;rsko JUNIJ 1986 LETO XX ŠTEVILKA 6 Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP — Industrijska montažna podjetja v 7.500 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Likozarjeva 6, telefon (061) 321-043. Člani odbora za obveščanje sozda IMP so: Anka Brezec, Janez Dolinar, Matjan liM r’ Vladimir Jambor, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Jože Kovač (predsednik), Jelka Mayer, Bogdan Sagaj, Majda Slapar, Janez Penca, Dragica Vake (namestnica predsednika) Helga Vovk in Primož Zupančič. Tiska Tiskarna ,udske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. en problem pri izvozni proizvod-’ ker vhodne cene rastejo bistveno ,reje kot tečaj dinarja, zato večji ’e proizvodnje komaj pokriva di- ab' ko- nč- ke- cij' ik# Panonija: Dobra zasedenost z delom obeta boljše čase SCU-80dnih Brodarskih razmerah v Panonijinem tozdu Kmetijska i ^ ^'zacija smo že pisali. Vemo, da je imel tozd ob koncu minulega leta izgubo ^ ima izdelan sanacijski program, po katerem bo zdravil svoje gospodar- j ?• O tem, kako poteka sanacija, kako je z izvozom, kaj so si sami preskrbeli '*voz in kaj prek Marketinga, pa kako ravnajo s krediti, ki so jih dobili, smo "ksali direktorja Panonije Emila Zelka. lot' °Vedal nam je. da so izgubo v ce-t J P°krili s prilivom sredstev na žiro j.Un tozda Kmetijska mehanizacija na ,°nca marca. Ker je bil del fi-pr 5n*h sredstev za obratna sredstva Suh Valific>ran v sredstva za kritje iz-?’ Je doslej realiziranih le 50 od- ^tkov So predvidenih sredstev za sa- tiail0 obratnih sredstev, pa bodo to $ai)°8o dokončno uresničili v 2. fazi ^a<%kega programa. Proizvodnji so stoodstotno za- H0 eni- Včasih se celo zgodi, da ne pravočasno izpolniti vseh p0“odbenih obveznosti. Vrednost pgt Phanih pogodb za 3. četrtletje je tezno visoka in kaže, da Kmetijski k-Snizaejji v zadnjem četrtletju ne ^manjkalo dela tako kot lani. ^SGdeno akumulacijo. Izjema so s račalniki, pnevmatski sadilniki žacker, predsetveniki KBS. Zanje » l adi konkurence z nizkimi cenami Varadi Sizvodni program je po dono- P°nle Sni, da pokriva vse stroške s faradi neuspelega dogovora s "kurenčno firmo niso mogli doseči ’ ki bi ustrezale sedanjemu stanju. ^Iede donosnosti, se oojavlja popri izvozni proizvod-cene rastejo bistveno rektne stroške. »Rešitev nadaljnjega povečanja izvoza iščemo,« je dejal direktor Zelko, »v dogovorih z IMP-jevimi tozdi o odkupu družbeno priznanih reprodukcijskih potreb v skladu s samoupravnim sporazumom IMP-jeve Interne banke o priznanju 80 odstotnega ažija in 100 odstotnih družbeno priznanih reprodukcijskih sredstvih nad izvoznimi obveznostmi, ki so realizirane v lanskem letu.« Kadrovsko vprašanje so rešili z izjemo zaposlitve pomočnika direktorja. To mesto sedaj ponovno razpisujejo. . V Panoniji zdaj pripravljajo 2. fazo sanacijskega programa, v katerem je določen 50-odstotni delež • kmetijske mehanizacije v celotnem prihodku, 50-odstotni delež pa namenska proizvodnja, programi IMP-ja in druga kooperacija. Za ves program 2. faze je narejen izbor izdelkov, narejena je tržna ocena in ocena donosnosti. Sanacijski program mora biti izdelan in sprejet do konca letošnjega junija. Plan fakturirane realizacije za letošnje prve 4 mesece ni bil realiziran v skiadu z letnim planom, saj dosegajo komaj 28 odstotkov letnega plana ali 73 odstotkov plana 4 me- iz- Planinci polepšali hišici na Veliki planini >e.P-jevi planinci so spet udarniško delali na Veliki planini. Akcija je bila r|a’-Sai nam le bil° naklonjeno tudi vrei —.. ______, _____vreme, ki se je zvedrilo po desetih ®Mevja. Velika planina je sedmerico planincev pod vodstvom Ota Po-vtomatike pričakala zasnežena, a to nas ni motilo, da ne bi zamena Košuti, odnesli dela smeti iz smetiščne jame, počistili obeh koč :-r1hn^H'^Vrsle drugih, manjših del. Tako je Planinsko društvo IMP poskr-* tiogtj kočici kar najbolje pripravljeni za poletno sezono. polnitev plana prenosa proizvodnje v maju in juniju, so sprejeli ustrezne ukrepe. Rezultat teh ukrepov se kaže v tem, da je majska fakturirana realizacija okoli 620 milijonov dinarjev, kar je 67 odstotkov celotne dosežene realizacije prvega četrtletja. Junija pa bo potrebno doseči še okoli 600 milijonov dinarjev fakturirane realizacije, da bo polletni plan izpolnjen. Preračuni na osnovi vhodnih stroškov in izhodnih cen kažejo — če bo plačana vsa realizacija — da v polletju Kmetijska mehanizacija ne bo smela poslovati z izgubo. Vse izvozne posle je Panonija letos pridobila sama. Do konca maja je dosegla izvoz v vrednosti 290 milijonov dinarjev, kar je za 207 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Od tega izvoza je 90 odstotkov konvertibilnega in 10 odstotkov klirinškega. Po kooperacijski pogodbi izvažajo k Beckerju v Zvezno republiko Nemčijo in k Pegoraru v Italijo. Klasično pa izvažajo v Zvezno republiko Nemčijo, Avstrijo, Italijo, na Poljsko, v Španijo, Turčijo in v Belgijo- V sanacijskem postopku je Panonija dobila dolgoročne kredite, ki naj bi jih uporabila v dva namena in sicer za pokrivanje izgube po zaključnem računu in za sanacijo obratnih sredstev kot pogoj za nadaljnje nemoteno poslovanje. Dejanski podatki kažejo, da so morali del sredstev za asanacijo obratnih sredstev preliti v sredstva za pokrivanje izgube, saj je bila le ta za 100 milijonov višja, kot so jo pričakovali, poleg tega so izpadli nekateri — sicer planirani — viri za pokrivanje izgube. S pomočjo povratnih in nepovratnih sredstev je bila izguba pokrita v višini 577.777.000 dinarjev, razliko v višini 40.171.000 pa so pokrili s sredstvi lastnega rezervnega sklada. Večji del sredstev za pokrivanje izgube so prispevali IMP-jevi tozdi. Za sanaciio obratnih sredstev in za Za sanacijo -prekvalifikacijo delavcev pa je Panonija dobila kredite v višini 182 milijonov dinarjev, od tega 120 milijonov od Ljubljanske banke, 32 milijonov dinarjev od murskosoboškega občinskega sklada skupnih rezerv in 30 milijonov dinarjev od IMP-ja z vračilnim rokom od 5 do 6 let po 15. do 44 odstotni obrestni meri. Kredite uporabljajo namensko tako, kot so bili odobreni. Ugotavljajo pa, da bodo sanacijski kredit v omenjeni višini premajhni za sedanji obseg poslovanja. Zato in zaradi izgube v 1. trimesečju letos (v višini 130 milijonov dinarjev) ponovno najemajo kratkoročni kredit (v obliki kreditov za pripravo izvoza in za izvoz) v višini 700 milijonov dinarjev pri Ljubljanski banki — Murska Sobota. Trajno financiranje obratnih sredstev pa pravijo, da bo treba rešiti v 2. fazi sa-nacije. MARIJA PRIMC Tudi ob sobotah in nedeljah zavihajo rokave, če je treba V Panonijinem tozdu Kmetijska mehanizacija so letos tri sobote, dve nedelji in en teden popoldne (po rednem delovnem času) delali za izvoz. Poleg proizvodnih delavcev so delali v proizvodnji tudi režijci — in sicer sadilce za Beckerja, freze za Pegoraro in kosilnice za Poljsko. Delalo je povprečno po 10 ljudi. Šest režijcev je delalo v proizvodnji en teden po svojem rednem delovnem času po 4 ure dnevno. To so bili predvsem tehnologi, obratni tehnologi in planerji. Ob sobotah in nedeljah so delali po 8 ur dnevno. Proizvodni delavci so do vključno aprila opravili 15.973 nadur, režijci pa 520. Nadur jim tozd ne bo plačal, pač pa jih bodo delavci lahko kompenzirali v 3. četrtletju, ko bo imela Kmetijska mehanizacija manj dela kot sedaj. Največ nadur so opravili delavci iz oddelka površinske zaščite (v februarju 284 nadur na zaposlenega, v marcu 52,5 ure, aprila približno enako, za maj, ki so tudi delali nadure, paše ni bilo podatkov). Od režijcev so se pri nadurnem delu najbolje odrezali tehnologi in operativci. Med proizvodnimi delavci so največ nadur opravili klepar Jože Budja (80 nadur), lakirec Mirsolav Čeh (48 nadur), lakirec Jože Duh (74 nadur) in Franc Hrovat (74 nadur). M. P. Kultura povezuje gradbince Tako so pevci desetih pevskih zborov ob spremstvu godbe na pihala zapeli skupaj za zaključek 8. