Leto - Año VIII. No. 354
"EL SEMANARIO ESLOVENO"
Cena 1Ü cest.
Uredništvo in upravništvo
Calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667
^Prejemanje strank vsak dan od 15.=—18.
Naročnina za pol leta $ arg. 3.-leto $ 5.—
celo
o £f
o 3
TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1561
Ha gospodarskem polju
Slovenski tednik je vedno povdarjal potrebo poleg kulturnega tudi gospodarskega razmaha naših naseljencev v Južni Ameriki. Nekaj začetkov že imamo, vendar na dalekosež-aejše in obširnejše podjetje, ki bi služilo vsem Potrebam našega izseljenstva, ni mogoče pričakovati, dokler se vse naše gospodarske sile 110 oserdotočijo, za kar pa Slovenci nimamo Pravega smisla. Prosvetna organizacija ima zato lastno gla-da lahko neodvisno koristi našemu izsel-jeiistvu, na kulturnem in na gospodarskem po-'iu, vsem ki imajo smisla in dobre volje za "apredek. Trda je lédina, ki jo mora list ora.-Vendar je trdno prepričan, da vrši delo za katero mu bo izseljenstvo nekoč Hvaležno. 0-"mgal pa bi že davno, če bi ne imel zvestih so-^Hdnikov in naročnikov, ki se zavedajo, kaj Pomeni, imeti lastno in neodvisno glasilo.
Na gospodarskem polju ni Slovenski tednik 11'č ali malo koristil, ker ni imel zato potrebna oporišča — temelja. Preteklo nedeljo pa imelo članstvo Slovenskega prosvetnega čustva gospodarski sestanek, na katerem so bila sprejeta, pravila in je takoj podpisalo čez 'ridegjst oseb delnice po sto pesov, ki jih bodo Večinoma takoj izplačali, drugi pa v krajših "brokih. S tem je položen temelj gospodarske-ni" razvoju naše naselbine. Prepričani smo, da Sp bodo člani in članice SPD. do zadnjega za-vpdali gospodarskega* pomena tega koraka in bodo sledili že vpisanim članom, ^aš namen pa je povsem obširnejši in dale-'t(>sežnejši kakor samo ustvariti dom članom
enega društva. Slovenski tednik smatra člane Prosvetega društva, ki so pra.vzprav lastniki lista, in naročnike S. T. vse za eno družino, razlika je samo v tem, da člani aktivno sodelujejo, medtem ko vsem naročnikom in čitatel-jem tega ni mogoče. Zato je naš namen, da naj vsi naročniki in naročnice postanejo solastniki Slovenskega zadružnega doma s tem, da se prijavijo kot delničarji. Skupno si lahko postavimo Dom, ki nam bo v ponos in čast, in kar je najvažnejše tudi v ne precenljivo korist. Postati solastnik skupnega doma je vsakemu mogoče, vsem koristno kakor tudi z lahkoto izvedljivo, če se zavedamo pomena in namena organizacije.
Kakor hitro bodo pravila potrjena od ministrstva, jih bomo poslali vsem naročnikom in naročnicam na ogled, medtem pa ni potrebno čakati križem rok, temveč se lahko vsak prijavi, ki mu bomo na željo dostavili pristopnico. Člani Slovenskega prosvetnega društva naj bodo dovolj velika garancija, da so s svojimi delnicami položili trden temelj, na katerega se bo zidalo v tako velikem obsegu, v kolikor bo med nami smisla in gospodarskega razumevanja.
Naš list ima stalno rubriko "Gospodarstvo" kjer se razpravlja o podrobnostih gospodarskih vprašanj, in je bil v tem naš namen, da se č'i-tatelje prej zainteresira za stvar kot se prične z izvajanjem, kar je smatral Slovenski tednik za svojo dolžnost.
Ivan Kacin, predsednik organizatoričnega odbora.
Posledice Mussolinijjeve diplomatics zmage
ia
Ko to pišemo, ni angleška vlada še preklica-sankcije proti Italiji, vendar je gotova stvar, da jih bo preklicala, kar pomeni, da je ^Ussolini zaenkrat zmagal na celi črti., Ob-"^m pa imamo ponovni dokaz, da so v An-^'ji zma,gali trgovski interesi in ne moralni lh ^udski.
Anglija zagotavlja, da s preklicanjem sank-''1. ne prizna Abesinije za italijansko koloni-•l0> kar pomeni, da''bódo sbdaj pa s tem mla-Prazno slamo v Ženevi. Prepričani smo, da bo javno mnenje v Franciji in v Rusiji ter fovšod kjer more ljudstvo prosto misliti, zapu-kar pa daje posebnega poguma in vese-a fašističnim državam Italiji in Nemčiji, bi bilo angleški vladi res na tem,, da se ^Podarsko vpropasti Italijo, bi lahko to. do-^a, tembolj sedaj, ko bi ji dejansko poma-a Francija. Ampak zgodilo se je tako, kot našem listu večkrat povdarjali. da je
da bo do leta 1040 popolnoma uresničil svoje imperjalistične sanje.
Iz tega sledi, da Turčija, Grčija in Jugoslavija nimajo podpisanega skupnega sporazuma kar tako tjavendan, temveč da se dobro zavedajo položaja. Ker pa se zdi Jugoslaviji, da je pod zaščito nemškega imperjalizma varna, pred italijanskim, cinca s svojo politiko na levo in na desno, kar ji nikakor ne dela časti, in bo to malomarnost nekega dne drago plačala.
Ker bi bil Balkan zaenkrat za Mussolinija pretrd oreh, se bo lotil kot smo prej omenili, najprvo Male Azije, Turčije, zato pa nemški imperjalizem steza roke po Balkanu, kar je v glavnem odvrnilo Mussolinija od namere, ter z gotovostjo računa, da se bo na račun Balkana in Rusije raztegnil do skrajnih mej, in je Hitler že pričel z odločno topogledno politično in gospodarsko propagando, in sicer najprej v Jugoslaviji, ki je ključ do nemških namenov.
Anglija pa je vzela pod "zaščito" Grčijo, ter jo je pričela, moderno oboroževati in zalagati z municionom, seveda ne iz ljubezni do grškega naroda, temveč iz golega koristolov-stva in kot v protiutež Mussolinijevim nameram.
To je trenutna politika evropskih velesil, in bi se lahko vsa zadeva obrnila v prid miroljubnemu in delavnemu ljudstvu, če bi Anglija odkrito stopila na stran Francije in Rusije, tako pa. s svojo koristolovsko politiko pomaga razvijanju fašizma v Evropi, ki bo nekega dne privedel narode v strahovito klanje, če bi se mu jih pa posrečilo podjarmiti kar pod nobenim pogojem nočemo verjeti, tedaj bi bilo konec ljudske svobode in s tem tudi civilizacije.
Sfco v
A«Rli
Ja samo zato zbirala gospodarsko vojsko
bi se sama okoristila, in kdo i to politiko občutil na svoji koži — de-
0 Uudstvo, kar smo tudi točno povedali, bili	finančniki ugotavljajo, da so izgu-
s sankcijami od 7 do 20 milionov liber
šterlingov. Prav zares lep ljudski denar, ki je bil brez haska vržen v vodo.
Italija je pričela sedaj z utrjevanjem Albanije od koder ima namen raztegniti svoj imperij na Balkan. Na vrsto bosta prišli najprej Jugoslavija in Mala Azija — Turčija. Vojaške priprave so tako očitne, da so se pričele Jugoslavija. Grčija in Turčija, tajno oborožerati in pripravljati za protibran italijanskemu imperiju. Turčija pravi, da ona ni Abesinija ter je pričela z velikanskimi vojaškimi pripravami ter z utrjevanjem Dardanel, ki je ključ do Balkana in Male Azije, kakor tudi do Rusije. Zato ni treba še posebej povdarjati. da tudi Rusijo podpira z denarjem dardanelsko utrjevanje, in je moralno tudi Francija na njih strani.
Fašistična Italija ima tajno pogodbo z Bolgarijo, ki ima namen pod vodstvom Italije o-kupirati Macedonijo na račun Jugoslavije in Grčije.
Sicer pa ni glavni cilj Mussolinija, vsaj za sedaj ne, okupiijanje Balkana temveS Male Azije, ki je bila Italiji obljubljena predno je vstopila v svetovno vojno. Mussolini računa
DELAVNI URNIK ZNIŽAN NA 40 UR TEDENSKO
Mednarodni urad dela v Ženevi je priznal štirideset ur dela tedensko. To je zelo razveseljivo dejstvo, če bi kar tako na površno sodili, ako pa pogledamo stvari v bistvo je precej manj razveseljivo.
V Italiji in v Nemčiji ne bodo znižali delavskega, urnika, ker je v fašističnem interesu, da se na vseh koncih in krajih resforcira delavstvo, da na ta način vzdržujejo abnormalno stanje, dasi ljudstvu svoje namene drugače tolmačijo, kar je pač od njih strani razumljivo.
fie manj kot v industrijskih državah pride v poštev štirideseturni delavnik v poljedelskih državah, med katerimi je tudi naša nova domovina Argentinija in stara domovina Jugoslavija. Kmet dela še danes od solnčnega vzhoda do zahoda, in še se komaj poriva skozi razmere. Ni ga večjega trpina pod božjim soncem kot je poljedelec, dasi tudi ni lepšega in zdra-vejšega poklica na svetu kot. je kmetski stan.
Kot od drugod, dobivamo tudi iz Jugoslavije obupna poročila o kmetskem in delavskem
stanu. Glavni vzrok je ta, ker je država notranje ne vrejena in nje ustroj ne služi splošnim koristim temveč samo koristim poedin-cev, in pa ker sta kmet in delavec premalo izobražena, da bi znala zahtevati, ali pravzaprav sama postaviti svoje pravice.
Poglejmo malo pa v našo novo domovino. Argentinski izrek velja: Vladati pomeni zemljo naseliti. Kako pa je v resnici. Predsednik republike general Justo je dejal, da je vladi mogoče izvesti povoljni rezultat agrarne politike, ki jo je začela, kar kritizira "Prensa" na uvodnem mestu od 17 junija, da je nemogoče, če se ne začne na drug način. Koliko da je brezposelnih na deželi in v mestu, ki bi se dali s pridom zaposliti. Generalno ravnateljstvo zemlje, da ima sicer omejen delokrog, da pa ima vkljub temu več zemlje kot je potreb, katerih pa ne vpošteva, če ne nudijo dobička. Po drugi strani da pa je še drug odbor, ki mesto da bi indijance skušal civilizirati in jih napraviti koristne člane človeške družbe, se jih preganja. Prensa bere potem še dolge levite vladi, ki dovoli, da razne družbe izkoriščajo najete kolone, ter pravi, da manjka vladi sistema ali načrta za pravilno kolonizacijo, da-si ne manjka denarja. Zemljo da bi moral plačati kolon direktno državi in samo toliko kolikor je vredna.
Če Prensa tako piše, ki je popolnoma, trgovski list, kaj bi morali mi reči, ki nas posredno zadene to vprašanje. Koliko naših ljudi se je šlo zasužnjit na kampo in koliko se jih je tukaj. Vso zemljo imajo v zakupu prekupčeval-ne družbe, ki kakor se množi ljudstvo in z njim potrebe, tako rasejo cene. Vlada ima od takega načina koloniziranja samo zgubo, naseljenec pa še večjo, ker vsled prevelikih izdatkov in premalo dohodkov ne more razviai svojih možnosti.
