanesljivosti Ogino-, Knausove teorije, naj omenimo, da je izšla pred dnevi v trimesečni brošuri UNESCO knjiga:	»Ureditev človeške plodnosti*, 'ki jo je spisal prof. anatomije na univerzi v Birminghamu, sir Solly Zuckerman.
V knjigi se omenja tudi Ogino-Knausova teorija, po kateri žena nekaj dni v mesecu ni plodna. S pomočjo
te teorije naj bi si torej rake nci uredili svoje življenje, brez uporabljanja kemičnih in mehaničnih pripomočkov, ki jih katoliška cerkev prepoveduje in ki so predvsem zdravju škodljivi.
Čeprav je po Ogino-Khau-sovi teoriji precej lahko pre. računati, kateri so dnevi, ko ženska ne more zanositi, se vendar pogosto dogaja, da se računi ne strinjajo s človeškim organizmom, ki je podvržen vremenskim in
MiaMimuimtmitHiiiimniiiiiHtiitiniiMimmuti
PREDLOŽEN NA MEDNARODNEM KONGRESU GEOLOGOV V MANILI
Japonski načrt «Nife» za prodor v središče	naše
Stroški za uresničitev tega načrta bi znašali okrog dve milijardi lir - Kako si strokovnjaki zamišljajo praktično uresničenje načrta
V Manili na Filipinskih otokih je bil nedavno mednarodni. kon£res geologov, na katerem so se pečali s kaj nenavadnim problemom: kako bi prodrli v notranjost Zemlje, prav do njenega središča. Znano je, da se s tem načrtom pečajo že dolgo a-meriški in sovjetski znanstveniki. Znanost se namreč ne bavi samo s problemi osvajanja vsemirja, temveč jo zanima tudi odkritje tajn, ki jih skriva zemeljska notranjost, ki je po mnenju mnogih celo, mnogo bolj zanimiva in za človeka bolj koristna, od poletov v vse-mirje. Predvidevajo namreč, da je v središču Zemlje tolikšno bogastvo, kolikršnega si je sploh težko zamišljati.
Na kongresu v Manili so japonski geologi predložili svoj načrt, imenovan «Nife»,
s katerim bi se lahko prišlo v središče Zemlje. Stroški za uresničitev načrta bi znašali okrog dve milijardi dolarjev, kar ni dosti, če predpostavljamo, da pomeni to komaj delček vojnega proračuna kake velesile.
Prodreti v globino Zemlje je že davna želja človeka, prav tako kot je njegova želja, da bi se seznanil z vsemirjem. Vendar je res, da je človek mnogo prej vedel stvari o vsemirju, kot pa o notranjosti Zemlje. Astronomija je nastala več stoletij pred geologijo. Geologija je znanost, s katero so se začeli baviti pravzaprav komaj pred dvema stoletjema. Se v 17. stoletju so namreč živeli v prepričanju, da je Zemlja podobna človeškemu organizmu, da ima srce (to se pravi ogenj), ledvice (to
&
mmmm
::XvX
Lep primerek morskega raka
se pravi vodne rezerve) in pljuča (to so vulkani). Toda že tedaj so bili ljudje, ki s.o delali načrte, kako bi ta zemeljski organizem izkoristili.
V zvezi s tem znanstveniki citirajo delo Anastazija Kirchnerja »Mundi supterra-nei», v katerem so tudi narisani načrti. V knjigi je risba, ki naj bi služila za kažipot v notranjost Zemlje. Po mnenju Kirchnerja bi bilo treba izkoristiti vulkanska zrela, da bi se prišlo čim-prej do ((glavnega ognja* ter da bi bilo zato treba postaviti v omenjena žrela stroj za vrtanje. Ta stroj je Kirchner imenoval «macchi-na anemica*. Po mnenju znanstvenikov je bil njegov načrt seveda zelo naiven. Treba pa je vseeno priznat,, da ni bilo do nedavna skoraj nikogar, ki bi bil vedel povedati kaj več, kot je povedal Kirchner v svoji knjigi. Postavljene so bile različne teorije, toda odgovor* na vprašanje, kakšna je no tranjost Zemlje, še ni bilo. Znanstveniki niso mirovali ter so hoteli ugotoviti, Č6 temperatura proti središču Zemlje progresivno narašča, ali pa pada ter je zaradi tega v sredini Zemlje led?
Ne bomo omenjali vseh tez in domnev. Qmenimo naj samo lorda Kelwyna, ki je utemeljil svojo teorijo s pomočjo jajca. Vzel je kuhano in sveže jajce. Zavrtel je obe in pokazalo se je, da se je kuhano jajce dalj časa vrtelo, kot surovo. Zakaj? Zato, ker je tekoča vsebina surovo jajce ovirala in ustavljala njegovo vrtenje. Tako je prišel do zaključka, da je notranjost Zemlje gosta, ker bi se sicer ne mogla vrteti okrog svoje osi. In če bi bila tekoča je še pristavil, bi bila privlačna sila Lune tako močna, da bi imeli na Zemlji vsakih šest ur katastrofalne potrese.
V zadnjih petdesetih letih je geologija naglo napredovala ter so znanstveniki prišli do zaključka, da so imeli prav oni, ki so trdili, da je notranjost Zemlje trda, kot tudi ostali, k) so trdili ravno nasprotno. Notranjost Zemlje je po mnenju znanstvenikov trda in tekoča. Pa poglejmo, kako so prišli znanstveniki do teh rezultatov:
Zemljin premer na ekvatorju znaša 6.377.397 m, medtem ko znaša premer od Severnega do Južnega tečaja nekoliko manj. Volumen Zemlje znaša 1,082.841.310.000 kub. km, specifična teža njene vsebine pa 5.52. To pomeni, da tehta Zemlja 5.977 trilijonov ton. Zemljina skorja sestoji iz treh plasti. V globini 300 km znaša temperatura 1300 stopinj Celzija, pri kateri se mora raztopiti skoraj vsaka, do sedaj poznana snov. Tretja plast zemeljske skorje je za znanstvenike najvažnejša, ker je v njej največ železa in niklja. Predpostavljajo, da je tudi zemeljsko središče, ki ga imenujejo «Nife», sestavljeno iz omenjenih kovin.
Sedaj se vrnimo nekoliko nazaj, da vidimo kako so znanstveniki prišli do svojih ugotovitev o zemeljski notranjosti. Predpostavljali so, da je specifična teža zemeljske vsebine 5 in pol krat večja od enake količine vode. Hkrati so ugotovili, da je specifična teža gornjih plasti zemeljske skorje 1.8. To pomeni, da je zemeljska notranjost še mnogo gostejša, kot njena zunanja skorja.
Da je zemeljska notranjost gostejša od njene površine so znanstveniki ugotovili tudi s proučevanjem potresov. Leta 1906 je bil na primer potres, katerega prva dva sunka sta bila slaba, tretji pa zelo močan. Med prvima sunkoma in zadnjim je
KAJ MI MORETE	POVEDATI
Policaj citira Shakespeara na televiziji
Aihf.mi morete povedati o
š«l
Pot
®r»ki» _
tako me je vpra-
nekoč znanec, ki je ga
Ne\v anesla preko Atlantika v rtie Y°rk. Taka vprašanja so boljP°KOsto zbegala. In to tem -	’ čim dije sem prebival
ki.