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije v Brežicah. Spet jeza nami eno srečanje gradbinskih kulturnikov, spet množičnejše in kvalitetnejše od prejšnjih — tokrat tudi z zelo močno in opaženo zastopanostjo IMP-jevcev. O kulturnem srečanju obširno poročamo na 6. in 7. strani, kjer objavljamo še nekaj drugih novic s kulturnega področja: Vabimo vas na fotografski seminar 25. junija ob 17. uri na Vojkovi, kjer bomo razmislili, če bi bilo možno v IMP-ju ustanoviti kulturno sekcijo. Če vas zanima fotografija, se nam pridružite — posnemajte Panonce, ki so že ustanovili likovno sekcijo! (Foto: L. J.) Dan gradbincev ob 50-lelniei stavk Gradbinci praznujemo svoj praznik — dan gradbincev — vsako leto v začetku junija v spomin na stavke, ki so jih organizirali gradbeni delavci leta 1936. Letos je torej petdeseta obletnica stavkovnega gibanja, s katerim so si slovenski gradbinci pred vojno izborili boljše mezde in delovne pogoje. Slovesna akademija je bila 6. junija v Novem mestu, kjer je bilo letos tudi finale Športnih iger gradbincev, meutem ko je bilo proizvodno tekmovanje v Ljubljani. gih krajih, ki so bile uspešne razen na Jesenicah in na regulaciji Savinje v Celju. Predsednik Republiškega odbora Sindikata gradbenih delavcev Slovenije Franc Berginc je na proslavi opisal revolucionarno pot slovenskih gradbenih delavcev. Začetki njihove sindikalne aktivnosti segajo v leta 1918 do 1920, vendar takrat slovenski gradbinci niso bili enotno organizirani. ptič pa so imeli več podružnic, povezanih v Zvezo gradbenih delavcev Jugoslavije. Tesneje so se začeli povezovati leta 1934 na pobudo KPS in leta 1936 so ustanovili Zvezo stav-hinskih delavcev, ki je takrat štela 12.339 gradbenih delavcev. Od leta 1934 so se vrstile razne mezdne akcije slovenskih gradbincev. ki pa spočetka niso imele uspeha zaradi ostre reakcije delodajalcev — stavkajoče so takoj odpustili. Toda gradbeni delavci so se vse bol je organizirali in spomladi 1936 so pripravili osnutek kolektivne pogodbe. 2. junija so začeli stavkati ljubljanski gradbinci. V stavki so vztrajali devet dni ob precejšnji podpori Ljubljančanov v hrani in denarju. Tokrat so lavcem povišali plače ter obljubili ukrepe za boljše življenjske in delovne pogoje. Ta stavka je imela velik odmev v drugih panogah, sprožila pa je tudi celo vrsto stav k v dru- Član predsedstva slovenskih sindikatov Janko Goleš pa je spregovoril o aktualnih gospodarskih nalogah. Sindikati opozarjajo, da so gospodarski rezultati na začetku letošn jega leta neugodni, saj ne dosegamo začrtanih ciljev pri obsegu proizvodnje, izvozu in zmanjševanju inflacije, meutem ko se izgube gospodarstva delodajalci klonili in gradbenim de- Tone Lah je prejel priznanje Sindikata gradbenih delavcev Slovenije. povečujejo. Opozoril je tudi na kršitve pri delitvi osebnih dohodkov in poudaril, da se sindikat zavzema za visoke osebne dohodke, ki pa morajo biti utemeljeni z dobrimi proizvodnimi in poslovnimi rezultati. Potem se je Goleš obrnil na gradbeništvo, ki ima v naši družbi poseben pomen, saj izvaja zahtevna investicijska dela za posodobitev proizvodnje ter gradi stanovanja, ki so za ljudi še posebnega pomena. Gradbeništvo je po vojni doživelo hiter razvoj, ki pa je imel tudi slabosti — na primer v ekstenzivnem zaposlovanju in premalo razviti delitvi dela. Vaša možnost je v boljši organiziranosti in delitvi dela. v skupnih nastopih, skratka v boljšem dogovarjanju. Strnite vse sile. opredelite ključne naloge! je Goleš pozval slovenske gradbince. ■ Na slovesnosti, ki jo je organiziralo Gradbeno industrijsko podjetje Pionir so tudi podelili plakete in priznanja Sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Med dobitniki priznanj je bil tudi IMP-jevec Tone Lah. V finalu Siga sta nastopili tudi dve naši ekipi, ki sta dosegli lep uspeh. Balinarji so bili prvi, šahistom pa je za pol točke ušlo tretje mesto. Končni skupni vrstni red na Šigu je bil: Intirad. Gradis. Pionir. LOJZE JAVORNIK Razpis za podelitev priznanj SOZD IMF Na osnovi 9. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj sestavljene organizacije Industrijska montažna podjetja objavljamo Razpis za podelitev priznanj SOZD IMP Priznanja SOZD IMP podeljuje delavski svet sestavljene organizacije združenega dela IMP delavcem, izjemoma tudi upokojencem, družbenopolitičnim in drugim organizacijam ter društvom OZD IMP. delavcem drugih organizacij, organizaci jam združenega dela in drugim organizacijam. Priznanja se podeli delavcem, upokojencem, družbenopolitičnim in drugim organizacijam SOZD IMP: 1. Za izjemno uspešno in prizadevno delo 2. Za uspešno uveljavljanje družbeno-ekonomskih načel v poslovanju 3. Za posebne uspehe pri razvijanju tehnologije 4. Za uspešno delo na področju razvojne dejavnosti 5. Za posebne uspehe na področju invacijskc dejavnosti 6. Za posebne uspehe pri uvajanju sodobnih metod, znanstvenih, organizacijskih in tehniških dosežkov 7. Za uspešno delovanje na družbenopolitičnem področju 8. Za učinkovito uresničevanje sindikalnih nalog 9. Za uspešno delovanje na področju samoupravljanja 10. Za posebne uspehe na področju obveščanja 1 1. Za posebne uspehe na kulturnem področju 12. Za posebne uspehe na področju športne dejavnosti in rekreacije 13. Za posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja 14. Za požrtvovalnost pri reševanju življenj ali družbenega premoženja 15. Za posebno uspešno delo na področju civilne zaščite in družbene samozaščite 16. Za posebne uspehe pri organiziranju splošnega ljudskega odpora 17. Za posebne uspehe pri razvijanju in izpopolnjevanju' socialnega dela 18. Za posebne uspehe pri izvajan ju preventivnih in kurativnih dejavnosti 19. Za uspešno, dolgoletno delo pri posameznem društvu Priznanje se podeli delavcem drugih organizacij, drugim O/D ali drugim organizacijam za: 20. Dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje 21. Za izjemen prispevek k razvoju SOZD IMP ali posamezne njegove organizacijske enote 22. Za izjemne dosežke pri uresničevanju posameznih nalog v imenu ali za SOZD 'MP oz. njegove organizacijske enote. Predlog za podelitev priznanja iz I. — 19. točke tega razpisa lahko vloži osnovna organizacija sindikata, osnovna organizacija /K. Osnovna organizacija ZSMS TOZD. delovne organizacije ali delovne skupnosti na osnovi sklepa, sprejetega na sestanku oz. seji njenega ustreznega organa. Predlog za podelitev priznanja iz 20. — 22. točke vložijo delavski svet TOZD DO ali DS. Pisni predlog mora predlagatelj oddati na obrazcu, ki ga dobi v svoji kadrovski službi. Predloge za podelitev priznanja SOZD IMP naj predlagatelji pošljejo do I. 9. 1986 na naslov: SOZD IMP. Komisija koordinacijskega odbora sindikata za pripravo predloga priznanj. Titova 37. Ljubljana. Sklepi 1. seje sozdovega delavskega sveta 23. aprila se je na prvi seji sestal Sozdov delavski svet in se najprej konstituiral V zvezi s tem so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Delavski svet ve riti čira mandat novoizvoljenim delegatom. 2. Delovni organizaciji Livar Ivančna gorica se daje pobuda, da ponovijo volitve delegata v Svet SDK SOZD IMP 3. V skladu z 39. členom Statuta SOZD IMP se poziva DO in TOZD SOZD IMP, da imenujejo svoje delegate v komisije in odbora DS SOZD. 4. Za predsednika delavskega sveta se soglasno imenuje tov. Iztoka Muniha, za njegovega namestnika pa s 23 glasovi »ZA« in 5 vzdržanimi glasovi tov. Reiner Jožeta. Nato so delegati poslušali poročilo o uresničevanju sklepov zadnje seje Sozdovega delavskega sveta v prejšnjem mandatu in sprejeli sklep: • Sprejmejo se sklepi, oz. potrdi se zapisnik zadnje redne seje delavskega sveta SOZD IMP. Osrednja točka dnevnega reda je bilo poročilo o gospodarjenju sozda IMP, ki ga je podal generalni direktor sozda inž. Franc Kumše in so ga delegati soglasno sprejeli. Nato so delegati poslušali poročilo o sprejemanju Skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov in o tem sprejeti sklep: • Sprejemanje skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov SOZD IMP 1986—1990 se po predlogu. Komisije za plan in družbenoekonomske odnose ponovi v organizacijah, kjer prvotno niso bili sprejeti. Obravnavati so tudi predlog Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih, za urejanje določenih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pri izvajanju investicijskih del v tujini, ki ga je pripravilo Zvezno združenje gradbeništva, in ga sprejeti z naslednjim sklepom: • Soglasno se sprejme predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za urejanje določenih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pri izvajanju investicijskih del v tujini. Sozdov delavski svet je nadalje obravnaval nekatere zadeve v zvezi s poslovanjem IMP Metalla, o čemer je sprejel naslednja sklepa: • Delavski svet Sozd določi predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v mešano podjetje IMP Metali, ki se predlaga v sprejem vsem TOZD, ki so združevale sredstva v mešano podjetje IMP Metali. Predlog sprejemajo zbori delavcev. • Določi se poslovna politika in program poslovanja IMP Metali za leto 1986. Za sejo Delavskega sveta je svoje poročilo predložila Komisija za izvedbo referenduma o aktih, ki urejajo osebne dohodke. O tem je bil sprejet sklep: • Delavski svet potrdi poročilo o izidu