Ampak dokler bo vladal današnji sistem, ne bo nikoli drugače. Se le ko bo narod resnično poslal svoje zastopnike v vlado, se bodo razmere predrugačile. Dotlej pa štirideseturni delavni teden ne bo ničesar praktičnega pomenil ne tukaj in ne drugod, kjer države nimajo resničnih ljudskih vlad.
Če bosta kmet in delavec hotela živeti ter vzdrževati vse ki na njih račun živijo, ne bo zadostovalo 40 ur dela tedensko, razun če se
OKNO V SVET
Bukarešt. — Ves teden se vršijo konference Male antante, ki se zagotavlja, da poteka v najboljšem redu, posebno kar se tiče restavracije Habzburžanov.
Tientsin. — Predsednik kitajske republike Chiang-Kai-Shek je v veliki zadregi. Če se vrže odločno proti Japoncem, kar mu ne kaže drugega, je potrebno, da je v dobrih odnoša-jih z Rusijo, kar pa bi pomenilo politično nevarnost za njega, ker je del Kitajske pod komunistično upravo in bi gotovo ob ugodnem trenutku svojo blast s pomočjo Sovjetov razširili, če pa, se ne postavi odločno proti Japoncem je stvar pa le še bolj opasna za njegov prestiž. Vse kaže, da se bo general Chiang-Kai-Shek še bridko kesal zakaj ni ostal v dobrih odnošajih z Rusijo s katero pomočjo je pravzaprav prišel do blasti na Kitajskem.
Canton. — Kitajski študentje zahtevajo odločnejših ukrepov proti zemljelačnim Japoncem, ter prirejajo v tem smislu velike manifestacije in je vsled tega mnogo dijakov zaprtih.	;
Madrid. — Vlada nima dovolj moči, da bi vzpostavila red in da bi obenem izvajala program, kot si ga je postavila. Nered in uboji so na dnevnem redu, kar je predznak, ali da bo Ljudska fronta frakasirala vsled nerazumevanja ljudstva, ali pa da bo levičarska vlada pričela z diktaturo, in bo dala svobodo narodu še le tedaj, ko jo bo razumel.
Montevideo. — Reka Uruguay je narasla za 23 cen. ter je poplavila nižje dele mesta, Salto nad katerim še vedno dežuje in reka narašča.
Rim. — "Giornale d'Italia" piše, da sta Italija in Nemčija največji prijateljici brez da bi se vpoštevalo še druge balkanske države, ki da tudi ne sankcionirajo proti Italiji.
Italijansko časopisje dela veliko propagan-
delavstvo le še bolj omeji v svojih potrebah, kar pa je nemogoče, ker že sedaj nima zadostnih sredstev za svoj obstoj.
PRIJATELJ VAŠEGA POVERJENA
Ni mogoče dobiti dobrega prijatelja samo na en dan. Potrebno je, da se z njim večkrat družite, tako da se medsebojno pobliže spoznasta.
Kadar česa potrebujete, da Vas Vaš prijatelj razume in da rad ustreže Vaši prošnji.
Posetite našo Banko ali nam pišite v Vašem materinem jeziku. Dobili boste na tisoče vaših rojakov, ki se poslužujejo samo našega posredovanja, ki so najboljša garancija o naši BRZI, TOČNI in USLUŽNI postrežbi.
DAJTE NAM ENO NAROČILO ¡N SE PREPRIČATE!
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUQ Avda. L. N. ALEM 150	BUENOS AIRES
Naše uradne ure so: od S]/2 do 7 zvečer, v sobotah do 12y2 ure.
do, da bi pridobilo v svetu javno mnenje 'ia svojo stran, ki bi vplivalo na merodajne kroge, da bi preklicali sankcije.
Pariz. — Francoska vlada je pripravljen® poostriti sankcije proti Italiji, če bo tako želelo Društvo narodov. Zato se bosta sestala eoski in angleški zunanji minister, ki imata oba navodila od svojih vlad, da bosta skupn° premislila,, kakšni koraki se bodo podvzeli.
Če se bo Društvo narodov izreklo za sankcije, bi to indirektno prizadelo tudi Nemčija in je precej verjetno, da se bosta obe fašisti?"1 državi četudi se jima križajo interesi, skuša* li sporazumeti, saj nadaljne sankcije bi bile v prvi vrsti namenjene fašizmu. Obenem P® bi to pomenilo korak bliže vojni, ali pa notranji revoluciji v Italiij in Nemčiji, oboje Je možno bolj pa je v tem trenutku verjetno pr' vo.
Rim. — Italijanska vlada ne zahteva od Društva narodov samo preklic sankcij temveč tudi, da se je v bodoče ne imenuje več nap3' dalko abesinskega teritorija ker je sedaj njena last.
Kako lepo se to sliši, kaj ne?
London. — Ekspedicija, ki se je napotil'1 na najvišjo goro na svetu z imenom Everest na himalajskem pogorju, menda tudi to pot ne bo dosegla cilja, ker kot poročajo jim je narav» vsa kdan bolj nasprotna.
London. — Neki angleški gospodarstvenik poroča v dnevniku "Times", da je Argentini' ja najpopolnejša odjemalka angleškega ind# strijskega in tekstilnega blaga in da mora. zfl-to tudi Anglija gledati, da bo čimveč žita in mesa kupila v Argentiniji.
ženeva. — Mednarodni urad za delo je dobril 40 ur dela tedensko, 16 glasov je bil" za, 6 pa, proti. Sedaj je vprašanje v koliko bodo posamezne države vpoštevale to določitev-Nemčija in Italija gotovo ne, brazilski in angleški zastopniki so tudi glasovali proti, tako da v danih razmerah in v tem sistemu ni pričakovati zboljšanje delavskega položaja.
Madrid. — Vodja desnice Gil Robles je dejal, da odkar so levičarji na vladi je zgorelo 360 cerkva in je bilo 269 mrtvih in 1.287 r®' njenih, 113 generalnih stavk, 23 razbitih političnih zborovanj. 10 uredništev požganih, bomb vrženih in še mnogo takih podobnih reči. Robles je zaključil, da to ni ne po socialistično in ne po komunistično, temveč da podobno anarhizmu. Levičarski zastopniki s° odgovorili, da so tega krivi tisti, ki provok1' rajo delavstvo in da namenoma ovirajo P1'0' gram Ljudske fronte. Sledilo je glasovanje 111 ni niti eden poslancev glasoval proti vladi, & ven desnice, ki ni glasovala.
London. — Leta 1935 je znašala renta v A71; gli.ii 4.446.000.000 liber šterlinov. 10.000 je
<lo
de-
imelo nad 10.000 liber šterlinov, 100.000 o 2.000 do 10.000 in 199.000 od 1.000 2.000. To pomeni, da toliko ljudi živi brez la trotovsko življenje za katere morajo del®+1 drugi, ker denarja ne more nihče jesti.
Rim. — Ob priliki proglasitve italijanske*?® imperija so darovali italijanski kapitalisti fa5>. stični vladi 5 milionov lir, ki jih bo Mussol"1 razdelil v pomoč revnim otrokom katerim 0
Mo. 354
ŠLOVlENSKl TÉDNtfc
RAK 8
^'etom so jih prej v obliki davkov in slabo plačanega dela istisnili. Samo bedaki morejo ver-Jeti nasprotno.
Pariz, — Vlada ima namen organizirati po-Sebna igrišča, za francosko mladino, kot foot-in podobno, kar da je potrebno s pričo 40 llrnega delavnika, da se mladina na svežem 2!'alui razvedri.
^ kolikor je šport res šport je pravilno, am-mi poznamo razne športe ki služijo v na-ene> da se mladino odvrne od aktvalnega vprašanja, da ne misli na svojo bodočnost.
Dunaj. — Starlienbergova fašistična organizacija Heimwehr bo dobila drugo ime in bo Postala državna milica.
Dunaj. — Socialisti in komunisti so pridno lla delu, da organizirajo Ljudsko fronto po V2orcu v Franciji.
London. — Vojni minister je ljuto napadel Pacifiste, češ da so oni krivi, da ni v angleški ^'adini dovolj vojnega duha, kar se bo kma-u Pokazalo za potrebno.
Ppiriz. — Delavstvo je prenehalo s stavko ter
Sp *
Je povrnilo zopet na delo.
— Mussolini jedejal, da dokler ne bo resen0 italijansko vprašanje pri Društvu narodi da se ne bo Italija vdeležila nobene mednarodne konference.
Gorica. — 8.000 poljedelcev je v pondeljek °rakalo po Corso Verdi v znak počastitve po-^delskega ministra, ki se je mudil v Gorici.
London. — Avstralijanski predstavniki bi racli spodnesli mesni trg Argentinije v Angliji.
^fusel. — Kot poročajo je stopilo v stavko ^elgiji 220.000 delavcev* in je prišlo do krva-Vlh izgredov med stavkujočimi in policijo.
Berlin. — Hitler je osebno posetil nekate-v6v °toke ki so v času vojne služili kot zato-Cls^e nemškim podmornikom.
Berlin, — Nemčija je že organizirala kolo-
nijalni odbor, ki ima nalogo delati propagando za vrnitev nemških kolonij.
Dunaj. — Mussolini ima v načrtu, da zada krepko klofuto Nemčiji, Jugoslaviji in Čeho-slovaški s tem, da spravlja na prestol Habs-buržane, na, kar sta menda pristala, seveda za dobro plačilo, tudi avstrijski kancelar šušnilc in princ Stahrenberg.
Ker Mussolinijeve naklepe podpira tudi Vatikan, se Jugoslavija opravičeno boji habsburške dinastije ki dobro pozna svoj neuki narod, kako hitro se da, potegniti, saj oni samo delajo z njim že od samega postanka Jugoslavije kot svinja z mehom.
V našem listu pa smo že davnaj povedali, kaj mislimo glede Habzburžanov in nekdanjih "zlatih časov".
Dunaj. — Kot poročajo, je Mussolini vrnil Avstriji vse topove, ki jih je bila Italija zaple-* nila v času svetovne vojne. Te topove je izdelala fabrika Škoda leta 1917, in so še prav dobro hranjeni, o čemer smo se svoj čas tudi sami prepričali.
Tokio. — Rusija je poslala več podmorni-kov in vojnega brodovja v vladivostoško pristanišče, česar pa ne vznemirja Japonce toliko kot rusko zračno brodovje, ki če bi se spustilo nad Japonsko bi jo kar zasenčilo.
London. — V Ženevi bodo razpravljali tudi, kako da imata Italija in Nemčija potrebo nove zemlje za svoje ljudstvo ko se vendar lahko izseli v Južno Ameriko brez vsakih zadržkov, kjer jih čaka velika bodočnost.
Prišli so do zaključka, da, se s tem Nemčija in Italija ne moreta zadovoljiti, ker ljudstvo, ki se izseli iz svoje domovine postane s časom član naroda kamor se preseli, se priuči njegovega jezika, in je kot tak izgubljen za svoj dedni narod, zato da, moreta Italija in Nemčija iskati kolonij, kamoV se bo narod kompaktno naselil.
To je vprašanje tudi za nas o katerem bomo o priliki posebej razpravljali.