Vork
ldeu neaaJ tednov, se mi je Vstft?.da bi mogel pisati o Ho „„'n da mi ie Vse jasno
er>ki. Morda se to zdi toda skušal vam bom Ko sem prišel v in sem v njem
'lit:
Pa
so minevali- dnevi ;n
** ir, *.
'3ko	samozavest,	da	jo
Zri-; lmeoujemo, vedno She;_a a' Zaradi tega sei
bolj tega sem ka-
Vji. ’ ce so od mene zahte-* ‘> da
Alp,
Jim povem nekaj o vedno vprašal: «V
W '■ veano vprašal:
"Ubi besedah želite?* Ce bi kaj s°besednik dejal: V ne-^ore~Set*ab’ bi mu odgovoril: 'b nia Vam P°vetJati mnogo likor h Ce bi dejal — v K°-
bioien 6se?ab sami želite, bi lo n a Pr'P°vedovanja ne bi-
**orem - ne kraja-*elj>K , Zeci, da sem videl
to deč , Am®fike in da sem
Poče2 ~° Pohodil vzdolž in
ku, ^.z,vel sem v New Yor-
•holči,*,* 1 sem mogel mirno
•V.es čas, ne da bi s
komer koli spregovoril eno samo besedo, le če sem tako hotel. Toda bil sem tudi v San Franciscu, kjer me je nosač, ki je vzel mojo prtljago na letališču takoj vprašal, če imam ženo in otroke in zakaj ne potujejo z menoj.
Nekajkrat sem kosil in večerjal v znanem hotelu «Wal-dorf-Astoria», čez katerega luksuz se ni mogel pritožiti niti saudski kralj Ibn Saud, ko je prišel v New York iz svojih umetno hlajenih haremov. Jedel sem pa tudi, in ne samo enkrat, v restavracijah, v katerih je bil kuhar tako umazan, da bi ga že naslednjega dne poklicala na odgovornost katera kolj sanitarna inšpekcija na svetu. Odšel sem v bolnišnico, v kateri so zahtevali od mene, da dam kri za svojega znanca, da b1 ga mogli operirati; toda dogodilo se mi je prav tako, da sem obiskoval bolnike, ki so ležali v sobah, kakršne moreš srečati samo v filmu. Imel sem prijatelje, ki so . si mi javljali po telefonu komaj en. krat na teden, kljub temu, da poziv stane komaj 10 centov; imel sem pa tudi take.
ki so sredi belega dne klicali iz Kalifornije in plačali za razgovor 80 dolarjev — samo da bi premagali dolgočasje.
Amerika je čudna dežela. Ce bi bil prehodil vso našo zemeljsko oblo, bi se drznil reči, da jo to najbolj čudna dežela na svetu. Tako pa se bom zadržal le pri tem, kar sem videl in opazil pri njenih prebivalcih in v njihovem življenju. Evo nekaj primerov:
V New Yorku imamo nekega povsem navadnega policaja. Ko so ga poklicali na televizijo, da bj nekaj ugibal, je kot iz rokava stresal citate iz Shakespeara. Neki jo kep je imel tako solidno znanje o slikarstvu vseh časov in dob, da je mogel z uspehom tekmovati z jsnanim igralcem in prav tako znanim zbiralcem umetniških del — Robinsonom, Neki drug prav tako policaj, je pokadil v letu dni 500 škatel cigaret znamke Cool, in to ne zarad. tega, ker bi mu bile všeč, ampak zato, ker je družba dala, ki- bi pokadil 500 škatlic njenih cigaret brezplačno vsakemu majhno mizico, ki je , bila vredna manj kot 10 do-
larjev. Na jugu jn na zapadu dežele dobite bare, kjer morete naročiti pijačo v steklenicah; v Atlanti pa je bar, v katerem morete pit:	iz
steklenice kolikor vas je volja, kar pa ostane morete dati kot v garderobo, da vam hranijo dokler se spet ne vrnete.
Pa še nekaj. Ko je v ameriški vojski prišlo do resne redukcije oficirjev, so mnogi polkovniki ostali brez službe. Spričo okoliščine, da so imeli majhno pokojnino, so iskali drugo službo ali pa so ostali v vojski; toda — kakor sem čital v časopisju — ne da bi bili polkovniki, ampak naredniki, ker je bilo povpraševanje po tem činu...
Toda obstajal jev neki kamen spotike, ko sem pisal o tem okolju, v katerem sem preživel pet let. Vprašal sem se, na primer, ali je upravičeno in blizu resnice, če napišem; Amerika misli, smatra, prepričana je, itd. Eno od najbolj znanih ameriških peres, novinar John Gunther, ki je napisal nekaj knjig o svetu in o svoji deželi, je celo napisal: ((Amerika nikoli ne misli. Ali, kar je še točneje:
veliko število ljudi misli, toda različno.*
Bilo je primerov, ko sem bil pripravljen dati prav svojemu ameriškemu kolegu, in to z neko korekturo. Ko gre za politiko, se zdi, da je upravičeno zaključiti, da se Američan zanjo ne zanima, razen enkrat v štirih letih — ko gre za predsedniške volitve. Pa tudi to, kakor se vzame. Bil sem na primer priča neke an. kete, ki so jo izvršili zaradi tega, da bi ugotovili, kaj dežela misli o demokratskem prvaku Stevensonu. Bilo je, in to ne malo, anketiranih, k, so odkrito izjavili, da niso gotovi, ali je to ugleden demokratski politik, ali filmski igralec ali tuj diplomat. Nekateri so celo protestirali: »Kaj pa nas trapite s tem neznanim človekom!*
Po drugi plati pa imamo dosti pojavov, ki bi govorili, da Gunther nima popolnoma prav. Včasih je skoro never1 jetno, kako more na Američane vplivati nekaj, o čemer slišijo od jutra do mraka po radiu, gledajo na televiziji ali pa čitajo v časopisih. In kako vsi mislijo enako. Angle-
ški laburistični prvak Bevan, ki je opazil ta pojav ob priliki svoje lanskoletne turneje po ameriških vseučiliščih, je odkrito dejal svojim gostiteljem, da je bolj kot presenečen nad njihovim sprejema njem ocen in že a prion izdelanih formulacij. Ce bi za nekaj podobnega iskal primer, spet v politiki, menim, da ostajam zvest resnici, če rečem, da vam bo gotovo vsak Američan dejal, kako da je v njegovi deželi ena od največjih dobrot in ključ demokratičnosti — dvostrankarski sistem. Toda če prebijete v Ameriki tudi zelo kratek čas, se boste prepričali — in to pravi tudi že omenjeni Gunther — da je v pretežni meri iluzija, da v njej obstaja dvostrankarski sistem. In to ne samo zaradi tega, ker so v državah na jugu, na jugoza-padu ali v Texasu, volitve gola formalnost, ker tam prevladuje ena sama stranka ali celo en sam človek, ampak tudi zato, ker med večino pravih demokratov in republikancev ni bistvene razlike.
JOVAN SCEKIC (Jz »Vjesnitoa u srijedu*)
bil velik premor. Kako to, so se vprašali znanstveniki? In prišli so do zaključka,
da so se sizmični valovi pomikali skoz: zemeljsko skorjo z brzino 3.500 m na sekundo, medtem ko so se valovi kompresije širili v vse smeri z brzino od 4 do 7000 m na sekundo. Brzina je bila torej večja, čim bolj gosta je bila materija. To je za znanstvenike pomenilo, da mora biti notranjost Zemlje zelo gosta.