referendumov za sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje uspešnosti dela delavcev in poziva delovne organizacije, da predlagajo člane v komisijo, ki bo nadzirala izvajanje SaS. Delavski svet je nato z naslednjim sklepom povišal vrednost enote najbolj enostavnega dela za obračun OD na deloviščih v tujini: • Določi se vrednost enote najbolj enostavnega dela za dela v tujini v višini 25.222 din neto z veljavnostjo od l. 4. I 986 dalje. oz. ustrezno veljavnost točke. Izplačilo osebnih dohodkov na deloviščih v tujini zadeva tudi naslednje pojasnilo, ki ga je Sozdov delavski svet sprejel pod točko razno na zahtevo mariborske Montaže: • 45. člen samoupravnega sporazuma o razporeditvi delavcev na delo v tujino je jasen in delavcem ta del osebnega dohodka (delitev po ZR) pripada. Pod posebno točko je Sozdov delavski svet sprejel tudi ugotovitvene sklepe v zvezi s PMI-jevimi poslovnimi prostori na Ljubljanski cesti 9 v Mariboru. Skip je sprejel predsanacijski program Firitev individualne proizvodnje Skip je zaradi Ine nelikvidnosti na zahtevo delovne organizacije Ika izdelal predsanacijski program, ki je bil marca sprejet na delavskem svetu tozda. V ta program pa so vpeti naslednji ukrepi: • Iz proizvodnje Bn stroja je Skip postopoma dokončno izključil kooperacijo. S tem so bolj zaposlili svoje proizvodne zmogljivosti. • Ker je pri kupcih manj zanimanja za stroj NV-80, ga v prvi polovici letošnjega leta ne bodo izdelovali. Če pa se bo na trgu pokazalo zanimanje zanj, ga bodo dali v proizvodnjo v drugi polovici letošnjega leta. • Pri proizvodnji gradbenih strojev je potrebno dokončati z vnesom podatkov v računalnik ter spremljati lastne cene stroja po vsakem delovnem nalogu. • ZUmanjšati je treba normative pri izdelavi stroja Bn-8() za I 5 odstotkov z uvedbo delovnih priprav, šablon in organizacijo proizvodnje. • Povišati je treba ceno Bn do najvišje možne meje tako, da ne bo ogrožen plasma. • Okrepiti je potrebno akvi-zacijo v jugoslovanskem prostoru in v tujini tudi s pridobitvijo del. Skipova novost • Izdelati je treba poseK prospekt za industrijske sušil111' ce. • Za leto 1986 mora biti ' Skipu cilj 20-odstotna reali#0? celotnega prihodka za indivl' dualno proizvodnjo. ,1 Delež individualne proizvod nje v Skipovi realizaciji mor? naslednjih letih naraščati, za ^ je potrebna prekvalifikacija d6, neposredne proizvodnje, tre? pa je tudi zaposliti nove delavk tehničnem sektorju. ; • Na področju kmetij5? opreme se je treba povezovat*1 Stroj za obrezovanje drevja znanstvenimi institucijami v ? goslaviji, ki s simpoziji in pu^ *— _ J ' r----j* — * jii kacijami pomagajo pri plasiw • Urediti je treba te h ni?? dokumentacijo za hidravl? tresalnik HT 83, ki je dožr bo fi vrsto sprememb in ga nu r, trebno v skladu s pripombam1* Jugoslavije in SZ še urediti-• Izdelati je treba strok? no-komercialen film o str0? HT, HR. s čimer bo mog1 V Skipu sedaj delajo prvo serijo obrezovalca sadnega drevja HR (hidravlični rezalec). Stroj se uporablja za obrezovanje vseh vrst sadnega drevja za zimsko in letno rezanje v večjih sadovnjakih. Prototip obrezovalca je Skip izdelal lani. Preizkusili so ga v PKB Beograd, PPK Zagreb in v Pre-spanskem jabuku Resen v Makedoniji na zimskem in letnem rezanju sadnega drevja. Zdaj pa ga preizkuša tudi Inštitut Agrotes v Bratislavi. Stroj, ki stane 2 milijona in pol dinarjev in je izdelan iz domačih materialov, nadomešča približno 50 ljudi. Z njim ravnata 2 človeka in sicer traktorist in delavec na stroju, ki skrbi za nemoteno delovanje stro ja. Kot so povedali v Skipu, se obeta v tistih plantažah sadnja. kjer bodo sadno drevje rezali s tem strojem, večji pridelek kot doslej, predvsem zaradi letnega rezanja, ki ga doslej zaradi pomanjkanja delovne sile sploh niso opravljali. Zagrebški inštitut za mehanizacijo v kmetijstvo je že izdelal študijo o uporabi tega stroja. Jugoslovanski strokovnjaki s področja sadjarstva so stroj že predstavili na nekaterih jugoslovanskih kongresih za mehanizacijo v sadjarstvu. Lani je bil razstavljen na zagrebškem in novosadskem Kmetijskem sejmu in v Brnu na Češkem. Letos pa ga namerava Skip predstaviti na Sejmu jugoslovanskega gospodarstva v Moskvi. Pri obveščanju kupcev o tej novosti sodeluje Skip z inštituti za mehanizacijo v poljedelstvu Zagreb. Beograd in Novi Sad. Strokovnjaki na Zavodu za mehanizacijo v kmetijstvu v Zagrebu so izdelali oceno možnosti prodaje tega stroja in meni jo, da bo mogoče na jugoslovansko tržišče prodati letno okoli 100 obrezovalcev. vendar pa v Skipu smatrajo, da so realne možnosti za prodajo le 50 obrezovalcev letno. Ničto serijo petih obrezovalcev sadnega drevja je Skip prodal v Makedonijo in na Hrvaško. Prva serija — prav tako pet obrezovalcev, ki je sedaj v delu, pa je namenjena Poljoprivrednemu kombinatu Beograd in jo bo dobil še ta mesec. M. P. izboljšati ponudbo. S -srednjeročnim program1’, pa Skip predvideva kot glaj dejavnost izdelovati gradh6 stroje, kot dopolnilni program? stroje za sadjarstvo. Čedalje'? veljave pa bo dal Skip ifid1’ dualni proizvodnji. Pri tem "j merava okrepiti povezovanj6 delitev programa s tozdom I? Že letos bi moral predstaviti? tip hidravličnega bagerja --1 kladalca. ki bo boljši kot sed? Bn 80. Razlika je predvse*? vozni transmisiji, ki bo pri n o'? bagerju v celoti hidravlični? tem bodo ponudili trgu tak str1 kakršnega so doslej uvažali- j Skip se sedaj dogovarja s P? zvajalcem traktorjev MF v brizu v Iranu o možnosti *?j tosu " gradnje njihovega trak1? ■r,vr>k‘t 75 KS (konjskih sil) v rovok°l nakladalec. Ta posel bi tek1? obliki kooperacije med IMP"? in omenjeno iransko tovarn0; Pri individualni proizvodni' predvsem pri izdelkih iz Y krona ima Skip čedalje več P| blemov pri zagotavljanju 0 materiala iz uvoza. Te teža?, lahko reševal ob tesnejšem s? lovanju z Ikom na novih pr? tih, o katerih se dogovarja51 dom Itak. MARIJA PP’ Fakturirana realizacija — april 1986 TOZD Plan v 000 letni din . 4nes april Izvršitev april 4 me«.86 4 aes.85 Indeks let.pl izvršitve pl .4m pl.apr 1. OV 5911765 1488762 465056 409317308 1375628526 548919381 23 92 88 2. KM 2617870 684301 197100 281833248 740880902 235443611 28 108 143 3. MK 2403485 627300 180800 318790263 791657146 327926645 33 126 176 4. PMI 7874500 1795400 544700 454130408 1817587612 909088711 23 101 83 4.1. MM 5644000 1267000 387000 323572286 1339706826 643661431 24 106 84 4.2. IB 253700 63900 22100 31219351 72109482 21557776 28 86 141 4.3. PROJ 273800 62500 18800 9011310 53588910 22731449 20 86 48 4.4. EKO 1703000 382000 116800 90327461 352182394 221138055 21 92 77 5. EM 3890000 1167000 304000 397828034 1387676235 588981787 36 119 131 brez izvoza 3640000 1092000 284000 397051361 1070094999 401138076 29 98 140 6. DVIG 1632000 539400 142100 120578463 417851075 176185553 26 77 85 7. TEN 2799000 615700 183684 146590772 656596270 375506010 23 107 80 8. TELKOM 2270000 560000 160000 150564418 637079342 256189068 28 110 94 9. ISO 1595000 500000 160000 175237335 649289828 194461149 41 130 110 10. KLIMAT 4430000 1185000 365000 355753564 1176042759 466831470 27 99 97 11. TIO 2911000 756860 232880 209555120 762731324 353060987 26 101 90 12. PANONIJA 6260712 2042543 642157 443135838 1577588947 1073931978 25 77 69 12.5. BLISK 1980003 399650 151000 129104079 380262784 220597697 19 95 85 12.6. KMP 4280709 1642893 491157 314031759 1197326163 853334281 28 73 64 13. IKO 11800000 3006500 1031100 1258163204 3980056360 1640269815 34 132 122 13.7. AVTOMATIKA 4300000 1040600 339700 450337351 1490802045 629939375 35 143 133 13.8. ČRPALKE 3500000 913500 371000 423474254 1277788331 428450467 37 140 114 13.9. ITAK 1800000 451800 142200 183407660 583319806 272714475 32 129 129 13.10 .SKIP 2200000 600600 178200 200943939 628146178 309165498 29 105 113 14. LIVAR 8511950 2448800 705500 701997794 2502220477 1276016395 29 102 100 14.11 LSNL 4730000 1379000 399000 408251665 1448053396 674560783 31 105 102 14.12 .TA 1633000 467000 133000 133123229 465388568 265652950 28 100 100 14.13 .VIPO 738950 230800 67500 52922657 216288232 93492859 29 94 78 14.14 . LBK 1410000 372000 106000 107700243 372490281 242309803 26 100 102 15. KLIMA 5690000 1543250 428450 502103713 1784247627 852366277 31 116 117 15.15 .IP 4000000 1080000 300000 351980449 1138654021 582620040 28 105 117 15.16 .MP 1690000 463250 128450 150123264 645593606 269746237 38 139 117 16. IZIP 4209700 1190300 313000 152768642 907643001 596483128 22 76 49 16.17 .INZ 611200 202200 53300 6423847 112425047 68508614 18 56 12 16.18 .MARK 636600 210600 55500 44914856 165007190 67852136 26 78 81 16.19 .PB 792000 221000 61000 16647654 157135948 88457400 20 71 27 16.20 •TEHNOM 923300 238700 76200 50205387 166908338 175751476 18 70 66 16.21 . ALCH 1120000 276000 56000 25233933 269281015 177815272 24 98 45 16.22 -IC 126600 41800 11000 9342965 36885463 18098230 29 88 85 - CK 206320 68200 18000 15977360 66541691 33339884 32 98 89 ~ SD 32554 10800 2800 2352730 12596195 3512670 39 117 84 PD 73752 - 2800 700 1240000 3382701 4918398 5 121 177 IMP 75119608 20252996 6077027 6097918214 21247298018 9913432917 28 105 J 0 6l{ it z,,t6 (i|^ 2, $ 4 T.K I it 2' d» •av 3? 