ARGENTINSKE VESTI
V blagajni železnice Pacifico so zasledili en ponarejen bankovec za $ 50..—, ki je izdelan v povsem novi "fabriki". Ponarejeni bankovci so na slabšem papirju in tudi drugi pomanjkljivi znaki so vidni, vendar ker pedesetaki spoznati, če je pravi ali ne.
Kot poročajo je več ponarejenih bankovcev niso vsakdanji denar, ga ne more vsak takoj v prometu.
MOŽ JE UBIL ŽENO IN NJENEGA LJUBIMCA
Ko se je Luis Catalano, star 32 let, vrnil nenadoma z dela domov in je zalotil svojo 24 letno ženo s svojim ljubčkom, ki je bil tudi poročen, v njegovi sobi je ustrelil najprej njega in potem še njo, ki sta na mestu umrla.
BUENOS AIRES BREZ MLEKA
Ker so zalagatelji mleka za mesto B. Aires pričeli stavkati in dovažajo mleko samo večja podjetja, ki majo z raznimi instancijami pogodbo, je pomanjkanje mleka povsod.
DOBRA PRIJATELJA
Peter Čuljak je šel s svojim sostanovalcem Milanom Petrovič na banco Boston dvigniti 1.400 pesov, ki mu jih je na križišču Diagonal Norte in Maipu Milan hotel pouzmati in zato ga je Peter izročil policiji.
Oba "prijatelja." sta Jugoslovana.
Cerkveni vestnik
V	nedeljo 14. 6. je bilo prvo slovensko "žeg-nanje" na Avellanedi. Ne le najbližnji sosedi so se zbrali. Prihiteli so tudi iz Piñeira ,iz Dock Suda., celo iz Quilmesa in iz mesta. Ko je bila ura. deset, je bilo toliko naroda, da ni bilo za vse prostora v veži hiralnice, kjer je bila navadno maša doslej. Zato so nam odprli prostorno dvorano na novo zgrajeno za službo božjo, a sedaj še ni bila blagoslovljena. Kar pograbili so možje oltar — tešlca stvar — in smo se preselili v to bodočo kapelo in smo jo kaf napolnili. Gotovo je bilo navzočih tristo ljudi. Naš pevski zbor je imel obilne in tudi hvaležne poslušalce in so se pevci kar lepo postavili. Po končani službi božji smo se na dvorišču še fotografirali, da bo za spomin in tudi za pozdrav v domovino.
Naši ljubeznjivi rojaki so nam potem še o-bilno postregli in je tako v skupno veselje odmevala slovenska pesem še nekaj časa v veliko zadoščenje vseh poslušalcev in v priznanje vrlim pevcem. Sklenili smo tudi tako, da je treba spraviti na noge lastni avežanedski zbor. Če bo mogoče, nam bo ta zapel že 28 jun. pop. ce. Skrb za organiziranje petja sta prevzela ob 41i ko bodo spet v istem prostoru večerni-g. Ivanič in g. Tavčar. G. Ciril je pa tudi velikodušno sprejel nalogo pevovodje. Naj bo vsem, ki so doprinesli k temu, da se je ta praznik tako lepo vršil izrečena topla zahvala, posebno še njim, ki so tudi materijalno prispevali za kritje stroškov.
V	sredo je kresni dan. God Janeza Krstnika, moža, ki mu prav danes tako zelo manjka posnemovalcev. Post, trdo ležišče, mraz in vročina — vse stvari, preči katerimi sedanji rod
I
I
I
I
NIKDAR HE POZABITE
da
Za poslati denar v domovino
hitro in z najmanjšim stroškom,
Za vlagati denar v hranilnico
kjer je varen z dobrimi obrestmi,
Za nakup ladijskih prevoznih listkov
z najboljšimi in najhitrejšimi ladijami od katerekoli družbe, po resnično nizkih cenah
NUDI EDINO LE
tradicijonalni prijatelj Slovencev v Argentini
SLOVENSKI ODDELEK
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES CANGALLO 360
(medtem ko traja zidanje našega lastnega poslopja na 25 de Mayo in Biné. Mitre)
VAŠA LASTNA KORIST ZAHTEVA, DA SE POSVETUJETE z nami, osebno ali pismeno, na kar Vam bomo radevolje takoj odgovorili.
beži, so bile njemu vsebina in vrednost življenja. Pa je bil srečen in zadovoljen. Veseljaki sedanjega časa pa pri vseh nasladah niso.
Služba božja to nedeljo je na Paternalu kot navadno.
Prihodnjo nedeljo 28. 6. bo maša na Pater-nalu, blagoslov pa na Avellanedi ob 4h poji.
28. in 2!). jun. se vrše v Mariboru Slomškovi dnevi. Tudi mi bomo ta dva dni posvetili misli nanj. Pridite, da bomo tudi mi iun li ob obilni vdeležbi vsaj spomin tega.' kar se bo z veliko slovesnostjo praznovalo v domovini.
Naj že sedaj spomnim na slovesno proslavo Cirilove nedelje, ki je prva v juliju. Tedaj boste pač spet napolnili cerkev vsaj tako kot za Veliko noč.
Moj telefon 61-4221.
Od pol 9 do pol 2h, od 7h zv. dalje.
Hladnik Janez.
¡I AVELLANEDE
Slovenci iz Avellánele se srčno lepo zahvalimo vsem našim dobrim »Slovencem, ki ste tako 1 no m števili prišli k nam Bogu na čast nam |71 vsem na ponos tukaj vu tujini. In šče vas prosimo, pridite 28 junija k litanijem. da napolnimo kajielo.
Posebno se mamo lejpo zahvalit gospon duhovniki, da smo ton lejpou botižju službu dočakali, gzero šče vnogokrati želimo. Našim pevcem, ki ste tak daleč prišli! Nam velika čast, vam pa naj plati Bog!
Slovenec.
DOMAČE VESTI
DRUŠTVENE VESTI
ŽALOSTNA NOVICA IZ ROSARIA
Ker ni veselih novic, in ker je že moja stara navada, da se le malo kedaj oglašam v našem listu, četudi sem eden najstarejših naročnikov S. T. ter naj tem potom omenim, da se mi zelo dopade, moram poročati pa o žalostnih novicah in nesrečah naših rojakov.
Gotovo se čitatelji še spominjajo o smrti Menoría in nesreči Jožefa, Čuka in od tega še ni dve leti, ko imamo že zopet tak usoden slučaj, katerega žrtev je postal neki 47 letni Viktor Jež, doma iz vasi Manče na Vipavskem, ki so ga dobili mrtvega na svojem stanovanju dne 12 junija. Kakor so pozneje zdravniki ugotovili, se je nesrečnik zastrupil.
Tukaj v Rosariju nima nobenega sorodnika, in menda tudi drugod ne, zalo bi bilo dobro, če bi kdo njegovih vaščanov javil njegovo žalostno smrt v domovino svojim, tembolj ker ima tukaj več vrednosti.
Pokojnik je bil pri vseh zelo priljubljen, zato tudi jaz, ki mi je bil dober prijatelj, ne morem proč od njega, da bi se ne razjokal nad njegovim truplom.
Rožice je samo za druge se jal, sebi ni pustil nobene, in bo njegov grob zapuščen brez cvetja.. ..
Spavaj ..mirno v hladni tuji zemlji. Sorodnikom v domovini ]">a naše najiskrenejñe soža-lic.
Maks Bratina.
IŠČE SE
Ivan Pogelj iz Metlike. Ako kdo ve — kje da je — naj blagovoli to sporočiti na naslov: Carlos Kifnar, Las Breñas - Chaco.
DRUŠTVO KOSOVO
priredi na Vidov dan, ki bo 28 tega meseca, od 8 uri zvečer v društvenih prostorih Av. Colon 260, Ensenada Puerto La Plata PCS., skupno večerjo. Cena za odrasle je $ 2.— za otroke pa $ 1.—.
Tajnik.
IZ CORDOBE
Opozarjamo naše slovenske in hrvatske rojake v mestu in okolici Cordobe, da po več mesečnem prisilnem zastoju priredi D.K.D. "Iskra" dne 28 juniáa ob 4 uri pop. v Ukrajinski dvorani calle 82 No. 1533 Barrio Ingles, zop.t svojo veliko veselico z sledečim sporedom:
1.	"Slovenski zemlji", deklamacija.
2.	"Crveni Oktubar", Igrokaz v 2 dejanjih, vprizor iz ruske revolucije v hrvatskem jeziku.
•'!. "La vuelta al hogar", prizor šolske niladi-n.' v easteljanskem jeziku.
■!. "Margarita", solospev.
Po končanem sporedu prosta zabava in jiles šaljiva pošta, srečkanje in bogati domači Bufet. — Svira dobroznani orkester "Tita".
Da je glavna točka vzporeda v hrvatskem jeziku namenjena predvsem tukajšnjim hrvatskim naseljencem velikim prijateljem društva "Iskra" naj ne moti naših slovenskih rojakov, da bi ne prihiteli tisti dan v Barrio ingles, ulica 82 št. 1533.
Odbor.
IZ LOMA NEGRA
Cenjeni urednik!
Prosim Vas, če bi bili tako dobri da. bi priobčili teli par vrstic v Slovenskem tedniku.
Preteklo je že dolgo časa odkar nisem po-
DRUŽINSKO SLAVJE
Preteklo soboto se je vršilo kar trojno slavje obenem v hiši Antona in Justine Poščic v Saavedri, in sicer gospodarjev iniendan, krst novorojenca Gabrijela, Jurija, Stanislavia in zaključek plačevanja zemljišča.
Gospodar je doma iz Breginj pri Opatiji, njegova žena pa iz Libušenj pri Kobaridu.
V gostoljubni hiši pod katere streho je našel že marsikateri v nezaposljenosti zavetje se je zvečer zbralo preko 40 ljudi. Nenavadno prisrčno občevanje med gosti, je vinska kapljica in druge božje dobrote, še bolj poglobila.
Vesela zabava je trajala vso noč, donele so domače pesmi, pa tudi plesalci so prišli na svoj račun.
Svetle zvezde so že davno ugasnile na nebu In je solnce pričelo zlatiti strehe velemestnih hiš ko smo ponovno čestitali srečni družini ter se razšli.
P. K.
IŠČE SE
Ivan Stopar, po domače Žvan iz Dolenj želi pismenega dogovora s Jožefom Stemberger po domače Katarinčin, radi važnih stvari. 0-menjeni živi v Lanusu B. A., na svojem domu, če bi kdo vedel točen naslov od njega ali če bo sam čital te vrstice naj javi na naslov: Juan Stopar, Calle Ameghino 653 - Salta.
slal nobenega dopisa v S. T. Zato pa se sedaj oglašamo mi Slovenci oziroma Jugoslovani iz Loma Negra, da. vidite, da tudi tukaj ne spimo.
Naše Jugoslovansko podporno društvo "Bled" je imelo preteklo soboto svoj izredni občni zbor, katerega se je udeležilo precejšnje ¡(-vilo članov. Ob 9 uri zvečer je predsednik '•'o.v.e .Vlerznaršič otvoril občni zbor z lepim pozdravnim nagovorom. Potem je tajnik preči-lal zapisnik zadnjega občnega zbora in je obrazložil enoletno delovanje društva. Sledila so še poročila ostalih odbornikov.