Sedaj pa k načrtu, kako prodreti v notranjost Zemlje! Do sedaj niso mogl, priti, tudi z najbolj modernimi stroji, dlje kot 4 km v središče Zemlje. Tako daleč so prišli do sedaj samo vrtalni stroji za iskanje petroleja v Kaliforniji. Treba bi bilo torej izumiti stroje iz takšnega materiala, ki bi lahko vzdržal temperaturo v notranjosti Zemlje. Tak material danes že imajo ter so iz njega izdelane rakete, ki lahko vzdržijo temperaturo 20.000 stopinj. Ker pa predvidevajo, da temperatura proti zemeljski sredini narašča vsakih 33 m za eno stopinjo, predpostavljajo da bi morala znašati v središču 200.000 stopinj. Snovi, ki bi takšno temperaturo vzdržala ne poznamo. Nekateri pravijo sicer, da to ne bo držalo ter da bo temperatura v središču Zemlje komaj 10.000 stopinj ter da je zato mogoče napravit: primerne vrtalne stroje. Treba je samo rešiti problem pritiska od spodaj.
V japonskem načrtu so odgovori na vsa ta vprašanja. Po tem načrtu naj bi prodrli v središče Zemlje na mestu, kjer je morje najbolj globoko, to je v Pacifiku, blizu Filipinskih otokov, kjer doseže morje ponekod globino 10.000 m, S tem bi zmanjšali pot do središča Zemlje, hkrati pa bi izkoristili velik pritisk vode na vrtalni stroj, ki bi paraliziral pritisk iz zemeljske sredine. Japonkk: geologi, ki so načrt predložili, so si baje že ogledali morske globine v Pacifiku.
Poleg tega načrta je bil predložen še drug načrt, po katerem naj bi prišli v notranjost Zemlje skozi žrela vulkanov. Ce bi ta žrela prevrtali, bi po mnenju geologov že prišli do tekočih plasti zemeljske notranjosti. Te plasti bi vrtalni stroj laže premagal in bi se tako bližal z večjo naglico središču Zemlje.
Oba načrta sta za naše pojme neverjetna in fantastična. Toda pred dvajsetimi leti bi tudi nihče ne verjel, da je možno razbijat', atome, ali pa pošiljati umetne satelite v vsemirje. Živimo pač v dobi, ko je tehnični napredek iz dneva v dan večji. Zato je po mnenju geologov možno tudi u-resničenje teh načrtov.
V skladu z vremenom
Ko je ameriška vremeno-slovska služba napovedala vr. tiličasti vihar na Floridi, je prekupčevalec Lestring objavil v radiu naslednjo reklamo: «Do začetka tornada prodajam poslopja po 25 odstotkov nižji ceni.* Uro po viharju so radij, sike postaje objavile novo reklamo istega prekupčevalca: »Ponujam precej rahlo poškodovanih hiš po izredno nizki ceni. Izkoristite edinstveno priložnost!*
drugim vplivom. Zato pravijo mnogi, da Ogino. Knau-sova teorija ne drži v vseh primerih. Seveda je to res in teorija sama tega ne izključuje. Njena vrednost pa zaradi te ugotovitve ni nič manjša, ker je treba ocenjevati njene rezultate, ne po posameznih primerih, temveč na splošno.
Dr. Zuckerman omenja v svoji knjigi rezultate Ogi-no-Knausove teorije na zmanjšanje števila rojstev v svetu ter daje v zvezi s tem tudi vest o poskusu razširitve omenjene teorije med prebivalstvo Indije, kjer je število rojstev najvišje. Indija šteje danes 400 milijonov prebivalcev, od katerih velika večina živi v zelo slabih življenjskih pogojih. In vendar narašča število njenega prebivalstva vsako leto ®a pet do šest milijonov. Pred tem stalnim naraščanjem prebivalstva, ki je vzrok tudi naraščanju bede in siromaštva, se je indijska vlada odločila, da sprejme potrebne ukrepe za zmanjšanje števila rojstev. Nakazala je veliko vsoto denarja in poklicala v Indijo zdravnike in strokovnjake iz raznih držav, ki naj bi pomagali reševati ta pereči problem. In zdravniki so se odločil:, da seznanijo čim večje število prebivalstva z Ogino-JChatisovo teorijo:
Medtem ko so srgdnji in višji sloji teorijo kmalu osvo. jili, se je izkazalo, da je naletela na izelo malo pristašev prav med najnižjim slojem, kjer je število rojstev največje. Čeprav ni teorija v bistvu prav nič komplicirana, se je pokazalo, da jo ljudje ne razumejo. Zato so se znanstveniki odločili za nov način razlage. Razdelili so ženam posebne ogrlice, iz dvobarvnih kroglic; ene so označevale dneve, ko žena lahko zanosi, druge pa neplodne dneve. Da bi se že. ne vedele ravnati tudi ponoči, so se kroglice razločevale ne samo po barvi, temveč tudi po velikosti.
Toda tudi ta način ni rodil zaželenih rezultatov. Revščina in beda je napravila prebivalce tako brezčutne, da jim je prav vseeno, če trpi lakoto in pomanjkanje osem, ali pa dvanajst otrok. Kdor bo vzdržkl, bo živel, drugi bodo pomrli. Delo in napori indijske vlade in znanstvenikov so se tako izjalovili.
Pravijo, da proučujejo zdravniki in znanstveniki se. daj nove metode, kako zaustaviti število , rojstev v krajih, kjer so življenjski po-gnji zelo slabi. Vendar niso nič kaj prepričani, da bodo imele te metode več uspeha od Ogino-Knausove teorije.
Po mnenju zdravnikov, tudi Ogino-Knausova teorija ni nezmotljiva, in to smo v začetku že poudarili. Zato je ne priporočajo zakoncem, ki iz zdravstvenih razlogov, ne bi smeli imeti otrok. Priporočajo jo pa onim, ki si sicer otrok še ne želijo, a nimajo zato kakšnih tehtnejših razlogov. Teorija za znan. stvenike v giavjjem drži. Ce se bo pa kljub temu rodil otrok, potem ga naj pač star. ši sprejmejo z veseljem in zadovoljstvom. V Ameriki imenujejo celo takšne otroke O. K., kar pomeni ne samo ime Ogino-Knaus, temveč tu. di kratico besedice «Okay», kar pomeni »no, v redu*.
POPRAVEK
OB ROBU
0 krivičnem redovanju šolskih otrok
Naključje je naneslo, Aa sem- bil priča pogovoru med dvema barkovljantkima materama, ki sta se druga drugi priloievali nad nepravičnim redovamjem njunih otrok. Medtem ko je ena vzela »*o to zadevo z neko flegmo im omenila, da ima njena hčerka kljub taki krivici dobro spričevalo, je druga zavzela nasprotno stališče in to majhno nesrečo tako dramatizirala, da je prišla do zaklju6kat da je njen fant namenjen menjati šolo, ker se v italijanski šoli take krivice ne dogajajo.
Ker sem videl nevarnost, da izgubimo slovenskega otroka zaradi take malenkosti in mo. goče tudi zaradi slabega pred. stapljanja tozadevne ocenitve, sem se vmešal v pogovor tudi jaz in predočil ogorčeni materi, da vsa zadeva ni tako tragična, kakor si jo predstav. Ijata ona in njen sin in da bi bilo ne samo žalostno, ampak naravnost sramotno, ko bi zaradi take malenkosti končal slovenski otrok v italijanski šoli. Predočil sem ji lahkoto učenja na podlagi mo. terinega jezika in tudi pridobitev ključa za učenje vseh slovanskih jezikov. Dostavil sem še, da se je začel upoštevati naš jezik ne samo po trgovinah, ampak tudi po u-radih, kar se bo v bodočnosti še stopnjevalo in da bi bil pravi greh oropati otroka za en jezik in povrhu še za materinskega. Na koncu sem še dodal, da bi bilo umestno obrazložiti to zadevo šolskemu ravnatelju, če je globoko prepričana o krivici, ki naj bi bi. la storjena njenemu sinu. Po mojem mnenju obstaja krivica v tem, da trna šolnik bodisi moškega, bodisi ženskega spola, svojega ljubljenca, za katerega zapre pri redovanju «-no oko in ga s tem postavi za stopnico više, s čimer pa ni bila drugim storjena nika-ka krivica, ker so bili pravično redovani, o čemer se lahko vsaka mati prepriča s hatkim pregledom spisanih zvezkov.