2 5' it' ?P< jih V* i - U 8’ *ai 2'! b ; ii ji!-: J?! i g ^ *ai jjf tre kp 2°? V »f, Z3’ cir l5) t(d i? d* de 5> V j« Čis 5 do m posebeij sušil"1'' „.:V •a biti ' alizabl1 indivl' roizvo^' mor" L za J dja del e, tre^ lelavce' meti"1' j mivJ' in pufc, lasr»J teh®?. dravl|C dožr bo e; nbai"1 ■diti- strok1' , stroj" oj Kakšni smo po kongresih? Preveč enaki, kot smo bili prej mog11 ss , ind' tem11 ivanj" omI‘>: a vi ti1,1 a-”' t seda1 d vse"1, ri no'1 /lična. tak st"1 ižali- j iaspt [pv , >sti " I trakt"1 ,vok"f i tek?, :mpt varn» iz več P1 riju 11 težav" ■p"! rja5 ppl1 . 86/' S/no v Zeto kongresov, ki jih bo nčiCS} SSSttrva IžUSvuk, SUu!-... batov, zveze komunistov. Mnogi so se nanje pripravljali s polno vnemo, da bi povedali kaj, da bi nas kolesje naše družbe hitreje Popeljalo iz težav. A spet drugi pa so se spraševali, koliko nas bodo vse te prireditve stale. Tako torej kot vedno. Eni za, drugi Pfoti. A spet imamo še tretji tip ljudi. To so tisti, ki ostanejo čisto hladni do vsega, tudi družbenega, skrbi jih le, da dobijo čimveč Pgnezov z delom in še bolj s prikupovanjem v besedah. Mladi, ki Povzamejo delo starejših v vodenju, jim nespretno nasedajo, pa pišejo dobre dosežke, čeprav so več od dela, kot pri njem. Pač sociala še vlada, butci, ker ne prisluhnejo stanju, da bi pomagali ustvarjati stanje, da bodo ljudje živeli od tega, kar znajo in delajo. Po kongresu ZK Slovenije smo kar malo bolj pozorno pogledovali člane Z K okrog sebe, ali nam bodo postali delovni vzgled, aJl ne. In človek vidi: Eden, že prej priden, je še naprej tak — Prugi pa pravo nasprotje, bože varuj, da bi ga imel za vzgled. Toliko se govori o potrebi družbenih sprememb, sploh o naših falogah v prihodnosti, da bi postala naša socialistična družba °°ljsvobodna, demokratična in seveda —humana. Skeptiki se-Veda ob tem pravijo, da to ne bo doseženo, če nismo pripravljeni na odrekanje in — trud. Če hočemo zares naprej v boljše čase, moramo razviti kritični °dnos do vsega negativnega. Za to pa je potrebno znanje, kajti le 7-njim moremo stopati iz krize in ustvarjalno voditi začrtani sofistični napredek, ki pa, na žalost, sedaj nima pravega zagona ltl ga od nas tudi drugi posnemati ne morejo. To stanje pa povečajo mnogi neodgovorni, pa naj bo v upravi ali ob stroju... Čudno se vidi, da ni po kongresu take razgibanosti, kot je re-cirno ob kakem rojstnem dnevu, obletnici itd., kajti mnogi deleči se potrudijo za res tehten prispevek k razvoju družbe, “hazav pa malo, ali nič ne stori. To v člankih Z K okrog sebe vi-dhno, ker vemo, kaj je aktivnost ali ne. Pa mislite, da se bodo po Vsakem zborovanju le razživeli, če se prej niso. Ne in ne! Vemo, da je samoupravljanje še vedno bolj na jeziku kot v re-Sfl‘ci. To ima korenine tudi v slabi aktivnosti ZK v tovarni. Taka nedelavnost se potem pozna v ekonomskih neuspehih, ki jih še fno prevladuje politična sfera, kar je narobe, čeprav pravimo, je politika gibalno sredstvo za vse. K navedenima elemen-,0ma spada tudi kultura nekega naroda, ki ga potem karakterizi-r“’ koliko velja v svetovni družini. Priznajmo si, vsi ti, bi lahko še \edno rekli naši »ideali« so daleč pod možnostmi, skratka vzor ? nismo. To pa ima spet korenine v tem, da imamo preveč prak-tlckma, češ kaj bi iskali novo, saj nam kar gre. 1'o. Ker pa razvoj teče, se kajpak mnogi zatekajo k raznim navodi- li 3»L >ni, uredbam itd. Na kupe pisarij, uspeh pa ničen. In tako ne vemo, kaj je in kako naj se gre v pravi socializem. S teorijo smo fes obloženi, praktično z delom pa daleč podpovprečni. Zdi se, da se na svoji poti iz težav nočemo ozreti, kako delajo hjugi, uspešnejši, ker si želimo izvirno obliko!? Toda naše delo danes ni za posnemanje. To vidimo že v samem delu in odnosu do družbene lastnine, ki se je bolj odtujevalno dotikajo kot varovalno, enako hudo pa je tudi, ko se ne zna ločiti DELA od NEBELA. Nagrajevanje dela je bolj teorija za tuja ušesa, medtem ko vsak jhko vidi naša nesoglasja, neenotnost v stabilizacijskih prizadevanjih v boju proti inflaciji in za večje narodno bogastvo. Cilji nEo konkretni in ni enotnosti pri delu, se tudi medčloveški odnosi krhajo in ker zato ni povezanosti, je napredek pičel. Posledice tega pa nosimo vsi, ker se ne znajdemo iz težav tudi 7(‘radi mlačnosti. In ker slabo delamo, mnogi dela sploh nimajo, s° socialni reveži. Do kdaj še? FRAN VODNIK ^kom gradi čistilno napravo IMP-jevci so dali predloge za propagando Nagrajena gesla Izkušnje Mnogo Pomenijo. Vse vrste instalacij + kvaliteta + optimalni roki = IMP IMP — naša zamisel za vaš prihranek. To so tri gesla, ki so po mnenju da bi jih lahko uporabili, če bo Ugandski obisk pri Glasniku Odbor za obveščanje in uredništvo Glasnika sta pred kratkim obiskala funkcionarja ugandskega Ministrstva za informacije — in sicer namestnik direktorja za informacije Joseph Muhereza in višji funkcionar Magemeso Mamungalu. Ugandska gosta sta bila na daljšem študijskem obisku v Jugoslaviji, kjer sta se seznanjala z našimi informacijskimi sredstvi — najprej v SR Srbiji in nato v Sloveniji. Zavod za mednarodno sodelovanje je za njun študijski program ponudil tudi razgovor o izdajanju enega od glasil v združenem delu in izbrali so ravno naše glasilo. IMi smo jima na kratko predstavili sozd IMP, nato pa podrobno spregovorili o delu Odbora za obveščanje, Informativnega oddelka in še posebej o tem, kako oblikujemo Glasnik. Predstavnika ugandskega Ministrstva za informacije sta povedala, da tudi v Ugandi poznajo tovarniški tisk, ki pa je skromnejši kot pri nas in sicer v obliki informativnih biltenov. V Ugandi imajo tudi delavski oziroma sindikalni časopis, ki piše o delu in življenju v tovarnah s področja vse države. (Foto: M. P.) Odbora ža obveščanje najboljša med množico"prcutogov,-'it: SiTiS jih dobili na drugem natečaju za IMP-jevo propagandno geslo. Avtorji — Rado Škraba, Vinko Lapuh in Milan Bernik bodo prejeli po 2000 dinarjev nagrade. Odboru ni bilo žal, da smo razpis ponovili, ker je bil odziv mnogo boljši kot prvič. Devetnajst avtorjev je poslalo kup dobrih predlogov, zato vam bomo predstavili še nekaj nenagrajenih: Zaupajte nam že danes, da bo vaš jutrišnji dan boljši — IMP. (Nepodpisan predlog) IMP 40 let in iskan. (Aleš Je-ločnik) Imamo moderen pristop. (Štraus) Pa dve izmed gesel, ki ju je poslal Mitja Brezovšek: »Naš razvoj — vaš uspeh!« in »Ne gre vse lahko, a da se lažje!« Preveč bi bilo, da bi našteli vse prispele predloge. V Propagandni službi jih bodo shranili, potreba. Seveda bodo vsa uporabljena gesla posebej honorirana. Vsem, ki ste poslali svoje predloge iskrena hvala, da ste pomagali v tej akciji, nagrajencem pa poleg tega še prisrčne čestitke. 2 od katerih so najbolj jjt K 6n.e kromatne in cianidne. dej6r J6 torej za Telekomovo so s„ n«st galvana nepogrešljiva, 2" "torali kljub skromnim fi- l čistjlni"n sredstvom lotiti gradnje "staj!)6. naprave, da bo galvana V . 