Kot je bilo razvidno iz poročil odbornikov, je društvo zelo povoljno delovalo. Precejšno svoto je izplačalo iz svojih skromnih dohod-kv članarine svojim bolnim članom.
Sledile so volitve in so bili izvoljeni v odbor sledeči člani: Jože Meznaršič, predsednik; Danilo Dražetak, podpredjsed.; Jože žbogar, tajnik; Štular Anton, podtaj.; Marko Bajuk blagajnik. Odborniki: Jože Švara, Jure Bežek, Jože Žugelj, Franc Bajuk in Lojze Adamič. Re-vizorji: Blaš Tomasevič, Jož» Pacek in Marko Markovič. Vsi odborniki so bili enoglasno izvoljeni, na, kar so se vsi zahvalili za poverjene jim naloge, ter so obljubili da bodo vsestransko gledali za napredek društva.
Sledilo je slučajnosti in se je mnogo govorilo in razpravljalo, kot da javno poživljamo vse Slovence oziroma Jugoslovane, da pristopijo v naše društvo ki že tako lepo napreduje, kot ima tudi lej^o ime.
Posebno se pozivajo br. Slovenci iz zasužnjene domovine, ki jih je precej zaposljenih v tukajšnjih kamnolomih in v okolici Loma Negra, da tudi oni pristopijo v naše vrste.
S to željo je bil zaključen občni zbor, ki se je končal ob 12 uri zvečer v najlepšem redu in razpoloženju. Zapeli smo potem še par narodnih pesmi in smo se ob drugi uri zjutraj vsi zadovoljni razšli na naše domove.
Se enkrat kličemo vsem našim fantom in možem, naj se vpišejo v naše društvo ker !e v slogi je moč. Nihče ne ve kje in kedaj ga čaka nesreča in če si ne bomo znali sami pomagati nam ne bo nihče.
Štular Anton, podtajnik.
Pozor Rojaki
Otvorila sva krasno urejen RESTAVRANT IN REKREO
s krogljiščem in kegljiščem
Calle MONTENEGRO 1586
Ples vsako nedeljo Za obilen obisk se priporočata TURKOVICH in ŠTEMBERGER
■fssa
ANA CHRPOVA
Slov. babica
dipl. v Progi in Bs. Airesu, z večletno prak-I so v praški porodnišnici ter v tuk. bolnicij 'Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. Sjirejema penzionistke iz mesta in z dežele j
v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. Entre Ríos 621	U T. 38 Mayo 8182J
DOPISOVANJE
Jekleni:
Po njih delih jih boste spoznali
V zadnjih štev. Slov. tednika se mnogo piše o verskem vprašanju, ali bolje o cerkveni politiki. Prav je, da se tudi o tem porazgovo-rimo. Stališče S. T., v kolikor dá na razpolago Stolpce lista vsem treznomislečim namreč, je treba samo pohvalno odobravati; saj je menda prvič v kratki zgodovini slovenskega novinarstva v Južni Ameriki, da se lista lahko posluži vsak, četudi je v diametralnem nasprotju z idejno opredeljenimi uredniki lista samega,
Gospod Hladnik Janez, ki je menda tudi duhovnik čeprav se oprezno izogne tega "titula," pri podpisu svoje tedenske statistike vsakodnevnih svetnikov, prosi urednika Slov. tednika naj še nadalje daje prostor njegovim besedam v listu, pa makar Mirbi, avtorju članka "Slovenski tednik', "Cerkveni vestnik" in vera" objavljen v S. T. štev 350, in še dvema Pili trem drugim vročo kri delajo.
Med te poslednje se prištevam tudi jaz, zato
naj mi bo dovoljeno, da o tem spregovorim tudi jaz par besedi. Omenim le, da mene osebno "Cerkveni vestnik", kot stalna rubrika v S. T. prav nič ne bode, pa če tudi uredništvo dene celo stran lista gospodu Illadniku na razpolago, če že kaj bolj pametnega nima. za pisati. Vendar smatram, da je to listu samo v kvar. A ko bi "Cerkveni vestnik" v tedniku izostal bi prav nič ne pogrešali in to bi še ne značilo "omejevanje svobode" saj naši pobožni izseljenci imajo svojo versko revijo, "Duhovno življenje" — ki jo mimogrede omenjeno, povsod vsiljujejo, katere pa nihče ne mara in katere glavni urednik in upravitelj je gospod Hladnik in zato neomejeno vanjo piše kar se mu zljubi.
Sedaj pa k veri sami. Vera ne samo, da je zasebna last posameznika, ampak je naravnost otrov za neizobraženo ljudstvo! Vsaj, kot se v današnji izpačeni obliki uči, osobito kot se verske nauke v praksi izvaja. Treba je priznati. V svojem povoju je vera zrevolucijonirala človeško mišljenje o družbi, bila je socijalno vedno na strani zatiranih in proti vseoblastnim tiranom, od tod tisti človečansko globoki nauki o ljubezni in pravičnosti do bližnjega.
In prav zato je bila preganjana, mučeni nje-
ni apostoli, in praz zato je tudi veliki Učenik skromnosti, miru in ljubezni moral na križu umreti. Pri odpravi suženjstva si je vera stekla mnogo zaslug, proglasujoč nauk o enakosti ljudi vseli narodnosti in vseh stanov, nauk katerega so se oklenie, kot bojnega gesla široke množice, brezpravna raja.
Takratni državni mogotci videč novo porajajočo silo, že ko z nasiljem niso mogli udu-šiti novega gibanja so začeli s cerkvenimi, to je z verskimi predstojniki paktirati. Od takrat vera služi vedno do današnjih dni, samo peščici neomejenih posvetnih gospodarjev — državi. Mesto, da bi služila svojemu namenu, skrbi za posmrtno življenje, igra ulogo žan-darja vladajočim klikam in se na vse pretege bori za posvetno oblast. Strašna je srednjeveška zgodovina inkvizicije, ko je cerkev vladala mnogim narodom in bila na vrhuncu posvetne moči in slave.
Ljudstvo je držala v temi, izkoriščala njegovo ignoranco, znanosti zastavljala pot. In še danes, da ni luč svetlobe, dasiravno s tež-kočo, prodrla, bi solnce krožilo okrog zemeljske oble. Bele cerkvice po naši slovenski zemlji še niso znak napredka, še manj blagostanja. Dokler, cerkev ima ogromna premoženja in bo®
FEODORA
Kočijaž me je liotel udariti z bičem, toda šlo je ,v tistem trenutku za mojo življenjsko srečo, — šlo je za to, če bom morala v Moskvi poginiti, ali pa bom lahko nadaljevala svojo pot ¡.roti Nižnjemu Novgorodu.
—	Tatica, — sem zavpila na ves glas, — denar mi daj, moj denar, — ti si mi ga ukradla, ti in nihče drugi. Čeprav me pohodijo konji, ne pustim te, rajši---
Policaj, ki je imel službo na cesti, me je zgrabil od zadaj in me potegnil od kočije.
—	Neumnica, kaj točenjaš? — me je vprašal.
—	Ta-le mi je ukradla denar, — sem zavpila in pokazala na kočijo, ki se je že precej oddaljila. — Usmilite se me in mi vrnite zopet ukradeni denar!
Policaj, častitljiv in prevdaren mož je takoj o-Pazil, da mora biti v mojih besedah nekaj resnice, k sreči pa se je r'ojavil v bližini tudi policaj na konju.
Pognal je konja in sledil kočiji.
Konj -je dirjal in ni minilo dolg, k je bil policaj ob kočiji in ukazal kočijažu naj ustavi.
Elegantno oblečena dama je bila prisiljena izstopiti in odpeljali so naju na policijsko ravnateljstvo.
Tukaj so naju zaslišali, ponovila sem svojo obtožbo, kajti sedaj, ko sem jo videla v obraz, sem bila se bolj prepričana, da je to zares ona.
Toda ženska je tajila svoje dejanje.
Trdila je, da je grofica in da potuje po svetu.
—	V katerem hotelu pa stanujete, gospa grofica? — jo je vprašal polici jski uradnik. — Označite nam hotel in i.reiskali bomo vse, kar nam bo zadevo lahko pojasnilo.
Začela je jecljati, naposled pa je povedala, da sta-n"je v nekem odličnem hotelu.
Uradnik je odšel k neki omarici, ki je visela na steni, pozvonil je in govoril, jaz pa nisem vedela, kako je to mogoče, kajti dobil je takoj tudi od-Sovor.
Toda odgovor ni bil za tatico povoljen. "V tistem hotelu je ni nihče poznal.
Navsezadnje jo je uradnik prisilil, da je prizna-la. kako mi je ukradla denar.
Preiskali so ji žepe, v njih pa so našli samo še 8to pedeset rubljev. Za ostali denar si je kupila le-Do obleko, nabavila si je nakita, dobro je jedla in rlla, vse to pa za moj denar, — o, ti hudobna tatica!
dobila sem teh stopetdeset rubljev, tatico pa bo lakoj odpremili v zapor.
Uradnik mi je dejal, da bo obsojena na pet let in da jo bodo odpremili v Sibirijo.
Bila sem srečna, da sem vsaj zopet dobila tolikšno vsoto, ki mi je bila potrebna, da bi lahko odpotovala proti Nižnjemu Novgorodu.
Vozni listek do tja je veljal osemdeset rubljev.
S težkim srcem sem dala od sebe ta denar, ker nisem vedela, če bom Dimitrija našla v Nižnjem Novgorodu in če se mi bo posrečilo najti ga med množico ljudstva, ki se zbere v tem velikem mestu posebno med sejmom.
Iz dna srca sem prosila, da bi mi Bog pomagal, da bi se združila s svojim zaročencem.
Toda v Nižnjem Novgorodu me je čakalo razočaranje.
Prispela sem ravno med sejmom, ko je bilo vse r.renapolnjeno, tako da sem komaj našla prenočišča.
Govora ljudi, ki so se gnetli po ulicah in me prerivali sem ter tja, nisem niti razumela.
Izpraševala sem jih, če so videli kje mojega Dimitrija, oni pa so se mi posmehovali.
—	Beži, beži neumnica, kaj ti vse ne prihaja na misel, kaj hočeš poiskati kapljico v morju? Mar je v Nižnjem Novgorodu med sejom navzoč samo en tujec? — so mi rekali.
Naposled sem odšla na policijo, uradnik pa je skomignil z rameni in me surovo odgnal:
—	Preveč dela bi imel, če bi vohal za vsakim, ki pride v Nižnij Novgorod. Tu je takšnih pet tisoč Dimitrijev, skliči si jih na trg in poglej, če je pravi med njimi.
Hitro sem rorabila denar, ki sem ga imela, kajti v Nižnijem Novgorodu je vse silno drago, in nekega dne sem ostala praznih rok in nisem videla, s čem bom naslednji dan plačala krčmarja.
Bila sem toliko poštena, da sem mu to povedala. Začudeno me je pogledal in dejal:
—	Tako je torej s teboj? Kdor nima denarja, ne more ničesar dobiti.
Sicer pa si precej lepa deklica, lahko si zaslužiš, kolikor ti poželi srce!
Rgiumela sem ga in začela ihteti.
Drugi dan sem morala zapustiti stanovanje in sedaj sem bila brez zaščite predana bedi in nesreči.