Niti daleč nimam namena, da bi zalučal kamen v naše šolnike. Dosti sem imel z njimi opraviti in sem se mogel prepričati, da je slovenski šol. nik vesten in pravičen in da slonijo nezadovoljstva mater večkrat na pretirani oceni zmogljivosti 'svojih otrok. Kljub temu pa bi priporočal barkovljanskemu ravnatelju, da se take zadeve proučijo, da se odpravi vsako sumničenj e, ki škodi ugledu slovenske šole. Trgajmo se za vsakega slovenskega otroka, da ne konča tam, kamor ne spada in zato je dolžnost vseh nas, da odpravimo vsako, tudi najmanjšo nevarnost, ki bi nas lahko spravila ob slovenskega otroka.
R. P.
HOROSKOP
 ZA DANES__
V članku ((Turški vpadi na slovenska tla*, objavljenem v našem listu 5. t. m., je bilo pomotoma navedeno, da je
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Prodrli boste, kljub temu, da okoliščine niso za vas ugodne.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne hitite k zaključku, opirajte se le na to, kar vam je znano.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22.
6.) Dan je ugoden za obisice, za poslovno diskusijo in za važne odločitve.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Reagirajte na občutek utrujenosti in glejte da ne zamudit* prilike.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne hvalite se sami, ampak prepustite to drugim DEVICA (od 23. 8. do 22.
9.) Ne dovolite prevelike intimnosti, če hočete uspeti v svojem načrtu.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.
10.) Pripravite se na majhno krivico. Ravnajte s taktnostjo in odločnostjo
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Dan bo za vas skrajno ugoden in tudi okoliščine so vam naklonjene.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne boste mogli prikriti simpatije, ki vam jo vzbuja rieka oseba.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Kljub nekaterim ugodnim okoliščinam, je bolje, da se ne predajate pretiranemu optimizmu.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Prednost ima platonska
razstava odprta do 20 t. m. *jubezen- Bodite previdni tudi
’ glede zdravja.
RIBE (od 20. 2 do 20. 3.) Brzdajte svojo nagnjenost k romantiki in sentimentalnosti.
medtem ko bo ta razstava od. prta v ljubljanskem Narodnem muzeju do konca oktobra.
□
— Ne vem zakaj, toda v novega blagajniku nikaktt ne morem imeti zaupanjal
Gorlško-beneški dnevnik
V soboto v (iradeiu sestanek članov konzorcija
Dograditev letališča predvidena do konca
v Ronkah leta 1961
Gradbeni stroški bi znašali 1.300 milijonov lir ■ 60 odstotkov bi prispevala država, 40 odstotkov pa konzorcij
V soboto bo V Gradežu se-leno milijardo 96 milijonov lir. | jo, kdaj jim bodo škodo po-
(jtanek predstavnikov goriškeJ K temu so dodali še 9 milijo-tržaške in videmske pokrajirlnov lir vstopnine potnikom in
ne, na katerem bodo voditelj^ konzorcija za ustanovitev le, tališča v Ronkah povedali kakšni so tehnični in financs ni razlogi za ustanovitev leta-| lišča. Poleg tega bodo na pod-, lagi statuta konzorcija prisostvovali sestanku še predstav., niki trgovinskih zbornic, usta-, nove za turizem, tržaške, go, riške in videmske pokrajine, nekaterih najbolj zainteresiranih občin južnega dela naše pokrajine, med njimi tudi predstavnik občine Doberdob. Vsi ti imajo pravico, da po zakonu postanejo člani konzorcija
Glavni namen sestanka- v Gradežu bo ugotovitev stališča posameznih ustanov do gradnje letališča v onkah. Ze sedaj pa je mogoče sklepati, da se z gradnjo letališča strinja velika večina predstavnikov ustanov, ki so bile povabljene na sestanek. Ker je letališče že zgrajeno, bodo odpadli razni stroški za ureditev novega; to bo zelo olajšalo izvedbo načrta. Poleg tega ni potrebno odobrenje ministrstva, ker je bilo že izdano. Ronsko letališče ne bo služilo svojemu namenu samo med sezono, ampak bo zaradi u-godnih klimatskih razmer u-porabno vse leto. Znano je, da je vidljivost zelo dobra skozi vse leto. Nekateri zatrjujejo, da bo modernizacija letališča v Ronkah škodovala letališču v Benetkah. Te trditve pa ne držijo; letališče v Ronkah bo v veliko pomoč letališču v Benetkah, kadar zaradi megle letala na njem ne bodo mogla pristajati.
Letališče Ima v najemu družba Meteor. Njena pravica zapade šele leta 1968. Ker dežela potrebuje primerno letališče, je Meteor pripravljen odstopiti konzorciju uporabo letališča, da se mu, seveda, priznajo njegove pravice do poteka pogodbe. Tudi ta stran vprašanja ne predstavlja nobene zapreke Na zadnjem sestanku na sedežu trgovinske zbornice v Trstu je tajnik konzorcija inž. Augelli poročal o glavnih finančnih potezah načrta, ki naj bi bil po željah konzorcija uresničen do leta 1961.
Sedanji obseg letališča bi se lahko povečal še za 70 hektarov, vzletiščne steze pa naj bi bile dolge po 1800 m, široke pa 18 do 46 m. S temi karakteristikami bi letališče u-vrstili v kategorijo D. Opremili bi ga z vsemi potrebnimi poslopji, kot je na primer poslopje z uradi, poveljniški stolp, naprava za nočno pristajanje, garaže in večji prostor za preizkušanje motorjev.
Celotni strošek bi znašal e-no milijardo 300 milijonov lir. Država bi prispevala 780 milijonov lir (60 odst.), konzorcij pa preostalih 520 milijonov lir (40 odst.). Konzorcij bi prišel do svojega deleža, ki bi ga moral vložiti v letališče, z najemom posojila pri posojilnici, ki bi ga vračal 30 let. Po poteku te dobe bi letališče postalo državna last.
Izvedenci so napravili tudi približen načrt, kako naj bi se razvijal promet na letališču. Od leta 1961 do leta 1968 naj bi na letališču pristalo in cdletelo okoli 25.000 letal, od leta 1968 do 1990 okoli 112.000 letal; v 30 letih naj bi torej zabeiežili promet 137.000 letal. Ker so določili za vsako letalo po 8000 lir stroškov, bi konzorcij prejel v 30 letih
r.ekaj nad 4 milijone lir zg prepeljano blago. 110 milijo, r.ov lir bi dobili tudi z dajanjem pomoči med poletom, £ milijonov lir letno pa bi pre. jeli od košnje. Skupni dohodek bi tako znašal eno milijardo 370 milijonov lir. Pri tem pa niso všteti dohodki k' bi jih imeli z barom, restavracijo, taksisti itd
Na koncu naj pripomnimo, da je v občini Doberdob še vedno nekaj posestnikov, katerim so oblasti pred leti pobrale njive za gradnjo letališča Ti ljudje še vedno čaka-
Slovensko narodno gledališče iz Trsta
gostuje danes 16. julija ob 20.30 v Štandrežu na dvorišču konsumne gostilne s komedijo tržaškega pisatelja Josipa Tavčarja PRIHODNJO NEDELJO V soboto 19. julija ob 20.30 pa s komedijo NASI LJUBI OTROCI
vrnili. Sedaj je čas, da se re-i tudi to vprašanje.