0da|!5,naPrej odprta. ]Z %jr Cl,i so se za elektronsko ijL anJe reagentov, s čimer so s nianjšali reakcijske posode Dva posnetka Telekomove čistilne naprave za galvano: Na levem so reakcijski bazeni, na desnem pa naprava (Foto: M. P.) X za avtomatsko vodenje naprave. ZAHVALI Ob boleči izgubi svojega moža se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata Klima in vsem sodelavcem za darovano cvetje, izraze sožalja, pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. ELA MULEJ Ob smrti svoje mame se iskreno zahvaljujeva prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni poslednji poti. Miro in Franc GRČAR OBJEKTI, KI JIH GRADIMO: SMELTOVA POSLOVNA STAVBA Beli okras Ljubljane Na križišču Titove ceste in Severne ljubljanske obvoznice smo skupaj z SCT-jem zgradili Smeltov proizvodno-poslovni center. Brez dvoma je to najlepša poslovna stavba v Ljubljani in pravi okras mesta ob severnem vstopu vanj. Smeltovci so gradnjo svojih poslovnih prostorov zasnovali zelo reprezentančno. Vemo, da je to firma, ki ponuja svoje inže-nirinške storitve po vsem svetu in tudi s svojim delovnimi prostori želijo domačim in tujim partnerjem že ob vstopu pokazati, kako močni, sodobni in v svet odprti so. Stavba (uporabna površina je 12.000 kvadratnih metrov) deluje zares moderno, obenem pa v njenem javnem delu ne boste našli nobenih cenenih rešitev — le kamen, steklo, kovino, dragocen les. Nas pa seveda najbolj zanimajo inštalacije, saj smo inštala- terska firma. Te niso kaj poseb-: S nega, je povedal Stane Švajger, ki je v Inženiringu koordiniral izvedbo tega projekta. Smo delali že precej zahtevnejše tudi v poslovnih stavbah. Samo za primer: Ta stavba nima hlajenja za poletje, torej nima kompletne / klimatizacije, pač pa le prezračevanje. je, da je IMF podpisal pogodbo za izvedbo inštalacij šele 15. januarja 1985. SCT je tako dolgo iskal najugodnejšega ponudnika in na koncu smo delo dobili mi. Toda takrat so bila zgrajena že štiri nadstropja, kar je bilo slabo, ker preboji niso bili narejeni na pravih mestih in je bilo potrebnega mnogo naknadnega razkopavanja. Dodatna težava pri izvedbi inštalacij je bila, ker niso bili narejeni detalji arhitektonskih projektov, ki so pomembni za postavitev inštalacij. Investitor je še med gradnjo pogosto spreminjal odločitve, kar je tudi terjalo spremembe instalacij — na primer spremenjeni dvojni stropovi ali zamenjava podometnih za nadometne inštalacije, ko se je Smelt odločil, da bodo stene obložene. Pa tudi inštalacijski projekti so prihajali pozno, saj so jih začeli delati šele novembra 1984. Tako so morali monterji mnogo del opraviti po nepopolni dokumentaciji. Na drugi strani je Smelt zahteval veliko naglico. Objekt je kar precej velik, saj je sestavljen iz treh stavb — to je trietažni upravni del (s pisarnami Smeltovih ključnih direktorjev) ter dva poslovna stolpiča — eden s sedmimi in drugi z desetimi etažami. Objekt ima tudi dvorano in precej bogato zunanjo ureditev s podzemsko parkirno hišo in razsvetljavo stavbe ter okolice. Skratka, veliko delo za dve leti gradnje — oziroma za leto in pol, kolikor so imeli časa naši monterji. Od montažnih del omenimo toplotno postajo, preko katere dobiva objekt toploto od Komunalne energetike. Za prezračevanje oziroma klimo ima objekt tri strojnice. Precej zahtevnih inštalacij so izvedli elektroinštala-terji v recepciji, kjer je bogato V stavbi je vgrajena tudi vsa potrebna protipožarna oprema, ki jo zahtevajo najnovejši predpisi, proizvajamo pa jo v IMP-ju. Ob koncu — v kratkem roku smo opravili montažna dela na zelo lepem objektu — v težavnih pogojih zaradi nedodelane in spreminjajoče se dokumentacije. Za to je bil potreben velik napor, dobršna mera iznajdljivosti, pa tudi dovolj velika ekipa, saj je v konici delalo na Smeltu kar 90 naših monterjev. LOJZE JAVORNIK Kljub temu je bilo z inštalacijami mnogo dela, kar kaže tudi njihova vrednost: pogodbena je bila 245 milijonov dinarjev in je s podražitvami narasla na 340 milijonov, poleg tega pa so naši tozdi opravili še za približno 110 milijonov dodatnih del, ki niso bila zajeta v osnovni pogodbi. Tu moram pristaviti, da je okrog teh dodatnih del še precej sporov, saj je znano, da je Smelt zelo zahteven investitor. opremljen pult s popolnim centralnim nadzorom nad požarom, vlomi, prisotnostjo v hiši. Na monitorjih bo imel receptor popoln pregled nad vsemi vhodi in sploh dogajanjem okrog hiše. Smelt bo imel tudi svoj računski center, kjer je vgrajena klima po najsodobnejši tehnologiji. -Namesto dosedanjih dvojnih podov so uporabili Tiove anemo-statske filtre. Za hlajenje zraka so vgradili LTH-jevo hladilno Dimno-odvodna loputa na strehi objekta. Anemostatski filtri na stropu računskega centra. IMP je imel za inštalacije na Smeltu pogodbo s SCT-jem. Delali so monterji Elektromontaže, OV-ja in Klima montaže, izvedbo pa je koordiniral Inženiring. Sodeloval je tudi Projektivni biro, ki je projektiral inštalacije. Smeltov objekt je bil zgrajen zelo hitro. SCT-jevci so zasadili lopate poleti 1984. Značilno za ta objekt — in za nas težavno —- Želite, da bo Glasnik boljši? Izboljšajte ga s svojimi prispevki! Telefon uredništva: 061-314-562 Dieselski agregat za rezervno oskrbo z električnim tokom. Smelt ima tudi dvorano, v kateri je precej bogata inštalacijska oprema. OBJEKTI, KI JIH GRADIMO: PIRAN, PORTOROŽ, RABAC Pet turističnih objektov Naša kop tudhrTT”prska Montaža dela ol) molju na petih gradbiščih, na štirih od teh pa J^oljanski Elektromonter ter na enem Biiskovi mnntprii. Naivo^; V,._ ** 1A __ . *• ... —- — — - — . - til reli J^bišče Marine je na nekdanjih -- a” in obsega več objektov in si - obsega več objektov dv/°Perativn, ali komandni objekt, vra san'tama objekta, novo resta-Sar d° Z zunanjim bazenom in han-novza Popravilo in skladiščenje čol-In jadrnic. tem*°ntaza Koper je začela delati na leta ^d.biščti v začetku letošnjega turiše- ' P3 bo zaključila do začetka iekt'hCne sezone- Na Marininih ob-130* Itu° koPrsk’ monterji vgradili kov iNIP-jevih sončnih sprejemnimi? Pripravo sanitarne tople vode, ta| .lr;|li vodovodne inštalacije, inš-hanpj® centralnega ogrevanja (v ta|a^arju ln restavraciji), plinske inš-pre 'N (za kuhinjo) ter naprave - racevanio restavracije. cevanje PPrema, ki za Vsa jeva- TLN 80 j° montirali je IMP-Trati Nhmatova, Itakova, Tiova, x,!na (Črpalke in Avtomatika). terii vern Sradbišču delajo naši mon-in j jpUPaj s koprskim Stavbenikom sin0 paP Gorico za investitorja Ca-tu (jpi0,0010^- Iz Montaže Koper je D' Vodi, \ , Povprečno 25 monterjev. T ^Otažinepa ura ri hišna ie. Boris LepjJr 1Vi0tazinega gradbišča je Boris pj?a> vodilni " " " pal.ska monterji pa Vojko pran a’ Jože Lovrenčič, Llekt I-ampe in Bogdan Majer. Iz klari romonterja je na gradbišču Vod j 6 °*co*i 25 monterjev, vodiin- gradbišča je Franc Erjavec, gradh-™0nter Pa Darko Viler. Za to Proieknf • je izdeIal Pr°iekte ki h,j. Vni biro koprske Montaže, tUdl Odžira gradnjo. bene3™’0^0 de*a opravljena v pogod jev, vrednost del Elektromonterjapa 20 milijonov dinarjev za elektro Večkratr?ku’50 morali naši monterji k°tah ■ e*at' nadure, pa tudi ob so-delno .ln nedeljah. Nadure bodo bodo plačah6112*”11’ nekaj pa iim iih dela. talariednost IMP-jevih strojnih inš-jon0v T tem gradbišču je 190 mili-Pa 7c ‘narjev, Elektro monterjevih 5 mdijonov dinarjev. htevn°>na Marininih objektih je za-objektL6 kot na drugih podobnih sssisas htevn.h- Zaradi kratkega roka, za-deul,nstalacij in ker so projekte ,0 m n3" " de" ^jektu. Zato kre^0rah monterJ1 Pokazati veliko Pri delu. ...5r, zahtevno je polaganje cevi j eren mehak, saj je komaj en nad morjem. Probleme so 'o opreme, vendar so jih 8 sodelovanjem °Preme M, IMP-jen proizvajalcev ■ ndtiotp13^? Koper ima zelo dobre tn°nteriL?^eStitoriem’ sai 80 nieni nojevik 8talm izvajalci del na Casi-ski j , objektih. Zato so naši kopr-$e bod°Vn* organizaciji obljubili, da imai0 ° 03 velikem programu, ki ga l°vaniJ30novn° stepali. Da je sode-ejevjk,: med investitorjem in IMP-no, je oi^Pninrji in nadzorom odlič-I °bjektih „,,.cu našega pogovora na Tudi tu je bil problem dobava IMP-jeve opreme, ki so ga spet rešili s sodelovanjem celotnega IMP-ja. Gradbišče hotela Piran v Piranu, kjer prenavljajo in rekonstruirajo celoten hotel, investirajo Hoteli Piran. Na tem gradbišču so Monta-žini monterji delali skupaj s SGP Gorico in montirali vodovodne inštalacije, prezračevanje in centralno kurjavo. Delati so začeli v začetku marca, delo pa so zaključili maja. Na gradbišču je imela Montaža povprečno 12 monterjev. Vodja montaže je bil Boris Legiša, vodilna monterja pa sta bila Marjan Carli in Gve-rino Franca. Oprema, ki so jo montirali, je vsa IMP-jeva (Tratina). Vrednost del Montaže Koper je 25 milijonov dinarjev. Z investitorjem je Montaža dobro sodelovala. Mm | Pfedstavm^31^116 povedal tudi glavni Sega re„f.°biekt v bližini Marine ob-gov inv avrac>jo s sanitarijami. Nje-Glavni Stltor je Metropol Portorož, ovajalec gradbenih del je Na gradbišču Hotelsko naselje Sveti Andrej v Rabcu delajo Monta-žini monterji skupaj z Elektromon-terjevimi. Gradbeni izvajalec del je SCT Ljubljana. Investitor gradnje pa je Hotelsko podjetje Rabac. V okvim tega gradbišča je obnovi- - '-^jgiajsko tekmovanje ekip prve pomoči 14. mesto je uspeh za novinke I ločine 1}«^**° ”a Gospodarskem razstavišču občinsko tekmovanje ■2°t vsako i'^rad* enot civilne zaščite za prvo medicinsko pomoč. , , kt«ovali .t,,di letos na tekmovanju niso manjkali IMP-jevci. ,k'Pa je n„ (a ve na*i ekipi z Vojkove in Promontova. Promontova , tiiesto, Pff1?!. tekn,ovanj|1 dosegla 5. mesto, ekipa z Vojkove pa a DIREKTOR: Kaj? Krucja fiks! Da se v moji tov-3', razvija taka anarhija! Nezaslišano. Takšnih neum**^ nočem nikoli več slišati! To je popolno obrekovanj0-je nemogoče! JASNO! OBA: Jasno! J PREDSEDNICA SINDIKATA: Tovarišica predli niča. Počakaj za hip,prosim! Obravnavati moram p*. ^ Kramarja, zato bi želela slišati tvoje mnenje^oslušaj-je napisal v svoji pritožbi! »Menim, da v naši tovarni preveč smrdi. Mojo tfdjj ) potrdili tudi inšpektorji...