Tri dni in tri noči sem blodila okoli brez jedi in pjače.
Četrti dan pa sem sklenila, da se bom poslovila od sveta, če mi ne bo boljše.
Hotela sem skočiti v vodo.
že sem hodila ob obali, ko sem nenadoma opazila moškega, ki me je opazoval.
Tudi on je bil siromašno oblečen, videla sem na njegovem obrazu, da je lačen, toda stopil je k meni in mi dejal:
—	Vem, kaj nameravaš, življenje si hočeš vzeti. Né delaj tega, ti si še zelo mlada!
—	Kaj mi pomaga mladost, ko sem pa lačna!
—	Nekaj dobrega bi ti svetoval, — nadaljuje siromašni človek, — ti pa mi boš hvaležna za to.
če bi bil jaz mlada ženska kakor si ti, tedaj bi bilo vse dobro, toda tam na žalost ne potrebujejo moškega.
Pojdi v bolnico Svetega Mihajla, tam iščejo mlado bolničarko za bolne na koleri.
Tisti, ki bi prevzela mesto bolničarke, ponujajo za štiri tedne neprekinjene službe pri bolnikih tri sto rubljev, razen tega pa še hrano in pijačo in vse, kar bo zahtevala.
La.hko si nalezeš tam tudi kužno bolezen, toda kaj zato, saj se nameravaš itak sama usmrtiti?
Ce boš vztrajala na svojem mestu štiri tedne boš dobila tri sto rubljev, to pa je vsotica, s katero človek že lahko kaj prične.
—	Da, s to vsoto bom lahko poiskala svojega Dimitrija, — sem vzkliknila £ rearečna, zahvalila sem se siromašnemu človeku za svet in obljubila, da ga bom bogato nagradila, če bom zaslužila res teh tri sto rubljev.
Takoj sem se napotila v bolnico.
Da, ubogala sem siromaka, ki mi je svetoval in odšla proti bolnici Svetega Mihajla.
Med potjo pa sem razmišljala o tem, če bi res storila, kar mi je mož svetovšll.
Nisem hotela prikrivati, da me bo stal ta poizkus morda tudi življenje, toda tri sto rubljev! —. To me je vzpodbujalo, to me je mikalo.
Vsota tri sto rubljev bi zadostovala, da mi omogoči nadalnje potovanje.
S tri sto rublji v žepu bi bila lahko sledila Dimitriju in navsezadnje — navsezadnje utegnejo tudi ti štirje tedni srečno miniti. Bila sem mlada, zdrava.
Zakaj bi se tudi mene lotila ta ostudna bolezen?
Toda odkrito vam moram povedati, da. sem si to bolezen silno nejasno predstavljala.
Slišala sem o koleri, moj stari ded v Ulički pa mi je pripovedal, da je to najstrašnejša bolezen.
Toda kdor ni še nikoli videl na koleri bolnega človeka, si si.loh ne more predstavljati strahot, ki jih povzroča ta pošast.
Ko sem v bolnici povedala svojo željo, so me takoj odpeljali k primariju in po njegovem govor-
gatstva, medtem bo slov. narod trpi revščine in glada ter se v velikem odstotku neuk in zapuščen mora po svetu potepati.
Dokler "uaš" predstavnik, duhovnik in minister Dr. Korošec prodaja slov. narod bel-grajskim vlastodržcem svoje bližnje v ječe meče in sam načeljuje križarski vojski velikim, progresivnim idejam našega časa.
Ubogi narodi, ki jim ti ljudje vladajo! Dejansko so že pokazali kako Kristov nauk razumejo. Sv. oče v Rimu je za par miljonov odprl Mussoliniju velika vrata, zaprta od leta 1870., simbol klerikalne vlade v Sloveniji je — Zaloška cesta, Avstrija se ponaša s pobožnim Dolfusom, da ne govorimo o drugih. Tukaj naštevati dokaze bi bilo tudi odveč, čita-telji S. T. niso ja, tako nazadnjaški in na lastne oči okrog sebe vidijo in — sodijo.
Razen že imenovanega izseljeniškega duhovnika se nam jih obeta še par drugih. Njihov prihod gotovo v ničemur ne sliči našemu. Ne bo jim treba hoditi, kot smo morali mi rano v jutro po zgradbah in delavnicah v tujem jeziku za delo prositi. Tudi brezposelni ne bodo, ker med mnogimi Slovenci se na žalost še da s ribariti. Nesreča, bolezen, starost se kot nalašč da izkoriščati!
Vendar za danes se drznemo prositi pojasnila, ker se je že katekizem omenilo: koliko naukov v katekizmu napisanih je dejansko še veljavnih?
Krojačnica MOZETIČ
Cenjenim rojakom «poročam, da sem dobil ZIMSKE vzorce, za obleke in površnike. Delo prvovrstno, cene smerne, blago trpežno Se priporoča
Sebastjan Mozetič
5019 - OSORIO - 5025
(PATERNAL)
BUENOS AIRES
Restaurant "OSORIO"
Edino slovensko zbirališče
Lepi prostori, pripravno za svadbe Vsako nedeljo ples.
CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cont.
Se priporoča lastnik
EMILIO ŽIVEC
OSORIO 5085
PATERNAL
SL0Vi?NSKA ivvMiKK na Dock Sudu
Vam nudi najboljša zdravila po niski ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se
F•»níQ Huspaur
F. QUIROGA 1441 — Na, Dock Sudu
jenju sem takoj spoznala, da sem mu dobro došla« in da se kljub zapeljivi vsoti tri sto rubljev ni še! nobena prijavila.
—	Vi ste se torej odložili, da prevzamete to služ-1 bo? — me vpraáa primarij. — Ali veste, da stav-J \jate s tem svoje življenje na kocko?	ijE
—	Vem, gospod primarij, toda sirota sem in srč-ij norada bi zaslužila tistih tri sto rubljev.
—	Dobro, tedaj vas bodo takoj preoblekli, pri-1 pravili vam bodo okrepčujočo hrano in svojo služ-1 bo nastopite, lahko takoj! — je odločil primarij.
Podnevi zahtevate lahko jedi in pijače, kolikor! hočete, prinašali vam bodo najboljše.
¡Skozi majhno okence, ki se nahaja v vratih, boste! do'/li vse, kar zahtevate.
Edino pa to vas opozarjam, da med temi štirimi! tedni, za katere vas plačamo, ne smete zapustiti! bolniške sobe.
Privolila sem v vse, bila sem nepopisno srečna,! da sem dobila vsaj zopet zavetje. Sama misel, da bi morala preživeti noč na ulici, dal bom izpostavljena surovosti moških, je bila tako« strašna, da bi tisočkrat rajši prenočevala pri bol-ff, nikili na koleri.
In tako se je torej zgodilo, da sem prišla v sobo,, 1 kjer sva se sedaj našli.
Gledala sem, kako se ti nesrečneži v strašnih bo-S lečinah in krčih premetavajo, prvikrat sem slišala! njih vzdihovanje.
Odkritosrčno vam priznavam, da sem se že po I kesala za to, kar sem storila.
Vse človek lahko prenese, samo gledanja trpečih! ne, lto vem, da jim ne morem pomagati.
Ah, videla sem strahote, ki jih je smrt začrtala! na obraze, gledala sem trupla, ki so bila strašnol spačena in postajalo mi je vedno tesnejše pri srcu,I zopet sem hotela na prosto, zopet bi bila srečna, čel bi lahko hodila krog brez zavetja, če bi mogla spa-l ti v kakšnem kotu med zidovjem, otepati suhi kruh,I ne da bi računala na tistih tri sto rubljev.
Samo da bi prišla na zrak — odtod!
Toda bilo je prepozno, — tisti, ki se je zapisali vragu, nI bil tako navezan nanj, kakor držijo menel tukaj, dokler ne bodo minili štirje tedni.
Ko pa bodo minili, — je pristavila Natalka še-j petaje, — me gotovo ne bo več med živimi!
čutim, da se bo tudi mene lotila strašna bolezen, kajti kljub previdnosti svoji prihajam z bolniki v dotiko, pa tudi vzduh, s katerim je napolnjena ta soba, je vzduh smrti, ki prihaja od mrličev, — ah, to me bo slej ali prej vrglo na posteljo, odkoder
ne bom več vstala.
In tako sem dosegla ravno nasprotno, kar sem v svoji dobri veri nameravala.
Lepih tri sto rubljev sem hotela zaslužiti, da bi lahko sledila svojemu Dimitriju.
Tukaj bom umrla, tedaj pa — tedaj bom gledala nimitrija z onega sveta, kjer ni trpljenja in kjer [sta srci, ki koprnita drugo po drugem, lahko tudi srečni.
I Natalka je umolknila, v njenih očeh so se lesketale solze.
Velika kneginja Feodora jo je pazljivo poslušala, I «daj pa ji je ponudila roko in rekla: I — Natalka, potolaži se, ne boš več tukaj sama, [kajti tudi jaz bom odslej s teboj, i — Vi, Feodora, — vi, gospodična? — spregovori N'atalka z drhtečim glasom. — Ne, ne, to ne sme biti!
O, vas se bo hitro lotila ta strašna bolezen, za-[nesite se na to, kajti vi niste tako odporni, vi niste Malto žilavi, da bi se je upirali, zategadelj ne smete ostati tukaj!
I — Toda, draga Natalka, kaj vendar govoriš? — inadaljuje Feodora in se trpko nasmehne. — Pa če Ihi nazadnje tudi hotela, ne morem na prosto.
Če bodo tebe po štirih tednih tudi izpustili iz Iholnice, meni tega ne bodo dovolili.
—	Tedaj morate bežati! Skrivaj se morate spla-l/.iti odtod.
—	Toda kako? — vpraša Feodora. — Ali mi nisi [sama dejala, da so vrata od zunaj zazidana in da Injii spaja z zunanjim svetom samo majhno okence, Iki pa ga odpro samo tedaj, kadar ti prinesejo hrano lin zdravila?
Natalka vstane.
—	Kako pa ste prišli sem? — je vprašala tedaj jveliko kneginjo. — To mi morate še' enkrat razložiti!
I Skozi zračno jamo, ki prihaja v to sobo, ste prišli
to strašno bivališče, kajneda?
—	Da, toda skozi zračno jamo vendar ne morem 1'opet splezati nazaj, — pripomni Feodora. — Le-I tev bi potrebovala k temu, pa niti te bi ne mogla ¡¡uporabiti, leer bi morala biti zvita.
g Natalka se je stresla in bridko zaihtela. i —-> Tn tako ste obsojeni na smrt! — je kriknila mlada deklica. — Zakaj naju nebo vedno na tako žalostnih mestih združi, na mestih, ki so podobna peklu?
•— Ali nama ni nebo poslalo svoje vidne pomoči, ko sva se srečali v stolpu na gradu princa Ivana
Uhtomskega?! — vzklikne Feodora. — Ne, ne obupuj, Natalka! Tam gori v nebesih živi Bog, ki nama lahko na čudežen način pomaga.
Tudi tukaj, kjer smrt strašno gospodari, naju lahko On odpelje s svojo čudežno in mogočno roko pod svobodno solnce, sreči naproti.
On naju lahko združi z njima, ki ju ljubimo.
Zaupajva torej v Boga, — usmilil se naju bo in naju rešil iz tega zemeljskega pekla!