Jutri seja občinskega sveta
Včeraj zvečer je bila seja občinskega odbora, na kateri so proučili vprašanje mestnega avtobusnega prometa, ki bo glavni predmet diskusije seje občinskega sveta jutri zvečer.  «»------------------
Vedno bolj vroče
'OIZ.
n
Nastop skupine Lombardi - Anseimi
Danes zvečer bo v gledališki 'dvorani Ginnastice nastopila gledališka skupina Lombardi - Anseimi s komedijo Nicole Manzarija »Partita a quattro». Pričetek ob 21.15. Cene: 250 in 200 lir.
Cesta zaprta za promet
Županstvo sporoča, da bo zaradi del v Ulici Siataper v Podgori cesta zaprta za promet od 15. julija dalje.
imiiiiititMiniiHiHMHiimiiiiiiuiimiiiHiiimnmiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimmi
Tudi Vrhovci zahtevajo avtobus skozi Tržič
Pokrajinski svetovalci KPI so poslali pokrajinskemu predsedniku interpelacijo, v kateri poudarjajo, da je skupina delavcev iz Sv. Martina na Krasu in z Vrha pisala avto-prevozniškemu podjetju Mon-falconese, naj ustanovi avtobusno zvezo Sv. Martin, Tržič, Sesljan, da bi jo lahko uporabljali številni delavci o-menjenih dveh vasi, ki so zaposleni v CRDA, Solvay in v kamnolomu v Sesljanu. Zdi se, la Monfalconese ne more dobiti dovoljenja za vzpostavitev proge, ker je že bilo izdano družbi Ribi.
Svetovalci zahtevajo od pokrajinske uprave, naj se prouči obstoječe stanje in se dovoli Vzpostavitev proge tistemu avtobusnemu podjetju, ki e pripravljeno vzpostaviti na te; progi promet s svojimi vozili, seveda po predhodni pogodbi glede voznine.
Cesti zaprti za promet
Ker občinska podjetja zamenjujejo vodovodno cev, bosta kakšnih 20 dni zaprti za promet Ul. Giustiniani in Bombig.
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini se je rodilo v tednu od 6. do 13. julija 17 otrok, umrlo je 8 oseb, poroke so bile štiri.
Rodili so se;
Maria Canzut, Claudio Pa-
cor, Guglielmo Burgaletta, Bernardo Bressan, Annamaria Virgilio, Patrizia Stanič, Ful-vio Gianesini, Paolo Zotti, Ot-tavia Marega, Bruno Scatto, Dario Jakin, Maurizio Grudi-na, Grazia Pilleri, Andrea Staro, Anna Tuzzi, Ambra Mar-chetto, Marcello Marin.
Umrli so:
7p-letni *rgovec Ivan Širok, 79-ietna gospodinja Ernesta Cecuta vd.	Braidot,	61-letna
gospodinja	Štefanija Humar
por, Prinčič, 50-letni delavec Vittorio Agostinis, 60-letni u-pokojenec	Vittorio	Lenardi,
45-letna gospodinja Marcella luretig, 88-letni upokojenec Lorenzo Rocchetti, 75-letni slaščičar Umberto Glessi,
Poročili so se:
pomorski	kapitan	Antonio
Pertot in študentka Maria Bertoli; agent civilne policije Angelo Iurlaro in uradnica Antonietta Pascolo; šofer Mario Favero in delavka Violet-ta Chebar; uradnik Licio Zor-zut in vzgojiteljica Ester De Luca.
Oklici:
brigadir javne varnosti An-tonino Brancatelli in bolničarka Lidia Paulin; dirigent podjetja Michele Martina in kirurg dr. Livia Danelon; šofer Giulio Zoja in gospodinja Ida Del Degan; kirurg dr. Zolio Princis in gospodinja Vincen-zina Franco; obrtnik Gianclau-dio Bressan in delavka Rosa-lia Bevilacqua; brivec Mode-sto Quaro in gospodinja Maria De Terlizzi.
V nedeljo 2*. julija bodo NA PRAZNIKU OB DOBERDOBSKEM JEZERU ob 16. uri nastopili
VESELI PLANŠARJI
IZ LJUBLJANE
godba iz Ronk in Doberdoba
moški pevski zbor iz Doberdoba
ter instrumentalni kvintet iz Doberdoba
Sledi ple* — Preskrbljeno bo za jedačo in pijačo — Pridite!
Ze nekaj .dni zaporedoma z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se temperatura viša iz dneva v dan. Začelo se je~ z. 28 stopinjami, potem smo prišli na 30. Nekaj groma in bliskov nad Trnovsko planoto nam je vlilo upanje, da smo dosegli najvišjo letošnjo temperaturo; toda glej, spaka: predvčerujš-njim smo zabeležili 32 stopinj, včeraj pa že dobrih 34 stopinj. Ti podatki so z goriškega letališča, kjer je več zraka kot med razgretimi goriškimi hišami.
To kopičenje vročine doslej še ni dovedlo do hujših posle* dic. S težavo se jim bomo izognili, če bo vročina naraščala.
Zaenkrat si ljudje pomagajo, kot najbolje znajo. Srečni so tisti, ki so ob času «zavo-hali» vročino in jo popihali. Nam, ki smo ostali med razgretimi zidovi, pa ne preostane drugega, kot da se hladimo s hladnimi pijačami, z mrzlimi polivi in se tolažimo, da je bilo tudi lanskega pekla prej ali slej kotlet.
 «»,-------
IZ STEVERJANA
Kako naj vozimo sadje v Gorico?
Predstavniki števerjanskega prebivalstva so pred dnevi protestirali pri poveljstvu o-rožnikov zaradi prepovedi prevoza košev na kolesih in motociklih. Orožniki so prisodili tudi več %lo*b motociklistom tn kolesarjem, Ker njihova vozila niso bila opremljena po predpisih. Steverjan-čj se zaradi glpb ne pritožu-žujejo, ker jih prisojajo tudi v Gorici in drugje. Ne morejo pa? se strinjati s';Wm,< (da ne bi smeli na kolesih m motociklih voziti na trg v Gorico saidja. Ni mogoče od njih zahtevati, da bodo peljali koše na kolesu ki hodili poleg ko-
lesa peš; prav tako ni mogoče od njih zahtevati, da bi
peljali na motociklih samo po en koš na zadnjem sedežu. Števerjanci imajo zelo slabe zveze z Gorico. Pri ščednem na primer avtobus sploh ne vozi Kako naj potem spravijo svoj pridelelk na trg z najmanjšimi stroški, če ne tako, kot so to delali doslej. Orožniki imajo popolnoma prav, da od občanov zahtevajo spoštovanje nekaterih predpisov, toda ljudje, ki so te predpise sestavili, bi lahko vedeli, da v revnejših kmečkih občinah ne more imeti vsalka hiša traktorja ali avtomobila za prevoz pridelkov v mesto.
Osrednje organe opozarjamo na te neskladnosti, ki bodo obstajale toliko časa. dokler se življenjska raven števerjanskega prebivalstva in prebivalstva drugih revnejših kmečkih krajev toliko ne dvigne, da si bodo kmetje nakupili ustreznejša prevozna sredstva.
Pri padcu si je ranila nogo
Včeraj zjutraj so prepeljali iz Ulice Toti v bolnišnico Brigata Pavia z rešilnim avtomobilom Zelenega križa 34-letno Jolando De Piero, iz Ul Co-lombo 21, ki je zadobila globoko rano na levi nogi, zaradi padca na ulici.
-—«»------
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: «Cudni primer Daniela Gordona«, G. Nader in C. Borches, cinemasco-
pe.
VITTORIA. 17.15: ((Obtožena u-morao, B. Laage in F. Vilar.