« Le kaj si je dovolil nap*',/ Od vodstva so zahtevali, da kanalizacijo odpadnih s° speljejo pod.zemljo... 4 »Slišal sem, da so površinske odpadne poti v no''01 usnjarnah strogo prepovedane.« J jamranja bom prebrala: vsakodnevno poškodujemo nohte. Temu bi lahko (Č r - . . 1»-, da so naša osnovna sredstva v nenehnem remontu- ‘ J zahtevamo, da nam nabavite ščitnike za nohte, ali Pa zate normo. Kramar« PREDSEDNICA DS: Da. tudi to je res. Včeraj s° j* osebno ogledala njegove nohte. Tako je bil ncboglj°fy sem ga zvečer pocartala in ga pustila spati do jutra 11 moji postelji. v#’ PREDSEDNICA SINDIKATA: Kaj si naredit^/ je spal v tvoji postelji? Kramar? Ti lisica prekleta! ** ■J; i PREDSEDNICA DS: Dajto je res. Transportna odpadne svinjarije po sredini tovarne res ne sodi ’ vejšo tehnologijo usnjarske industrije. J PREDSEDNICA SIND.: No. še ta delček njeg , »Zaradi puljenja dlak si d°\| i * KULTURA a sreč"" j pri las spri' način' kupšč"1 is°nad» medni ’ srca, k0 =ga#; : na za* enu zahv^* vsem I1' )0' b» Delež IMP-jevcev na 8. kulturnem srečanju Opaženi dosežki Ko poročam o 8. kulturnem srečanju, lahko s posebnim zado-oijstvom ugotovim, da je IMP za to prireditev prispeval precejšen in ' aliteten delež. Brez dvoma je bil to doslej najuspešnejši nastop naših an>aterskih kulturnikov. ,.^a razstavi smo videli nove .j e Pavla Dornika iz Marke-lri8a in Francija Vogrinca iz Pa-°n,je, v literarni večer pa sta bili Mjučeni tudi pesmi Veronike g°ljar iz Inženiringa in Metke ur aJde iz delovne skupnosti In-v$cl terne banke. eni’- n rev'j* pevskih zborov sta 'jbu* sast°pila oba naša zbora — in i 0 tako edina organizacija, ki a kar dva pevska zbora. IMP-ženski pevski zbor je kot prvi vgl revijo, kar je gotovo odgo-•0rna naloga. Naše pevke so do-^?ale, da so zdaj že zelo solidno P'Pravijene in so brez vsakršne eme prispevale dober začetek „astopa pevskih zborov. Tudi i je i iki iz. srednf v jef :, hum«; omanf n skulPi likov,11 fotogri i trije i* jučniri i zbor0' skupi"* tudi d" C .K« pCVbKlIl ZUUIUV. kaz r So ze^° dobro zapeli i tfr'ah, da jim narodne pesmi le- i in do- ž‘jo. Ž; naš, ares že dolgo nisem slišal e8a zbora peti tako dobro. bil pf| nila°Sebno P°zornost je priteg-yj 'gralska skupina Šotor, bin* t b'aPub je posebej za grad-ve j0 kulturno srečanje napisal ki j °'8ro Sanacijski program, nJ° ie žirant Tone Kuntner zelo Pohvalil. di I^r3v Presenečen sem, kako kaV°V*to ie napisana ta igra in r , ° lepo tečejo dialogi,« je T kel gledališki igralec in pesnik one Kuntner. »Avtor je pisal o godkih iz vsakdanjega živije-no rfr Se mi zc*i povsem pravil-Mb branju igre sem začutil Jenje in to je bistveno:' ,n^ver je Sanacijski program ' acilno Lapuhovo delo, ga iamo objavili v Glasniku — ,nes začenjamo s prvim deja-Je.m>v naslednji številki pa bo 1 ahvV'jeno še drugo. Tako bodo te 0 Vsi IMP-jevci spoznali o 01 e- ki jih obravnava skupina im -li kd rnih z i sod°] h.ki^ ^en.Sa igral* rlelva«1 i pev* šolske«' iem v/' s š”1 iuje s*11 ih C# la, daj io dok fvt M Tudi.0?. mars>H asa a so v ečanj0 avi kf, tradicij! tevali' dirig6"! od< nnosfl., isško; rovg. '3> je po predstavi povedal," da je ansambel vadil skupaj le štirikrat. To se je predstavi seveda poznalo in po mojem vsebina igre ni prišla do izraza tako, kot bi lahko, če bi Šotorovci uprizoritvi posvetili več pozornosti. Srednješolci s centra Ivana Kavčiča so s svojo igro Šotorovcc daleč prekosili. Seveda pa drži, da je bila tematika Sanacijskega programa zlasti preprostemu občinstvu zelo blizu in so bili gledalci s predstavo kar zadovoljni — Šotorovci pa tudi. A kljub temu bi bilo dobro, če bi naslednjo igro vadili več kot štirikrat. Del IMP-jevih predstavnikov na 8. kulturnem srečanju: Metka Bajda, Franci Vogrinec in Veronika Goljar. Prihodnje kulturno srečanje bo še boljše Ne čakajte na maj! Program kulturnih srečanj gradbenih delavcev Slovenije je treba temeljito spremeniti. Gradbinski ustvarjalci naj se ne bi več zgolj srečevali med seboj in nastopali eden drugemu, pač pa naj bodo srečanja namenjena javnosti. Vegradove!, ki so prevzeli organizacijo prihodnjega 9. kulturnega srečanja leta, so obljubili, da bodo poskusili narediti nekaj korakov v tej smeri. d°Ljl r^tor- Tudi druga njihova dela. 'reP J jih poznam, obravnavajo be"ie, ki so nam vsem domače in rez dvoma so Šotorovci doslej a v sak cm svojem nastopu vspo-davili dober stik z gledalci in jim a 1 obilo snovi za razvedrilo — Pa tudi za premislek. Njihov nastop na kulturnem n ecar>ju pa je bil daleč od popol-0st>. Tehnični vodja Ivan Sokler Brez dvoma drži, kar smo že mnogokrat pisali, da so gradbinska kulturna srečanja iz leta v leto vse bolj množična in kvalitetna. Res pa je tudi, da je bil doslej njihov odmev v javnosti minimalen. Brežice so sprejele gradbinske kulturnike kot verjetno še noben kraj doslej, pa tudi SCT-jevci so dobro poskrbeli za propagando. Vse mesto je bilo prelepljeno z lepaki, transparenti in tudi večina trgovcev je v svoje izložbe nalepila lepake ter postavila propagandno gradivo sodelujočih delovnih organizacij. Vse to je seveda imelo odmev, tako da je prišlo na prireditve določeno število domačinov. Pa vendar, resnici na ljubo: na zaključni reviji pevskih zborov je bilo pevcev daleč več kot občinstva. To se pravi, da nastopaš sam zase. Že nekaj časa je v Kulturni komisiji sindikata gradbenih delavcev Slovenije prisotno razmišljanje, da bi morali ta naša gradbinska kulturna srečanja izpeljati drugače, toda do konkretizacije nismo prišli. Na brežiški okrogli mizi je dal nekaj spodbud Doro Hvalica z Republiškega sindikalnega sveta. Iščite nove oblike, nam je svetoval, da se približate lju- dem. Na primer: Likovniki bi svoja dela lahko razstavili kar na ulicah, literarni večer je lahko v parku, ali pa v neki delovni organizaciji med stroji, slikatji lahko naredijo Slikarsko kolonijo, pevci zapojejo na kakšnem trgu. Seveda je prav, da se najboljša dela predstavijo na klasičen način npr. razstava, literarni večer, gledališka predstava, revija pevskih zborov. Toda zraven naj bodo še druge prireditve, s katerimi bodo kulturniki svoja dela približali človeku na delovnem mestu ali na cesti. Gotovo bodo marsikoga privabili, da si bo nato šel ogledat še razstavo ali poslušat literarni večer. Bila je tudi dilema, ali ne bi morda zahtevali od sodelujočih večjo kvaliteto in dovolili priti na srečanje le najboljšim. Toda ali niso ravno začetniki in tisti, ki še se iščejo, najbolj potrebni spodbud in izkušenj, ki jih lahko dobijo na srečanjih? Vsak je torej dobrodošel in tisti, ki se želijo učiti, še posebej. Toda prikaz del mora biti premišljen. Na osrednje prireditve sodijo zares najboljša dela, množičnost pa je potrebno predstaviti na drugačen, širšemu občinstvu bližji način, je predlagat Doro Hvalica. Vegradove! so razmišljanja za okroglo mizo pozorno poslušali in obljubili, da jih bodo poskušali prihodnje leto v Velenju v čim večji meri uresničiti. V svojem mestu imajo vso podporo, saj je bil v Brežicah z njimi tudi predsednik velenjskega sindikalnega sveta, kar kaže na zgledno sodelovanje med delovno organizacijo in občinskimi strukturami. Seveda čaka Velenjčane še precej dela, kajti zdaj bo treba iz — resnice na ljubo še dokaj nerazdela-nih — zamisli narediti konkreten program. Toda Vegradove! obljubljajo, da bodo skušali poiskati vse možnosti, ki jih ponuja Velenje za kar najbolj raznovrstno in odmevno predstavitev kulturne ustvarjalnosti. In zdaj še misel za vse tiste IMP-jevce. ki imate ustvarjalno žilico: Vzemite ta zapis kot napoved 9. kulturnega srečanja spomladi 1987! Začnite delati! Ne čakajte razpisa, da ne boste potem spet tarnali: Joj, tak j malo časa je, da nekaj napišem ali naslikam. Ne verjamem, da lahko nastane dobro delo, če mu je spodbuda le razpis. Spodbuda naj bo vaše doživljanje, razpis pa vas napoti na prireditev, kjer lahko svojo stvaritev predstavite drugim. In vključite se v Kulturno društvo IMP, ki ga ustanavljamo! Če želite o tem več informacij, kot jih lahko preberete v Glasniku, poiščite Eda Kržišnika v Klimatu. telefon (061) 345-061. L. J. 25. junija bo seminar o fotografiji Vse, ki vas zanima fotografija, vas Odbor za obveščanje vabi na predavanje, ki bo v sredo, 25. junija ob 17. uri v sejni sobi delovne organizacije Elektromonter na Vojkovi 58. Na predavanju nam bodo prestavniki