Obe mladi ženi sta omahnili dru drugi v objem in se prisrčno poljubili.
In medtem, ko sta bili tako objeti in naslonjeni druga na drugo, je smrt neopaženo korakala po tem žalostnem prostoru, bližala se je posteljam, na katerih so se bolniki premetavali v bolečinah in trpljenju in stokali, — gledala je s svojimi požrešnimi očmi svoje žrtve, kakor da bi se hotela prepričati, če so zanjo že dozorele.
Tedaj se je ta košena pošast stisnila v kot, njene brezzobe čeljusti pa so zašklepetale:
—	Saj lahko tudi počakam,—Nihče nima takšnega uspeha pri svojem delu, kakor — smrt!
36. POGLAVJE žalostno poslanstvo.........
—	Prepričana sem, gospod Fanarin, da izbruh vaše jeze ni niti na pravem mestu, kajti tukaj ne koristi ta jeza in divjanje prav nič, — izginila je, jaz pa vam zagotavljam, da bodo krivci najstrožje kaznovani. Odpustil jih bom iz službe.
Te besede je spregovoril primarij bolnice Svetega Mihajla, kaTferega je malo prej Fanarin divje napadel radi nenadnega bega velike kneginje Feodore.
Ah, ta previdni in okretni Fanarin je doživel nepopisno razočaranje, ko je prišel pred dobro uro v bolnico, da bi odvedel jetnico s seboj.
Spodaj na dvorišču ga je čakala zaprta kočija, v kateri bi Feodoro odpremil do postaje.
Fanarin je hitro, kolikor so ga nesle nóge, odšel -v sobo, kjer je vedel, da leži Feodora.
Sobo je našel prazno.
Feodore ni bilo v njej.
Obe bolničarki sta stali trepetaje pred njim in mu priznali, da je Feodora ponoči pobegnila.
—	Grom in peklo, — zavpije Fanarin in jezno udari z nogo ob tla, — kako je bilo to mogoče? Mar nista pazili nanjo?
Tedaj ni preostajalo bolničarkama Pavliški in Bolti ničesar drugega, kakor da skesano priznata vso stvar.
(Nadaljevanje)
No. 354
SLOVENSKI TEDNIK
i .AN 7
POROČILO OD DOMA
Kot sem vam že prej poročal je bil v Trstu U1'etiranih več Slovencev med njimi tudi Avgust Gregorio, doma iz Pasje vasi katerega brat Se nahaja v Argentiniji.
Vzrok te aretacije je bil, ker so dotični do-nekaj denarja iz Jugoslavije z namenom ga razdajo med uboge ljudi ter žrtve faši-Zlna. To so omenjeni tudi storili in sicer na ta način da so kupili potrebnega blaga'ter so ga v paketih raznesli med najubožnejše družine v Trstu in okolici. Vršili so pač samo veliko samaritansko delo, kar pa je v fašistični Ita-liji . kaznjivo in protidržavno delo. Zato so o-sumljence toliko časa zasledovali, da so jih s Pomočjo domačih vohunov in propalic dobili v pest ter odvedli na otoke kot največje zločince.
Vseh aretirancev je 22, ki so se nahajali dva meseca v preiskovalnem zaporu, in so jih po s'arih fašističnih metodah pretepali do neza-V(,sti, da bi priznali krivdo, ki jo niso storili.
Ko so jih zaprli, niso sorodnikom povedali lega, ki so jih v skrbeh iskali povsod in so še 'e čez tri dni zvedeli, da se nahajajo v zaporih vsi zbičani.
Obsodba, se je vršila v Trstu ter so jih 21 obhodili na 5 let konfinacije Avgusta Gregoriča Pa na 4 leta, vse v proy. Pdtenza.
Par dni po obsodbi so jih ponoči odgnali u-klenjene na postajo ter so po štiridnevni vož-nJi vsi izmučeni prišli v pregnanstvo.
Tako se godi našim nesrečnim bratom pod '«šistično Italijo. Zraven vsega, pa še druge nesreče, cene živil so zelo visoke, dela nobene-<"'a> letina slaba, ker preveč dežuje, talco (la je /il naše rojake v zasužnjeni domovini živije-pravi pekel.
1*Udi mi tukaj bi se mogli malo več zavedati *or pomagati fašističnim žrtvam.
A. Brišar.
Iz uredništva
društvo Bled, Loma Negra. — Nas veseli, Rte se tudi tam malo bolj zganili. Naročnino Prp;ieli v redu. Pozdrav!
M. Salta. — Za taka obvestila ne računa-10 nič. Edino kar bi nas veselilo je, da se na-Vüfi na list. Pozdrav!
L. Mesto. — Ravno o pravem času, kot vi-clitp- Pozdrav!
D. Rosario. — Za to številko je prispelo 'l|ePozno bo za prihodnji teden. Dopis bi bil j. 01'> samo ni v našem smislu, ker hočemo 1 napram vsem lojalni, četudi se zdi komu ^alo težko razumljivo, a kdor pozna načelo S. "am bo dal prav, zato se ne smete čuditi, če
"01,10
»norda kaj črtali. Pozdrav!
J' B. Mesto.
: da bomo morda lahko tudi brez
Padre L. P. — Naročnino smo prejeli v redu in imate sedaj plačano do konec drugega leta. Pozdrav!
Vsi drugi, ki ste poravnali naročnino, boste videli za štirinajst dni na ovitku, do kedaj i-mate poravnano.
NOVI NAROČNIKI IN PRIJAVLJENCl
Josip Drašček Lojze Furlan, liarlo Tor-plan, Anton Vidi«, Franc Novak, Umi JoKše, Anton Bubnič, Ernest Saksida, Karlo lvienno-Jja, Mirko Bandelj in Ivan Stopar.
Naročniki in naročnice Prijavite nam še druge rojake in rojakinje čimveč nas bo, tem-boljši in lepši bo list. Obenem pa naj vsak skrbi, da, bo imel tudi točno poravnano naročnino, ker za vzdrževanje lista je to glavni vir dohodkov.
IZ NAŠE POSREDOVALNICE ZA DELO
Ta teden so dobile zaposlenje tri ženske. Na razpolago imamo eno službo in eno ponudbo. Dekleta kadar veste za kako dobro službo, javite nam takoj, in vse ki iščete dela, vprašajte najprej pri nas.
Službo iščejo: (mucamo), vrtnar in navadni delavci, če kdo rojakov ali rojakinj ve za kako službo, naj takoj javi. Pomagajmo si medsebojno.
Službo dobijo trije krojači.
IZ NAŠEGA INFORMACIJSKEGA URADA
Vsem ki so se obrnili na naš urad smo jim dali natančna navodila. Največ prošenj je bilo i a teden iz dežele.
NISMO VEDELI, DA SMO TAKO POZNANI
Nekdo je poslal pismo in denar v njem kar na naslov: Slovenski tednik Buenos.Aires, brez ulice in številke. Vkljub temu smo pismo dobili in tudi denar v njem. Zdaj pa res ne vemo, ali smo mi tako znani kot kak glavni bue-nosajreški list, ali državna ustanova, ali so pa poštarji tako iznajdlivi. Vsekakor pa priporočamo, da se bolj pazi na točnost našega naslova.
ZA TISKOVNI SKLAD
Karlo Kifnar Milko Gregorič Neimenovana članica
SPD. Anton Šajn Od prej
1.-
2 -
1,-o
Li . 218.-
Skupaj
$ 224,-
- Naročnino pr. jeli v redu. Mi
mislili,
'ja opravili, pa menda ne bo nič, ker
MAKSIM GORKI UMRL
V četrtek je blizu Moskve v svoji vili umrl znani ruski pisatelj Maksim Gorki, Pokopali ga bodo danes z velikim slavijem.
Gorki je bil največji buditelj in klicatelj ruskega naroda iz pod suženske carističnj tiranije. On je duhovno največ pripomogel k ruski revoluciji, ki njegove doktrine objemajo celi svet...
Za časa ruske revolucije so se vršile v;like krivice, in bi radi nekateri naprtili odgovornost Gorkiju, ki pa jih je odločno zavrnil, ker cn je v svojih idejah hotel samo dobro svojemu narodu, Če pa v času revolucije ni bilo vse tako, kot je on mislil, ni bila njegova krivda., in nobeneg:\ ker vsaka revolucija je izven družabnega reda...
Gorki je živel več let zunaj Rusije, vedno pa je kazal veliko ljubezen do svoje domovine in do svojega narodai.
Gorki se je rodil v Nižnjem Novgorodu leta 1869. Njegov oče je barval obleke in je umrl za kolero ko je imel Gorki 4 leta. Njegova mati pa je bila hč)i čolnarja na Volgi ki se je po smrti moža v novo poročila z nekim čevljarjem.. Gorki je še kot otrok šel po svetu ter je živel življenje vagabunda. Iz tega življenja j? povzel snov za eno najlepših svojih knjig "Vaga-bundi".
Delal je vseh vrst dela, pa se ni mogel nobenega oprijeti. Ko je imel 17 let j 3 prišel v K> zán, kjer je bila univerza, ki se je med študenti sam izobraževal ter so ga vsi radi imeli, ker je bil posebno bistroumen.
Dobil j s kma,lu toliko znanja, da se je lotil pisateljeva,njai, ter je spisal mnogo samih lepih knjig.
Gorki je naš kot Slovan in kot pisatelj, zato globoko sočustvujemo z njegovo 3mrtjo.
' '"'l'ador
^ Provee razvajeni. Pozdrav! 'Hi ^0Sa"0, — Lista nismo takoj poslali I ".lenim prijavljencem ker nismo imeli no-vpč, dokler, jih nismo nekaj dobili na-cli; razprodaje. Odslej bomo pošiljali v re-j boste dobili ta teden. Pozdrav!
• nna^e še zaostalo. Če ste dober, krojač,
Naročnino smo prejeli,
iiai>'\ priclete delati v B- A- ("'c' nimate destramo, da ne zaslužite! Pozdrav!
MODNA KROJAČNICA
STANIČ AVGUST
Obleke po meri. čišetenje, in obračanje površnikov ter oblek. Specijalna izdelava ženskih oblek in površnikov. JUNTA 5316. -- Bs. Aires
Ali si že pridobil novega naročnika za
Nova Slovenska Mima
Dobra postrežba, čisti iv. :rv:ni prostori, zmerne cene. — Rojáhín rs torio priporočata za obisk lastnika IVAN GAŠPiBŠIČ in
LUDVIK DEKLEVA
Av. Forest 621
Chacarita
c ¡■■mi in MMiiiwim ni ij I»II m i mil iiiiii^w"
Dr Carlos Á. Urquijc
Otroške bolezni. — Zdravnik od zavoda sirot in španske bolnice Ultravioletni žarki Sprejema od 15 ure do 17.30 Juramento 4874. B. Aires. U. T. 51-3604
ZOBOZDRAVNICA
Dra. Samsilovic de Falieov
in FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15--20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534
Dr. Branko Vrčon:
NAŠE MANJŠINE V LUČI SEDANJEGA MEDNARODNEGA POLOŽAJA
Prvič, da je bil naš položaj na zapadni in se-verozapadni meji pred davnimi 70 leti močno podoben sedanjemu.