MODERNO. 17.00: «Trikotnik smrti«.
VERDI. Zaprto zaradi letnih počitnic.
CENTRALE. Zaprto zaradi letnih počitnic.
 «r>-----
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 34,4 stopinje, nhjniž-jo pa 19 stopinj.
 «»——•
r
I ■ -'- ' 'V
-'-.J
Kolesarska dirka po Franciji
22-letni angleški policist Stan Eldon, ki je zmagal na angleških igrah v teku na 3 milje, je treniral na kaj svojevrsten način Na noge si je privezal težka likalnika, da bi si okrepil mišice. Pravijo, da bo na ta način treniral dokler ne bo premagal Kuca
V 20. etapi alpskih velikanov prvi Bahamontes pred Catalanoffl
Geminiani še povečal svojo prednost v splošni klasifikaciji Odlična vožnja Catalano čez vrhove
BRIANCON, 15. — V 20. e-tapi kolesarske di.rlke po Franciji, Gap - Briancon, je zmagal Španec Bahamontes pred Italijanoma Catalanom jn Nen-oinijem. V splošni klasifikaciji je Geminiani nekoliko povečal svojo prednost pred Fa-verom, Nencini pa se je s 6. pomaknil na 4. mesto.
92 kolesarjev se je ob 11.22 spustilo na najtežjo alpsko e-tapo z dvema vrhovoma prve kategorije Col de Vars in Col dTzoard.
Po zaslugi francoskih vozačev je bila vožnja takoj po startu zelo hitra, vendar pa kontrolirana. Pri 22. km so bili v vodstvu Stablinski, Busto, Polo, Piet Van Est, Italijan Catalano, Pipelin in Rolland. ki so imeli 1’05” prednosti pred ostalimi. Nekoliko pozneje je zaradi poškodb na roki odstopil Belgijec Brankart, 11. v splošni klasifikaciji. Pri 32. km so ušli iz glavnine Wal-kowiak, Picot, Bertolo, Cera-mi in Chaussabel, vendar pa so morali pri 40. km odnehau, 7 ubežnikov je imelo sedaj že 2’ prednosti pred glavni no, 5 (km pozneje pa 3’45”. Pri 47. km je padel Anquetil. vendar je lahko brez poškodb nadaljeval vožnjo ter se s pomočjo Darrigada. Walkowia-ka in Bauvina v kratkem vrnil v skupino. Kmalu potem je ušel Bourles, ki je 3 km pozneje zaostajal 3*30” za u-bežniki ter imel 1’30” prednosti pred glavnino. Potem so ušli Walkowiak, Picot, Gain-che, Manzaneque, Ruiz, Chaus-
milnim ulitimi n iiiiitiiiiuiti m tim || || || m || mulim || || | mn || imun mn limitu m m im iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiit umu m mi iiiiiiiiiiiiiii imun
Pred evropskim atletskim prvenstvom v Stockholmu
Atletika v polnem razmahu po vseh evropskih državah
27. in 28. t. m. <dvoboj stoletjem med SZ in ZDA
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14, tel. 29-72.
V prihodnjih 14 dneh bodo skoraj po vsej Evropi velika atletska tekmovanja, kar je razumljivo spričo dejstva, da atleti preizkušajo svoje moči za evropsko atletsko prvenstvo, ki bo avgusta v Stockholmu.
Tako se bodo v petek začele v Cardiffu «Igre britanskega imperija« na katerih bodo poleg atletov nastopili tudi drugi športniki kot plavalci, te nisarji, nogometaši itd Na teh igrah bo nastopilo več svetovnih in olimpijskih rekorderjev, prvakov Avstialije. Novi Zelandije, Kanade, Južne Afrj-ke, Pakistana in še drugih dežel.
27. in 28. t. m. bo «dvobo» stoletja« med moškima in ženskima reprezentancama SZ in ZDA. Ta prvi uradni dvoboj dveh najmočnejših	atletskih
sil na svetu bo v Moskvi. A-meričani so že določili svoje, atlete, Rusi pa jih bodo po državnem prvenstvu ki ho prihodnjo nedeljo v Revale
Vzporedno se bodo med seboj pomerile še številne druge evropske reprezentance, pa tudi sicer bodo po raznih mestih številni mitingi, ki obetajo mnogo odličnih rezultatov
Tudi jugoslovanski atleti ne počivajo. Pred dnevi smo objavili norme, ki jih je postavila jugoslovanska atletska zveza in imena atletov, ki so norme že dosegli in imajo zaradi tega pravico do udeležbe na evropskem prvenstvu. Čeprav smo takrat omenili možnost, da se število atletov < doseženo normo še poveča. | pa doslej to še nobenemu o<» predvidenih tekmovalcev ni n-spelo v celoti. Toda ne glede na to, so bili v drugem kolu
ekipnega državnega prvenstva doseženi nekateri dobr« rezultati, ki jih je vredno »-meniti. Lorger je v teku na 110 m z ovirami ponovil rezultat 14”4, ki dokazuje njegovo stalno formo, ki pa je bo moral do prvenstva še izboljšati, če bo hotel biti ko« Nemcu Lauerju, ki je prav » teh dneh dosegel v Koelnu j* vrsten rezultat 13”7. V skoku v daljino se je Miler utrdb na dolžini 7,25 m. V Osijeku je Marjanovič z lahkoto preskočil 2 m z navadnimi spru*-tencami. Na istem mitingu je potrdila izvrstno formo Šikov-čeva. Metalca kladiva Bezjak in Račič sta ponovila rezu' tat precej daleč čez 60 m Bezjak je vrgel v Zagrebu kladivo 62.44 m daleč, Račič pa nekaj čez 61 m. Dober rezultat je dosegla tudi Kalu ševičeva v Krakovvu na Polj skem. kjer je vrgla kopje 47.0":. m daleč.
NOGOMET
Koliko bo prejemal Mazzola od Milana
SAO PAULO, 15. — Bivši srednji rapadalec brazilske reprezentance Jose Altafini (Mazzola), katerega je angažiral Milan, bo prejel za eno leto 5' milijonov cruzeirov (o-krog 22 milijonov lir). Razen tega bo prejemal mesečno plačo 50.000 cruzeirov (okrog dve sto dvajset tisoč lir), dobil bo kot darilo avto in stanovanje za čas bivanja v Italiji.
Angažma Mazzole bo postal končnoveljaven šele po zdravniškem pregledu, ki ga bo iz-
vedel zdravnik, ki bo prihodnji teden prispgl iz Italije v Sao Paulo.
Azzini pred sodiščem?
BRESCIA, 15. — Primer >-gralca Padove Azzinija, katerega je disciplinska komisija FIGC doživljenjsko diskvalificirala zaradj športne goljufije, se je iz okvira FIGC preselil v okvir normalnega sodišča. Preiskovalni sodnik sodišča v Brescii je namreč pozval na zaslišanje tako Azzinija kot še nekatere druge osebe.
BOKS
Omodei - Vecchiatlo v Lignano Sabbiadoro
RIM, 15. — Ker je videmska boksarska zveza dala najugodnejšo ponudbo, ji je biia poverjena organizacija boksarskega dvoboja za italijansko prvenstvo lahke kategorije med dosedanjim prvakom O-modeijem in njegovim izzivalcem Mariom Vecchiattom.
Dvoboj bo v Lignanu Sab-biadoro (Videm) 9. avgusta ob 21 uri.