fotosekcije Delo spregovorili o estetskih in tehničnih problemih umetniške fotografije. Predaval nam bo predsednik Delove fotosekcije Edo Marušič, ki je tudi predsednik Foto zveze Jugoslavije. Verjetno bo sodeloval tudi še kak kolega / Dela. Na seminarju se bomo tudi dogovorili o ustanovitvi fotosekcije v IMP-ju in o programu njenega dela. Premislite torej, kaj bi želeli delati v okviru fotosekcije in skupaj se bomo dogovorili, kako bi te načrte uresničili. V Panoniji imajo likovno sekcijo V IMP-ju ustanavljamo Kulturno društvo, v okviru katerega so v Panoniji 20. maja ustanovili svojo sekcijo slikarji amaterji. V sekciji so zdaj štirje člani: Franc Vogrinec, Mičo Totič, Vlado Jambor in Borut Kazar. Za predsednika sekcije so imenovali Franca Vogrinca. Člani sekcije so se že dogovorili, da bodo pripravili razstave — prva bo še ta mesec v Muri, naslednja bo predvidoma oktobra v okviru sozda v Ljubljani, za 29. november pa v Panoniji. Dogovorili so se tudi, naj bi imela vsaka od teh razstav najmanj 1 5 slik. Lepo bi bilo, da bi Panonijin zgled posnemali še v drugih IMP-jevih ozdih! Predstavimo zdaj še člane Pa-nonijine slikarske sekcije! Franc Vogrinec iz tozda Kmetijska mehanizacija je po poklicu brusilec orodjar. S slikarstvom se v prostem času ukvarja že od osnovne šole. Za slikanje ga je navdušil profesor likovne vzgoje v 7. in 8. razredu. Skupaj s profesorjem Stevom Stefaničem je risal v glavnem krajine. Njegova dela so prekmurski motivi v olju in grafiki. Njegov slikarski vzornik v realizmu je Jože Kramberger iz Dravograda. Vogrinec je svoja dela tudi razstavljal in sicer samostojno v murskosoboški Muri. nekaj razstav je imel v okolici Murske Sobote. S svojo razstavo vsako leto popestri kulturni program v Osnovni šoli Ivan Cankar v Bo- gojini ob kulturnem prazniku 8. februarju. Za drugo polletje pa pripravlja samostojno razstavo, ki bo v okviru IMP-ja. To razstavo namerava prenesti še v druge IMP-jeve ozde, če se bodo zanjo zanimali. Mičo Totič, strojni tehnik iz Kmetijske mehanizacije, se ukvarja s slikarstvom že od osnovne šole dalje. Tudi njega je za slikanje navdušil učitelj likovne vzgoje. Vzor mu je slikar Rembrandt. Riše olja na platno. Njegovi motivi so panoramski. Svoja dela je doslej razstavljal na več kolektivnih razstavah v Panoniji. Borut Kazar, opravlja dela oblikovanja v razvoju Kmetijske mehanizacije. Slikal je že v osnovni šoli, kjer ga je zašli! anje navdušil učitelj likovne v: oje. Njegov vzor je Rubens. Vlado Jambor je strojni tehnik in dela v razvoju tozda Kmetijska mehanizacija. Tudi on slika že od osnovne šole dalje, kjer ga je za slikanje navdušil učitelj likovne vzgoje. Tudi njegov vzornik je Rembrandt. Slika olje na platno v glavnem krajine. Sodeloval je na več kolektivnih razstavah v Panoniji. M. P. Kal cevstr«, »ušesaJ; j! Z«*"’ lk°! 13» no Plat 500 nov5 ' ja^' ^\S' zaPeljala kurjača, da mi boš odžrla tudi Kramar-,K „at'' NEEE! Njega ti pa ne dam! Če bo potrebno, bom pe sPustila cel sindikat! ^REDSEDh nahi gobe; U jfiu:SEDNICA DS: Kar spusti ga! In te volkove bom - ala proti tebi. Povedala jim bom. da imaš za ,voje b0(joarlJe dvakrat večjo plačo od njih. Bomo videli, koga cjri^KEKTOR: Kaj za vraga pa se dogaja tu? Kakšen zapr|S Pa zopet zgan jata? Rekel sem v ama. da va ju bom tam Pa se bosta lahko lasali do žive kože. irinč, ^NIČNl: Vajina skalpa pa bomo ustrojili in jih kot PprRrodal' Rilcu. govori SEDNICA SINDIKATA: Ne razumem,o čem PRFn ^e8a filma jaz nisem gledala. tehnjL- ^KDNICA DS: Prav gotovo je bil v črnobeli -j-p,!'.teb pa jaz ne gledam. m0ra|. NIČNI: Veš kaj sem razmišljal? Pod nujno bomo PR rrv*OStriti normo za 50 %. Kaj praviš? lavca SEDN1CA DS: Se strin jam. Ni pretirano. De-sP haskam°ra^ drzat' močno v pesti, drugače ni nobenega TudP^^4IČNI: Nobenega popuščanja ne bom več trpel! jih e Saitl bom začel bolj natančno prihajati v službo, da q m ahko kontroliral in jih stisnil v pest. ritifj jihb(!s^KT OR; Previden bodi! Delavci so pregnani. C e 3 U$C Prste PrCVcč st'skal,se ti bodo izmuznili kot pesek skozi JAjniv/ ije n' '"5* I v itrri n#!: mo ■derohj: 5 stri11! '6 na r* i tovČ :um< anje' Prav imaš. Zadevo bom še natančno lef0nu r / A: Tovariš direktor. Tov. Štue je prišel. Po te-l vi.,101’ |l tajnica predsednika občine povedala, da bo n P .p lušaK nap11 nih s( irtna T ndi v 0 jeg°d <>n Vodii" J- la|n'ca predsednika občine povedala, da bo i, Ugotovji "^uacliski program. Občina ga pošilja, da bo ,i Hcga podja nc sw rea'no možnosti za nadaljni obsto j na- Pr*čka!m direktor, bodimo obzirni do n jega! Ne Seni. da °Se Z n i'm- *fa ga ne spravimo v slabo voljo. Slišal Ppl-ncier!0® 'n neizprosen. Žave v M A DS: Prepričati ga moramo, da so tc- robe un' ker ni sposobna prodajati manj kvalitetne f) 1 R f k t •ajte se Predvsem nobene panike,tovariši! De- "leinben am,s*ieno in obupano. Prvi vtis je najbolj po- /i J nj Ri kTOR (Posedajo za mizo.): Računi! Sami raču-vvselj')k Dober dan voščim! Izgleda. da me niste preveč Kavno ok^^R' D°°-' Tov. Stuc! Kakšno olajšanje! vitn (pred RravcTI času prihajate... Vam lahko predsta-m' [hožnostii! avitev_) ■ • ■ Prav ta trenutek se pogovarjamo o ajs (> Mislim ,ja 't razš!ritev našega proizvodnega programa. 'gliV lih je nm u Stajai° realne možnosti... Seveda, trdim, da ^Potrebno najprej odkrit,. gram od™ ' ° mc bo veselilo, če nam boste vaš skriti pro-° zaupali... Namreč! Vašo proizvodnjo ni na- ,ko f h ^ ,ra>»' d žrla rja... Imate srečo, ker se ne ukvarjate z železnino. Nažrle pa so vam jo mravlje. V končni fazi, ko govorimo o tanki denarnici, je to vseeno. Kajne direktor? TAJNICA: Gospod Štuc! (Reši napeto situacijo) Vam lahko s čim postrežemo? Imam ... Imamo nekaj zelo imenitnega... Ne boste uganili.! ŠTUC: Draga gospodična! V vaših globokih zmajsko zelenih očeh vidim več možnosti za uspeh kot pa v tej firmi. Priznati moram, da ste čedno in sposobno dekle. Prav gotovo ste v tej firmi že napredovali kajne? TAJNICA: Delo je vstopnica za napredovanje gospod Štuc. ŠTUC: Interesantno razmišl janje! Tovarišica glede vašega filozofskega pogleda na stvar, bi se z vami rad pogovoril v vašem stanovan ju. Upam, da so vam ga priskrbeli?.. DIREKTOR: Da. da gospod Štuc! Na tem področju smo dobro gospodarili. TEHNIČNI: Tako je! ŠTUC: Sedite gospodična! Vaša bližina mi boljša po- čutje. Morda pa vas bo celo zanimalo, kakšno rešitev bo predlagal vaš direktor. Poslušamo vas Špeh! (Direktor je zmeden, ker ni pričakoval, da bo Štuc zahteval rešitev.) DIREKTOR: Oprostite! Takoj se vrnem! (V drugem prostoru jemlje tablete) Zdaj sem pa tam!... Program hoče od mene... Kaj naj mu rečem ... Da smo lažnivci? Da nimamo programa? Zbogom, moj direktorski stolček ... UF! sem se ustrašil! Samo miš je bila. Te nesnage se bojim,odkar sem se v puščavi srečal... (spomni se...) Že vem! Že vem! Sanacijski program je izdelan... Zmagali bomo... Gospod Štuc! Postali bomo najboljša tovarna usnja! Izdelovali bomo usnje za butik. Super idejo imam! (riše) ŠTUC: Povej Špeh! Povej nam! TEHNIČNI: Zakaj nas mučišidirektor? Povej že zabo-ga. saj veš. da se ne smem razburjati? :: šil«. TAJNICA: Dajte mu mir! Saj vidite, da ustvarja... Kako sem vesela! Rekla sem vam gospod Štuc. da je on najbolj sposoben direktor v naši občini. On nas bo zagotovo rešil vseh težav, ki so se kot plaz vsule na naše poslovanje. Gospod Štuc! Kaj vse smo morali pretrpeti... Oh! To je dolga zgodba. PREDSEDNICA DS: Direktor! Ka j za enega hudiča si pogruntal? DIREKTOR: Jaz sem genij! (ganjen nad svojo po-gruntacijo) Res sem velik direktor. Kako se nisem spomnil že prej teh čudovitih živali? ŠTUC: Špeh! Zdaj imam pa dovolj teh neumnosti! Povej žet kakšen sanacijski program predlagaš? Jaz ne vidim nobenih realnih možnosti, da bi bili sposobni konkurirati novi usn jarni v Žabah. TEHNIČNI: Nova tovarna v Žabah je super! Mi pa bomo izdelali super artikle! Je tako direktor!? DIREKTOR: Tako je tehnični! Zdaj sem stvar tudi narisal. (Kaže sliko) Gre za iraškega kuščarja! To je posebna vrsta dragocene kože. Plazi sc po puščavi in čaka, da pride naša firma Usnje produkt in ga počasi sleče. Njegovo lepo kožico pa predela v butik plašč... Denarja na kupe! Surovina zastonj... Kakšna inovacija v usnjarski industriji! Res sem geni j... Suzi! prinesi pi jačo! TAJNICA: Gospodje! To je skrivnost! To je — to je revolucija v naši branži. Predlagam, da naš sanacijski program v največji tajnosti patentiramo... Genialna zamisel!... Gospod direktor, kako sem ponosna na vas! DIREKTOR: Hvala Suzi! Tehnični! Še v tem mesecu zahtevam, da se vsem delavcem v tovarni izplača akontacijski dobiček na račun našega