Drugič, da najnovejša ekspanzija Italije proti nam ni nič novega. Razlika je samo v tem, da se nam je njeno izhodišče z novimi političnimi mejami še bolj približalo, italijanske zahteve pa so se povečale. V že navedeni knjigi rimskega univ. prof. Paola Drigo-ja "Claustra Provinciae" čitamo, da pripada Italiji razen že odvzetega še vse tisto slovensko ozemlje, ki leži južno Karavank, južno Kamniških Planin ter Save, na Hrvatskem in v Srbiji pa ves južni del Savske banovine, Bosna in Hercegovina z vsem Primor jem ter vsa Črna Gora tja do albanskih meja . Apetit naših zapadnih sosedov je, kakor vidimo, zelo velik!
Tretjič, da vsi ti in podobni italijanski načrti proti nam niso bili zgolj "sanjarija", namreč, da so jih Italijani postopoma tudi uresničili — nam v škodo. Od prve izgube — izgube Beneške Slovenije — beležimo same nove poraze; Londonski pakt, premirje, Rapallska pogodba, Reka in t. d. — Vse to in še drugo je povezano v eno samo verigo naših izgub...
četrtič, da Italijani kakor pravi svarilo iz 1. 1866. "tudi skrbe za to da pridejo take njih sanjarije msd ljudi."
Bržkone isti politik je že 4. oktobra 1865. opozoril v Bléiweissovili "Novicah" na knjigo "II Friuli Orientale", kjer je tistega leta izdal v Milanu neki Prospero Antonini, v kateri avtor s posebno slastjo grabi po istmkih, Goriških, Koroških in Kranjskih Slovencih, pisaje tfiko-lc: "Italiji (Laškemu) naravna (natur-ne) meje so Alpe (planine) in vse tukajšnje deželi so laške, katerih se na poti prava ne morejo pristopiti niti narodi onkraj Alp, niti tujci'.' — "In če pogledamo ženil j vid, kjer so zazanmenovane te "naravne meje" in ogledujemo gore, ktere stavijo mejnike laški zemlji in med kterimi stoji tud inaš že v Tricoroo po-italijančeni Triglav, vidimo, da ne le vsa tržaška, Istrijska in goriška zemlja se jemlje v laško, temveč tudi koroški Pontablo, Malboret, Žabnica, Bovec in Kranjska Idrija, Cerknica,
Lož, Postojna, Planina in Logatec!!!!' — To svarilo zaključuje naš s temi-le značilnimi stavki: "Ali ni to dosti jasna beseda, kaj nameravajo te študije? Le eden govori knjigi tako Ali gotovo je organ mnogih milijonov in kolikor jih dozdaj še z njim ni bilo soglasnih misli, vcepiti jim jih utegne ta knjiga, ker Italijan je vroče krvi in ne bode povpraševal, je-li pa to tudi resnica, kar njih apostelj piše".
Petič, da se je italijanska ekspanzija proti nam tikala vselej, vsega slovenskega naroda in ne samo tistega malega dela (naših manjšin), ki je prešel pod suvereno oblast italijanske države, to nam tu spet po drugi poti dokazuje, da je problem naših manjšin več kot samo naš manjšinski problem, zakar smo ga v vsej povojni'dobi smatrali, in da je tesno zvezan z usodo vsega slovenskega naroda.
Šestič, da je problem tuje ekspanzije, ki prihaja od zapada in severozapada proti nam, ne samo življenski problem, vsega slovenskega naroda, marveč tudi države, ki ji naš narod pripada, (naj bo to — Avstrija v preteklosti, ali — Jugoslavija danes). Zato je videant consumes Slovenčevega dopisnika iz 1, 1866. aktualen tudi danes..
Ekspanzijska propaganda Italije in Nemčije, ki ima svoje začetke že daleč" nazaj v predvojni dobi, se danes nadaljuje s povečano silo in še z večjo udarnostjo. Najnovejši pojavi pro-, pagandne publicistike v naši bližini nam to v polni meri dokazujejo. Skoro istočasno kot I-talijani s knjigo "Claustra Provinciae" so nas Nemci počastili s knjigo "Die südóstliche déu-tsche Vo.lksgrenze der Grenzraum Wien-Pess-burg-Radkersburg-Osttirol", ki je izšla v Berlinu 1. 1934. in je opremljena s slikami, mnogimi zemljevidi, med katerimi vidimo tudi zemljevid — našega spodnještajerskega ozemlja.
Nekaj podobnega predstavlja knjiga, ki jo je proti koncu 1. 1934. izdal nemški univerz, prof. Volkmar pod naslovom: "Untersteier, die díutsche Sudostmark", v kateri prihaja av tor do zabavne ugotovitve, da so "tip spodnještajerskega. kmeta lahko prišteva k vsenem-škemu narodnemu telesu"! Slovenci na Štajerskem so samo — windische, med katere je Jugoslavija nasilno vselila svojo inteligenco (!) Podobne misli razkladajo še mnogi drugi nemški "znanstveniki", katerih vrsta bi bila dolga, če bi jih hotel vse na tem mestu navesti.
Pripominjam naj samo še to, da je v tej propagandi proti nam posebno agilen — Osrednji urad za podpiranje Nemcev v tujini (zloglasni V.D.A. ali na kratko Veda),- ki zasipa tujino s tendencijoznimi zamljevidi in publikacijami v našo škodo. Izmed časopisov se je v najnovejšem času izkazal za posebnega mrcvar-ja našega narodnega telesa, "Berliner Tage-blat", ki je dne 8. aprila 1926. objavil strupen članek proti nam po dnaslovom: "Spodnješta-jersko, Nemški Bergland med Dravo in Savo", ki je vzbudil upravičeno reakcijo v naši javnosti. (Glej "Jutro" z" dne 19. aprila 1936, št. 91.: Dr. Ant. No vacan: Roke proč od naše zemlje !)
Kakor so pojavi novejše italijanske ekspan-zijske propagande proti nam v bistvu le nadaljevanje naporov in vneme, ki so jo že pred dobrimi 70 leti kazali razni "znanstveni" zavodi v Italiji. Spominjam se spet na Istituto Lom bardo di scienze e lettere v Milanu!), ki pa so poskrbeli, da so vse te "sanjarije" — prišle med ljudi ter s tem utrli pot poznejšim dejanskim italijanskim uspehom na našo škodo, tako so tudi podobni nemški pojavi v novejšem času v bistvu le nadaljevanje dela, ki ga je že v preteklem stoletju začela sistematično . izvajati v Nemčiji znana "Pangermauska unija", pod katere okriljem so pisali razni Tannenborgi, Rolirbachi, Renerji, Hasseji, Langeji, Chamberlain!, Naumanni, Wirtlii in drugi.. .
Ali naj se potem čudimo, če smo na mirovni konferenci in tudi pri drugih pogajanjih tako slabo drezali, ko pa svoje protipropagande v tujini — in samo da bi res zalegla! — sploh i-meli nismo? Ali naj se potem čudimo, če svet našega težkega položaja na križišču dveh im-perijalizmov sploh ne pozna?
Naša univerza kot najvišja kulturna in znanstvena predstavinca slovenskega naroda, ki bi bila predvsem poklicana, da v tujem svetu
Veliki
zavoo
Fotografija "LA MODERNA"
NO VOPOROČENI' Najboljši in" najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijontelo.
Poštno slike od $ 5.— dalje ducat.. Obiščete nas lahko vsai
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
Fotograf. "LA MODERNA"
S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2,579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires
operacije in bolečin.
ZDRAVNIKI SPEOIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analizo krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadulia, gota. Šibkost srca zdravilno po modernem nemškem načinu.
PLJUÜA: Kašel.i, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kolino, težka prebava, bruhanje, rane.
OREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in 2 izvrstnimi SPECCIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajambeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Pregled bruz,i;lačno
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
sj
No. 354
SLOVENSKI TEDNI K
STKAN š
Jzpodbije 'znanstvene" ugotovitve naših sosedov na našo škodo, y teli vprašanjih sploh ni ^rekla svoje besede... Razpravlja se pri nas 0 vseh mogočih slovenskih potrebah, o potrebi etnografske ali manjšinske stolice kofc proti-uteži podobnim stopicam na tujih univerzah v naši neposredni bližini, pa se v javnosti niti reepravlja ne, kaj še, da bi se rasno mislilo na njeno — ustanovitev, čeprav naš sedanji mednarodni položaj naravnost kriči po tej naši — življenski potrebi
Povsod samo — neobdelano polje!...
Spričo tako poraznih ugotovitev ni prav nič čudnega, če smo v svoji 'samoobrambi" navezani samo na ugotavljanje — izvršenih dejstev, tako glede naših manjšin za mejami, kakor glede nas samih. Uspehe žanje — samo tujec, ki je zaradi naše dosedanje indolence vso našo morebitno bodočo protipropagando že v naprej — onemogočil...
Povrhu pa se je še ves mednarodni položaj zadnjih mesecev za nas tako nerodno zasukal, da postaja slovensko vprašanje za obe ekspan-zijski sili v naši soseščini spet odprto vprašanje, ki ga utegneta sprožiti ob prvi ugodni priliki tudi za zeleno mizo, ker sta jima med-narodnopolitični dogodki zadnjih dveh let pripomogli, da sta postali arbitra vsega dogajanja v naši izmučeni Evropi.
Čedalje bolj na dlani je, da iz sedanjega Mednarodnega Jtaosa, kakor so ga do skrajnosti zamotali nekateri najnovejši mednarodni dogodki, ni več izhoda, ki bi ga diktirale — mrtve črke mednarodnih pogodb r(li pakti mednarodnih ustanov, še manj pa pakt Društva Narodov, KI JE SPET enkrat pokazalo svojo Popolno nemoč. Do nedavnega je ženevska ustanova vzbujala vsaj iluzijo neke zadnje opore za vse "ponižane in razžaljene", ustanove, kamor bi se vsaj teouetično mogli zateči tudi 'ni, ko bi naše lastne moči odpovedale. Najnovejši dogodki so nas k sreči rešili te strašne iluzije, ki je v veliki meri kriva, vsega našega Pasivnega povojnega zadržanja do nekaterih dogodkov v naši bližini, ki bi bili zahtevali nuiogo več odločnosti z naše strani. Danes vemo že vnaprej, da se lahko odpovemo kakršnikoli zaščiti, teh navideznih mednarodnih kolektivov, ki nam dejanske pomoči nuditi ne morejo, in često tudi — nočejo. Morda bodo Sedaj naši pogledi na dogajanja okoli nas nekoliko bolj trezni, naše delo za naš obstoj pa nekoliko bolj premišljeno, sistematično in zato nspešno. Bil bi že skrajni čas!
Do, pred nedavnim je vsa evropska politika stala v znamenju ene same velesile — WMMMMMHBM
V dar dobite
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 •$, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD
tu
HOTEL in RESTAVRANT
"PACIFICO"
°alle CHARCAS 767 — BUENOS AIRES U. T. 44 (Juncal) 5406. domača kuhinja: Štruklji in kranjske klobase. Slovensko služabništvo.