TENIS
TORONTO, 15. — V polfinalu severnoameriške cone Davisovega pokala so ZDA premagale Kanado s 5:0. Zadnja rezultata: Douglas (ZDA) - Fontana (Kan.) 4:6, 6:3, 6:3, 6:1, Mackay (ZDA) • Wulie (Kan.) 6:8, 6:2, 6:1, 6:8, 7:5.
sabel, Cerami in Quentin. Pri 61. km je teh 9 zasledovalcev dohitelo Bourlesa. 8 km pozneje pa so imeli še 3’ zaostanka za ubežniki, medtem ko je glavnina zaostajala že za 6’30".
Pri 80. ikm je i-z vodilne skupine odpadel Rollaind in ob vznožju vzpona na Col de Vars je bil položaj naslednji: v vodstvu Stablinski, Pipelin, Busto. Polo, Piet Van Est m Catalano, 1’ za njimi Rolland, 2’05” Walkowia-kova skupina m 7’ za njimi glavnin«.
Na vzponu sta se obe vodilni skupini razvlekli, v o-zadju pa je sprožil napad Bahamontes. Takoj so reagirali Favero, Geminiani, Bobet, A-driaenssens, Gaul. Rohrbach in Anquetil. medtem ko }e Nencini zaostal.
Vrh Col de Varsa je brv* dosegel Catalano IT 5” pred Stablinskim, 1*44’ pred Polom 3’30” pred Piet Van Estorn 3*40” pred Manzanequom. 3’58” pred WaIkowiakom m Pipeli-nom itd.. Bahamontes, ki j* bil na vzponu najhifrejši, je zaostajal za 5*25'*, nato so v krajših razdaljah sledili osta li in končno večja skupina a Geminianijem ln Faverom z zaostankom 7*45”.
V spustu so mnogi kolesarji ln med njimi tudi Nencini, dohiteli Geminianijevo skupino, iz katere pa je ušel Bobet in si je v kratkem pridobil 30” prednosti. Pri 117. km je imel Geminiani že 1’ prednosti pred svojimi bivšimi spremljevalci, med katerimi je bil tudi Bahamontes. Ker pa je medtem preluknjal zračnico in jo je moral sam zamenjati, so ga kmalu prehiteli vsi, razen Anquetila, ki je tudi preluknjal. Toda oba sta s pogumno zasledovalno vožnjo ob vznožju Izoarda spet dohitela ostale razen Catalana ih Pola, ki sta bila sama v vodstvu.
Na začetku vzpona je zopet, sprožil napad Bahamontes io se naglo oddaljil od skupine Geminiani je moral zamenjati gumo, vendar se je pridružil ostalim prav v trenutku, ko je neki gledalec povzročil padec Anquetila in Favera. ki pa ni imel posledic
S km pred vrhom je ime' Catalano 1’25” naskoka pred Polom, 4’35” pred Bahamon-tesom, in 5’25” pred Geminia^ nijevo skupino iz katere so postopno odpadli Gainche, Wal:kowiak, Pipelin, Cerami Ferlenghi, Nascimbene in Damo"
Štiri km pred vrhom je Bahamontes dohitel in prehitel Pola. Nato je z izredno vož-nio polagoma dohiteval Cat"-lana, za katerim je zaostajal še za 1’. V ozadju je sprožil napad tudi Nencini in se odcepil od glavnine. Do vrha je Bahamontes končno ujel Catalana in vozil skozi cilj za gorsko nagrado z naskokom 35” pred Italijanom. Tretji je bil Polo z zaostankom 2’43”. nato Nencini s 4’37”, Bobet u> Adriaenssens s 4’58”, Gaul ni Hoevenaers s 5’, Favero s 5TO" Geminiani s 5’26” in Anque-til z zaostankom 5’30”, V spustu je Catalano dohitel Baiia-montesa, toda na kratki vzpetini pri Brianconu mu je Spanec znova ušel in Catalano sp je moral zadovoljiti 7. drugim mestom z zaostankom 50" ze zmagovalcem.
Zaradi slabega cestišča so bili v ozadju mnogi kolesari' žrtve defektov in incidentov Med drugimi je preluknjal
Favero, Bobet in Gaul pa e?* padla. Tako je prišel treti* na cilj Nencini, za njim t* Anquetil, Adrianssens, Gen» mani in končno Gaul in Fav^ ro. Bobet je bil 12. z zaostaH" kom 7’12” za zmagovalcem Geminiani je ohranil t"®?! no majico in se celo utrdi* na prvem mestu. V ekip"1 klasifikaciji je bila v danainlj etapi prva Italija. Razen Bra"' karta sta odstopila še Holle'1' stein in Robinson, Desmet P* je dosegel cilj izven mak51'
malnega časa.
Vrstni red v 20. etapi
Briancon (165 km):
1. Bahamontes (Sp.) 5.1*’® (z odbitkom 5.17’35”), povpre* na hitrost 31.075 km. 2. C»* lano (It.) 5.19’25” (z odbitko® 5.18’55"), 3. Nencini (It.) 5 20’37”, 4. Anquetil (Fr.) 5 22’26", 5. Adriaenssens (Bej-J 5.22’27”, 6. Hoevenaers (Bel-5.22’30”. 7. Geminiani (CM) ” ur 22’31”, 8. Gaul (Niz.-LUkS-* S.22’52". 9. Favero (It.) 5.23’0 -10. Polo (CM) 5.24’07”, 11. N*-scimbene (It.) 5.25’51”, 12. 8? bet (Fr.). 13. Friedrich (S**' Nem.), 14. Dotto (CM) vsi * časom Nascimbeneja, 15. I’ef' lenghi (It.) 5.26’43", 16. V* men (Niz.Luks.) 5.27’54”, J” Manzaneque (Sp.) 5.28’21”, JJ Bergaud (Fr.)	5.29’33”,
Gainche (OSO) 5.29’35”, 20. n pelin (Fr.) 5.29’37”. Odstop«* so Brankart, Robinson in H<**‘ lenstein
Splošni vrstni red po 20. V tapi:
1. Geminiani (CM) 91.20’55j 2. Favero (It.) z zaostanko® 3’47”. 3. Anquetil (Fr.) 7’521 4. Nencini (It.) 12’30”, 5. £ driaenssens (Bel.) 12’40”, *• c' Gaul (Niz.-Luks.) 15’33”, 7. 8* hamontes (Sp.) 19’34”, 8. B0-bet (Fr.) 20T5”, 9. Hoevenaef( (Bel.) 21*31”, 10. Botella (SP-22T6”. 11. Planckaert (BelS>ia! 91.46*08”. 12. Dotto (CM) 91 46*24". 13. Bergaud (Fr.) ’{ ur 55*44”, 14. Bauvin (Fr.) ur 3*47”, 15. Delbeque (PNE* 92.03*55”, 16. Friedrich (SV' Nemčija) 92.06*55”. 17. Gf*‘ cz.vk (CM) 92.07*19”, 18. Er** zer (Niz.-Luks.) 82.14*17”. Damen (Niz.-Luks.) 92.14*37' 20. Rohrbach (CM) 92.19*47-
oorrovorm urccfnlk STANISLAV RENKO . Tiska Tiskarski zavod ZTT - f**
KINOPROSEK-KONTOVEt
predvaja danes 16. t. «• ob 20 uri film:
«
Zmage na morju*
(Vittorie sui mari)
Vojne tragedije iz resnične borbe obeh taborov
Kino
v Križu
Sreda 16. t. m. ob 20.30
«Vražji»
(Gli indiavolati)
SAL MINEO
JOHN SAXOtf
inMnnB.
predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob 18. uri, na prostem oh 70.30 Fox barvni film:
«NIAGARA»
IGRA MARTLIN MONROE
128.
/'VLADIMIR BARTOL-
ALAMUT
Drug za drugim so prihajali njegovi sinovi na najbolj hitrih konjih od vseh strani države. Poklekali so pred mrtvim očetom in mu poljubljali hladne, otrdele prste. Jok in stok sta se razlegala okrog mrtvaškega odra.