Lastnik: Anton Bojanovic
Francije, kateri je v prvem povojnem desetletju v glavnem uspelo vzpostaviti poseben sistem evropskega ravnotežja, ki je neposredno ščitil Francijo samo, posredno pa je istoč?sno pomenil varstvo tudi za mnoge druge narode v Evropi, lci só se po nujnem razvoju povojnih dogodkov znašli v Francoski interesni sferi. To smer francoske zunanje politike, ki j ■ pravta-ko splošno evropske kakor francoska, označuje ime enega samega francoskega državnika — Aristida Briand, po katerem so ji Francozi sam izrekli "briandizem". Ni dvoma, da je tudi "sentimentalni pacifist" Briand izhajal v vseh svojih evropskih načrtih s stališča posebnih francoskih interesov. Znal pa je te posebne francoske interese, če ne že spojiti, pa vsaj močno približati splošnim evropskim interesom. Kakor vsak francoz, je tudi Briand smatral, da mora glavno smer evropske politike še vedno diktirati — nemška nevarnost. Ta pa ne predstavlja strahu samo za Francijo, marveč tudi — in morda še v posebni meri — za narode na vzhodu in jugovzhodu Nemčije. Iz te koncepcije, ki je seveda tipično francoska, je vzrasla ideja obkroževanja Nemčije,
ki je pomenjala neposredno velik uspeh za Francijo, posredno pa tudi za vse ostale narode v Nemškem ekspanzijskem območju. En vzvod tega "francoskega" ravnotežja v Evropi je tvorila Francija sama, drugega pa njem' zaveznice v srednji, jugovzhodni in vzhodni Evropi (Poljska, Mala Antanta, pozneje še Balkanska zveza), kamor smo spadali tudi mi. Mednarodni pomen te grupacije je bil v tem, da jo predstavljala dovolj močno protiutež proti nsmški ekspanziji, in s tem neposredno koristi za vspkega izmed zaveznikov. Spričo znano italijansko-francoske napetosti, ki je trajala vse do najnovejšega časa, pa je ta gru-pacija sil predstavljala obenem najboljšo protiutež proti italijanski ekspanziji proti nam.
To smer francoske zunanje politike, ki je smrti Aristida Brianda čedalje bolj izgubljala na svoji udarnosti, je na mah prekinil Laval, ko je sklenil z Mussolinijem znani rimski sporazum z dne 7. jan. 1935. Francozi sami imenujejo to novo smer francoske zunanje politike, katere značilni mejnik je rimski sporazum, "Lavalizem".
(Sledi v prih. štev.)
Dr. J. HIIII
ŽENSKE BOLEZNI — MATERNICA — JAJČNIK — PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELODEC IN DROBOVJE — GONOREJA, MEHUR, OBISTI ULTRAVIOLETNI ŽARKI Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 —
Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
SPREJEMA OD 3—8 ZVEER — NIZKE CENE — PLAČEVANJE NA
OBROKE.

Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnik?
zatecite se k
Dr/ A. GO DEL
Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije ■ Kapavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SI OVENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.
CALLE CANGALLO 1542
INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL
BRASIL 923
HLENORAGIA in njens posledice :iFr I rs —Kri, Živčne bolezni, Srce, Pljuča in Notranje bolezni na splošno Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik DR. D. S T I G O L Sprejema od 9 do 12 in od 15 do 21_
ORGANO DE LA CO-
LECTIVIDAD YUGO-
ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD
"el SEMANARIO esloveno" (YUGOESLAVO) Gral. CESAR DIAZ 1657
AñoVILNúm. 3541 buenos aires
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.
Urejuje: Jan Kacin
Piše Zadr.
GOSPODARSTVO
V nedeljo dne 14. t. m. se je na gospodarskem sestanku pri S.P.D. sklenilo ustanoviti fond za zidanje lastnega stanovanja pod imenom: SLOVENSKI ZADRUŽNI DOM. Pravila, ki so bila v prisotnosti precejšnjega števila članov pre-čitana in odobrena, so zelo obširna, in predvidevajo razne zadružne odseke, kot: konsumne-ga, kreditnega (hranilnico in posojilnico), Zavarovalnega podpornega, za nakup zemljišč in jih potem oddajati svojim članom, i.t.d. Torej vse v zadrugo spadajoče poslovanje.
Sklenilo pa se je, da se za enkrat ne bo delovalo v vseh navedenih odsekih, ampak le v odseku za nakup zemljišča za zidanje lastnega doma. Po potrebi se bo oživelo tudi ostale odseke, kadar bodo to sklenili člani na občnih zborih.
Pravila so popolnoma v skladu z Arg. zadružnim zakonoin (ker so vzeta od ene najboljše poslujoče zadruge) katera se bo predstavilo v potrditev Zadružnemu registru pri Poljedelskem ministerstvu, ker se z tem hoče dati ustanovi popolno varstvo in najboljše upanje v uspeh. Zadruga bo s tem podvržena državni kontroli potom Poljedelskega ministerstva. kar ji bo dajalo poseben ugled in od druge strani prisililo poslujoče odbornike, da točno izvršijo poverjeno jim «ídogo. Odborniki bodo torej, razen članstvu, odgovorni za svoje delo tudi državni oblasti zato morajo svoje delo izvrševati vedno z največjo natančnostjo.
Članski deleži so po $ 100,— vsak in se bodo. lahko vplačali na enkrat ali v mesečnih obrokih. Kdor hoče lahko kupi tudi več deležev, v nobenem slučaju pa ne more imeti več kot en jilas. Potrdila za vplačila na račun deležev se bodo izdajala v obliki hranilne knjižice, katere se bo uporabljalo tudi pri hranilnici. Zadruga bo namreč prejemala tudi denar v hranilnico. Ako hoče član odstopiti od zadruge, se mu delež isplača 3 mesece potem ko je to javil odboru.
' V zadrugo vstopi lahko vsaka polnoletna oseba, in ima pravico voliti in voljena biti. Zato pozivamo vse gospodinje in gospodarje, da se za stvar zanimajo ter naj pristopijo, da bomo z združenimi močmi prej dosegli naše cilje: Imeti svoj lastni dom in si tudi v ostalih gospodarskih panogah pomagati in se na ta način ogibati iskoriščevalcev, kateri imajo pri neorganizirani množici, največ dohodka.
aZ sedaj vodi zadrugo pripravljalni odbor,
BESTAVRANT - BAR
nudi vse-ugodnosti našim rojakom Kegljišče. — Vsako nedeljo ples. Slovenski orkester "Valenko"
Za obilen obisk se priporoča
*
Stefan Celeč
M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA
ker ni bilo v nedeljo časa izvoliti novega katerega se bo izvolilo na prvem sestanku. Redno poslovanje pa se je že pričelo in se sprejemajo člani v zadružni pisarni, ki je za sedaj pri S.P.D. Gral Cesar Diaz 1657 Buenos Aires, kamor se je treba obrniti tudi za natančnejša pojasnila in kjer se lahko dobi pravila v slovenskem jeziku, katera bodo v kratkem javno objavljena.
NOVA RUSKA USTAVA Pretečeni teden so z velikimi črkami prinesli tukajñnji dnevniki vest, da v Rusiji pripravljajo novo, ustavo, po kateri bo dovoljena zasebna lastnina. Mislili so, da se je s tem zrušil sovjetski sistem ter, da se bo Rusija vrnila v prejšnje suženjstvo. Temu pa ni tako. Državna ustava se pripravlja že nekoliko let in je rusko ljudstvo po tej ustavi že živelo. Najprej so hoteli voditelji ruskega naroda poiskusiti in šele potem, ko so si nabrali dovolj iskušenj, hočejo to uzakoniti in pokazati svetu da so napravili prav. Znebila lastnina, pa katera je dala toliko misliti kapitalističnemu časopisju, ni nič drugega, kot kar smo mi že svoječasno poročali. Dovoli se namreč toliko zasebne lastnine, kolikor je vsakemu delavcu za stanovanje in vrt, potrebno in to zemljo oziroma hišo, si je moral prej z osebnim delom zaslužiti, ker namre zakon ne dovoljuje, da bi z najetimi močmi zasebnik razpolagal.
Temeljna načela nove ruske ustave so: Z.S.S.R. je država delavcev in kmetov, kateri edini imajo pravico odločati o njeni usodi. Kdor je sposoben za delati mora tudi delati, ker v nasprotnem slučaju ne bo jedel. In tako je prav. Kdor ne dela naj tudi ne jé.
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DE BILIK,
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires
Zdravniki specialisti za vse bolezni Pregled brezplačno — od 9-21 ure
■IHsF* Wpiw cmmoaoJ i
ÍNSTITDBO ■ DENTAL - POPULAR
2261 - AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno
ISKRE
Ko so vprašali človeka, ki je hotel dobiti službo v cirkusu, kakšne korake bi storil, če bi mu ušel lev, je prostodušno odvrnil:
— Dolge, proleto dolge.
* *
Če moškemu kaj poveš, mu gre pri enem ušesu notri, pri drugem pa ven.
Če pa ženski kaj poveš, ji gre pri ušesu notri in pri ustih ven.
* *
Definicija lepe ženske
Chamfort, francoski moralist 18. stoletja (1741—1794) je na vprašanje, kaj je lepa žen ska, odgovoril:
"Lepa ženska je raj za oči, pekel za dušo in vice za denarnico".
* *
Na svetu ni ničesar lepšega kot so ženske in rože ter ničesar bolj kislega, kot so ženske in limone.
Izdiranje zob brez bolečin $ 2.—
[Nov način in različne vrstr- stavljanja zob
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
VSE VENERIČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE
z novim načinom, s prenovljeno opremo naše klinike, in zdravljenje pod nadzorstvom poznanega zdravnika specijalista Dr. A. IZAGUERRE. Rezultati v mesecu marcu:
A. T. Blenoragija od enega dne, ozdravljena v 48 urah.
N. B. Blenoragija trda, brez komplikacij, oz
dravljiva v 6 tednih. K. Iv. Blenoragija z bulami, ozdravljiva brez
operacije. Bule se igubijo v 5 dneli. N. K. Mehuvni katar, ozdravljiv v 10 dneh.
A.	U. Orkitis podvojene, ozdravljivo v 12 dneh
B.	N. Kronična prostatitis, ozdravljiva v 5
tednih.
J. O. Odvodnica mehurja, prostatitis, kronični katar m-ehurja, zdravljenje na različnih klinikah in bolnišnicah po tri leta, se je pri nas ozdravilo v 4 mesecih. Zdravimo venerične bolezni z vsemi pripo močiti, ki so poznani in bili odkriti zadnje čase v Evrop in Ameriki.
GOSPE sprejemamo v posebnih konsultorjih, ki ima poseben vhod, Dra. Matildo Krasting, diplomirana v Parizu in Buenos Airesu.
ZDRAVNIŠKA TAJNC3T ZAJAMČENA:
Naš zavod je obiskovan od nipogih bolnikov s starimi boleznimi, nervoznost, itd. in jo zelo lahko — vsaka bolezen ima eno — držati zdrav-liško tajnost.
Imamo zdravnike specializirane za vse bolezni-
žarki X. Laboratorji. Zdravniška elek'.rika.
Za bolnike iz deželo imamo posebno rezervirane sobe, za žensk« in za moške, s posteljami od
liega pesa naprej na dan.
«
Dajamo nasvete po pošti v notranjost dežele. Zdravniški pregled od kakoršnekoli bolezni S 3.00
Jdprto: od 9—12 in od 15—21. Ob praznikih in nedeljah od 9 do 12 ure.
GOVORIMO SLOVENSKI
- SUIPACHA 28 --