Ko je sultan zagledal truplo svojega vezirja, je kakor otrok zajokal. Trideset let je pokojni služil njegovi rodovini! »Kraljev oče — ata beg«, kako po pravici mu je pripadal ta naslov! Bridko se je zdaj kesal svojega trdega ravnanja z njim v zadnjem letu. Cernu je bil dopustil, da se je ženska vmešavala v vladarske posle?! Mar bi jo bil držal zaprto v haremu kot vse ostale.
V taborišču je izvedel za podrobnosti strašnega umora. To je bil torej Hasanov pravi obraz! Kako lahko bi bil morilec poiskal namesto vezirja njega! Groza ga je spreletela. Ne, ni smel dovoliti, da bi se razpaslo to zločinstvo. Hasan je moral s poti! In za njim vsi izmailci. Vse njihove utrdbe bodo morale biti do temeljev porušene.
Vezirjevim sinovom je dovolil, da prepeljejo očetove truplo v Isfahan in ga tam slovesno pokopljejo. Glede morilca so bili mišljenja, naj se izpolni poslednji ukaz umirajočega. «Na Alamutu bo poginil tako ali tako,» so dejali. Zato je sultan velel pripeljati Ibn Tahirja predse.
Zvezanega in še vsega podplutega od udarcev in krvavega od ran so ga pahnili v njegov šotor. Sultan se je začudil, ko
ga je zagledal. Za časa dolgoletnega vladanja se je bil naučil naglo presojati ljudi. Ta izmailec ni imel na sebi prav nič morilskega.
»Kako si mogel zagrešiti tako strašen zločin?«
Ibn Tahir se je polagoma izpovedal. Nič narejenega ali potvorjenega ni bilo v njegovih besedah. Sultana je oblival mrzel pot. Dobro je poznal zgodovino. Toda to je bila najstrašnejša zgodba, ki jo je bil kdaj slišal.
»Uvidevaš zdaj, da si bil samo orodje v rokah podlega starca z gore?« ga je vprašal, ko je končal s pripovedjo.
«Gorim samo, da bi opral svoj zločin in rešil svet alamut-ske pošasti.«
»Zaupam ti in te pošiljam na pot. Tridesetorica mož te bo spremila do Alamuta. Stori vse, da se prehitro ne izdaš. Brzdaj svojo jezo, dokler te ne spuste pred poglavarja. Odločen in bister mladenič si. Naklep ti mora uspeti.«
Ko je tako vse uredil, je sultan spet nadaljeval svoje potovanje v Bagdad.
Tridesetorica mož, ki je spremljala Ibn Tabirja na Ala-mut, je potovala z izredno naglico. Kljub temu jih je bila vest o smrti vezirja prehitela za cel dan. Med Raijem in Kazvinom so naleteli na cele trume vojakov, ki so se vračali izpred Alamuta. Od njih so izvedeli, kako je učinkovala no vica na emirja in na njegovo vojsko. Bila je torej nevarnost, da padejo v roke kakšnemu oddelku izmailcev.
Ibn Tahir je dejal:
»Poznam skrivno pot onstran Šah ruda. Tam bi utegnili potovati še najbolj varno.«
Peljal jih je do neke plitvine, po kateri so lahko prebredli hudournik. Prišli so do steze tik pod gorami, ki se je vila med gruščem in grmovjem ob strugi reke. Jezdili so dalje proti Alamutu, dokler ni javil prvi, da prihaja z nasprotne
strani tuj konjenik. Poskrili so se na obeh straneh v grmovje in pripravili zasedo.
Zdaj je tudi Ibn Tahir zagledal jezdeca, ki se jim je bližal. Spoznal je v njem Ibn Vakasa. čudna tesnoba ga je obšla. «Gotovo ga je Seiduna poslal v Rudbar,« je pomislil. Kakor si je tudi očital, je v njem vendarle nekaj na tihem želelo, da bi se fedai rešil iz nastavljene pasti. »Navsezadnje, on vendar ni kriv,« se je tolažil. «Prav tako je žrtev sleparskega starca, kot sem bil jaz.« Poleg tega pa je le še čutil neko čudno pripadnost k alamutskemu svetu.
Ibn Vakas je prijezdil zdaj mednje. Bliskovito je bil od vseh strani obkoljen. Bil je preblizu, da bi mogel uporabiti sulico. Spustil jo je na tla in izdrl sabljo.
«Pridi, Al Mahdi!«
S tem krikom se je zaprašil med napadalce. Najbližji so se prestrašeno umaknili pred tolikšno silovitostjo. Ibn Tahir je prebledel. Vse se je krčilo v njem. Spomnil se je prve bitke pred trdnjavo. Takrat, ko je bil Turkom iztrgal zastavo. V duhu je videl Sulejmana, kako se je vrgel na tla in zatulil od besa, ker mu Abu Soraka ni dovolil v boj. Gledal je vstajajočo veličino in moč izmailstva. Zdaj se je tisočglava sultanova vojska razpršila izpred Alamuta. Nov prerok je spregovoril Iranu. Velik in strašen prerok... Sklonil je glavo na vrat konja in tiho zajokal...
Medtem si je bil Ibn Vakas s svojo drzovitostjo skoraj izsilil prehod. Udarci njegove sablje so se kakor toča usipali po ščitih in šlemih napadalcev. Tedaj je eden od njih skočil s konja, pobral fedaijevo sulico in jo zarinil njegovi živali v trebuh. Konj se je vzpel na zadnjih nogah, se potem zrušil ter pokopal jezdeca pod seboj. Ibn Vakas se je hitro izkopal izpod njega. Toda že ga je pobil udarec s kijem po glavi na tla. Možje so ga nezavestnega zvezali. Potem so mu izprali rano ter ga z vodo spravili k sebi.
Ko je odprl oči, je zagledal pred seboj samo Ibn Tahii Spomnil se je, da so ga bili prejšnji dan proglasili za bla nega. Zgrozil se je.
«Torej sem umrl?« je plaho vprašal.
Zdaj je stopil k njemu poveljnik sovražnega oddeli Ibn Vakas je razširil oči. Potem ga je spet popadla trudne da je omahnil nazaj.
Ibn Tahir ga je potresel za ramo.
«Zdrami se. Ibn Vakas. Kaj me zares več ne poznat
Prinesli so ranjencu vode. Hlastno jo je izpil.
«Ti si Ibn Tahir? In nisi mrtev? Kaj delaš med temi
Pokazal je na tujega častnika.
«Vračam se na Alamut, da zakoljem največjega lažni in sleparja vseh časov. Hasan Ibn Saba ni prerok, man podel goljuf. Raj, v katerega nas je peljal, so vrtovi nekdan, deilemskih kraljev za gradom.
Ibn Vakas je prisluhnil. Potem je skremžil obraz v -ničljiv posmeh.
«Izdajalec!»
Ibn Tahirja je zalila rdečica.
»Ti mi ne verjameš?«
»Verjamem samo v prisego, ki sem jo dal Seiduni.«
«Toda on nas je vendar osleparil! Kako more biti ta prisega veljavna?!«
»Z njo smo premagali sultanovo vojsko. Vsi sovražn izmailstva trepečejo zdaj pred nami.«
»To se morate zahvaliti nam. Jaz sem umoril velike vezirja.«
«Rekli so. Zato te je vrhovni poglavar proglasil za » čenča. In zdaj se vračaš, da umoriš še njega?«
»Ce bi bil prej vedel, kar vem zdaj, bi bil samo nje umoril.«
/Nadaljevanje sledi).