velikega odkritja. PREDSEDNICA DS: Čestitam tov. direktor! Vašo genialno zamisel je potrebno resnično takoj zavarovati, da je ne izvohajo v Žabah. TAJNICA: Tovariš Štuc! Danes boste prespali pri meni. ne smete domov, dokler ne dobimo patenta za naš novi artikel. Saj razumete. Nikomur ne moremo zaupati. TEHNIČNI: Ne smemo! Lahko nas kdo prehiti. Ukrepati moramo bliskovito. ŠTUC: Da. da! Razumem. Rade vol je bom noč preživel pri vas draga gospodična. DIREKTOR: Tov. Štuc! Kolega, kakšen se ti zdi moj... torej naš sanacijski program. ŠTUC: Čestitam! Priznati moram, da ste razmišljali v pravi smeri. Občina vam bo dala vso podporo, da bomo vire surovin preučili in naredili analizo na licu mesta. DIREKTOR: Hvala, tovariš Štuc. Tehnični, pojdi v arhiv! Kdaj pojdemo v Irak Štuc? ŠTUC: Takoj, ko boste uredili vse potrebne liste in vize za našo raziskovalno odpravo! — SAFARI! (Konec 1. dela.) 20 let uspešnega dela gasilskega društva na Trati Vedno pred ognjem V četrtek, 22. maja je Industrijsko gasilsko društvo IMP DO Iko praznovalo 20-Ietnico delovanja. Proslave so se poleg članov udeležili še predsednik občinske skupščine Ljubljana-Šiška tov. Rotar, namestnik generalnega direktorja sozda IMP tov. Stanovnik, predsednik občinske gasilske zveze Ljubljana-Šiška tov. Kogovšek, direktor Ikove splošno kadrovske službe tov. Usenik ter predstavniki industrijskih gasilskih društev s prapori: Dekorativna, Tuba, Integral, Litostroj, TAM, Avtomontaža in gasilskih društev Zg. Šiška, Dravlje, Šentvid, Zadobrova-Sneberje (Skupaj je bilo prisotnih 60 gasilcev). predvsem potrebo za obstoj injK sirijskih gasilskih društev v danas|'l družbi, ter pohvalil delo Iko'4 društva v tem 20 letnem delovanji Direktor splošno kadrovske slu®' DO Gojko Usenik je omenil p^1 devno delo članov društva predv^ na preventivi, saj redno organizmi1 prikazne vaje članom kolektiva. Tov. Thaler član UO IG D je podal kratek prerez od ustanovitve do danes, in sicer: Društvo je bilo ustanovljeno 4. 4. 1966 in bilo v začetku priključeno k matičnemu društvu Šentvid. To sodelovanje je trajalo do leta I 970. ko se je industrijsko gasilsko društvo IMP Trata osamosvojilo. Leta 1972 je društvo dobilo novo motorno črpalko Rozenbaver ter vso potrebno opremo. Prapor društva je bil razvil leta 1974. Od gasilcev, ki so od dneva ustanovitve še vedno aktivno prisotni sta tov. Jože Pungerčar — poveljnik in tov. Jože Toplak — njegov namestnik. ter tov. Slavko Hrženjak, ki je bil po upokojitvi imenovan za S POTI PO HRIBIH Odhod Grške odprave 27. junija ob 13.30! Obvestilo udeležencem prvega izleta na Olimp. Skupina se bo zbrala v petek, 27. junija ob 13.30. Bodite točni, ker je odhod vlaka ob 14. uri! 12. in 13. julija po Slovenski planinski poti V soboto, 12. julija se bo Planinsko društvo IMP podalo na novo etapo Slovenske planinske poti — tokrat na Kriško goro in Storžič. Če se želite udeležiti tega izleta, bodite v soboto ob 7. uri pod uro na Železniški postaji! Z avtobusom se bomo peljali do izhodiščne točke, od tam pa nas čaka pot na Kriško goro, Tolsti vrh in Storžič. V domu pod Storžičem bomo prespali in se nato v nedeljo spustili proti domu. Prvi dan nas čaka približno sedem ur hoje, v nedeljo pa še štiri, tako da bomo doma precej zgodaj. Vodnik Marjan Požarposebej opozarja, da je za ta izlet nujna visokogorska oprema, saj je pot zaradi krušljivih skal dokaj nevarna — zlasti v slabem vremenu. Brez gojzarjev s profilirano gumo ne hodite na ta izlet! Avgusta v avstrijske Alpe Planinsko društvo IMP bo 2. in 3. avgusta organiziralo izlet na Sonn-blick. Vzpon na ta lepi vrh ni preveč težak, hoje bo pet do šest ur, zato je ta izlet primeren za vsakogar. Prijavite se lahko pri poverjenikih Planinskega društva, kjer tudi plačate 3000 dinarjev akontacije. Za izlet mora imeti vsak pripravljenih še 200 šilingov za cestne takse in druge stroške. Pohitite s prijavami, saj jih Društvo sprejema le do zasedbe avtobusa. Jurčki na Badjurovi krožni poti Na zadnji del Badjurove krožne poti (BKP) smo se podali 17. maja. Začeli smo na železniški postaji Renke, končali pa v Litiji z nekaj ožuljenimi in utrujenimi nogami. Vreme je kazalo, da nam bo prizanašalo, pa smo se motili. Kmalu so začele padati posamezne kaplje in čim bolj smo rinili v breg, je tudi dež močneje pritiskal. Treba je bilo kar malo poguma, uporabili smo zaščito in veselo naprej. Ko smo tako brez pravega pogovora grizli skozi gozd v strmino, nenadoma neka tovarišica zavpije »gobe!« Vsi smo obstali, saj smo bili prepričani, da je potegavščina. Ko pa je dvignila tri lepo skupaj zraščene jurčke, smo se tudi ostali takoj razkropili po gozdu, kot da je med nas usekalo nekaj nenavadnega. Še nekaj jih je imelo srečo, da so pobrali res prave jurčke s črnimi klobuki. Vsak ga je bil tako vesel, kot da bi dobil glavni dobitek na tomboli in obljubil, danes pa dam za en liter. Po vseh teh obljubah na račun gob, bi ga bilo dovolj še za eno zelo žejno družbo. Ko ni bilo več kaj pobirati, se je tudi iskanje ustavilo. Bližali smo se Ostrežu. Ostrež (vrh 84 I m) je ena najbolj divjih gora v Žhsavju. Strme stene še spuščajo na vse strani razen proti Prevegu. Legenda ki še živi, pravi, da sta nekoč dva črna vola pripeljala malo cerkvico iz Prevega na vrh Ostreža, zato je tu možen pristop na vrh. Visoki kamniti stebri in navpične stene, dajejo vrhu markantno podobo. Tudi obramba proti Turkom je bila uspešna prav zaradi svojevrstnega vrha. Tudi razgled je obsežen. Vidijo se vsi vrhovi: Snežnik, Nanos, Krim, Blegoš, Julijci s Triglavom, Karavanke s Stolom, Kamniško Savinske alpe in vse do zelenega Pohorja. Žal pa smo bili mi prikrajšani za vse te lepote, ker nam je pogled zastirala megla. Obsežna prehojena pot vključno z najvišjo točko takratnega pohoda nas je kar potegnila na okrepčilo v kmečki turizem. Od mleka, žgancev, pršuta in drugih dobrot, smo dobili prav vse, kar potrebuje planinec za dobro počutje. Pogovor pa ni tekel o vremenu in poti, ki je bila še pred nami, ampak o nabianih gobah. Tudi kakšen kozarček dobrega se je že Blegoš, ves zelen in razcveten stočilo na ta račun, da smo postali kar bolj živahni. Vreme nam je začelo "prizanašati, ko smo stopali proti Polšniku, da smo dežnike lahko pospravili. Polšnik dokaj veliko naselje, se omenja že leta 1286, ko je Patriarh Rajmud ustanovil kuracijo, ki je okrog leta 1950 postala župnija. Tudi zasilna šola je bila ustanovljena že leta 1895, redna pa 1904. leta. Izkopanine pričajo, da je bil kraj naseljen že v rimski dobi. Po starem ustnem izročilu sta skozi te kraje hodila slovenska blagovestnika Ciril in Metod in maševala v cerkvici sv. Jurija na Glinja-ku. Cerkev je zaščitena. Tudi druga svetovna vojna ni prizanašala tem krajem. Že leta 194 I so bili vsi vaščani izseljeni in v te kraje naseljeni Tirolci. Bili so velika ovira za razvoj NOB in gibanje partizanskih enot, zato so partizani Polšnik večkrat napadli in ga pred koncem vojne do tal porušili. Vaščani so zelo prijazni in so kaj hitro pripravljeni za pogovor. Čas, nenehni priganjalec, nas je silil naprej. Ura je kazala že krepko čez dvanajsto, pot pa komaj na polovici. V Veliki Preski smo odtisnili žig BKP in se takoj odpravili naprej v Javorški pil. Vasi skozi katere smo hodili so zelo skromne, voda je samo kapnica, zato nas je po malem opozarjala žeja. V Javorškem pilu. nas je čakalo novo presenečenje. Od najbližje avtobusne postaje ali železnice, smo bili 16—18 km. Zaradi spremembe voznega reda ni ob sobotah popoldne nobenega prevoza v smeri Gaber-je—Litija, zato nam ni preostalo drugega kot pot pod noge. Tudi to pot smo premagali. Hodili smo v glavnem po gozdnatem terenu, se oglasili še na zadnji točki v Tisju in s tem zaključili BKP. V Litiji smo stopili na vlak. čeprav utrujeni in z nekaj žulji na nogah, toda ponosni, da smo celotni BKP prehodili peš. Radost in zadovoljstvo pa so nam ta dan dajale gobe. saj so bile povsod prava atrakcija. ZDRAVKO NASTRAN Čeprav prevozi niso najbolje organizirani, poleg tega pa še dragi, je Blegoš točka, ki jo je vedno prijetno obiskati. Na Blegoš pripeljejo poti iz Selške, Poljanske in Hotaveljske doline. Lahko pa pridemo tudi po grebenu Lubnika, Starega in Mladega vrha, preko Koprivnika in Črnega kala na vrh Blegoša (1563 m), ki je tudi največji vrh Loškega pogorja. Na vseh poteh bomo lahko v poletnem času občudovali bogato planinsko rastlinje in lepe razglede na vse strani. V jeseni pa je v gozdovih gobarski užitek in drugi sadeži. Letošnji deseti tradicionalni pohod, ki spominja na 9. maj, dan osvoboditve, smo začeli v vasi Javorje. Do tu je bil organiziran poseben prevoz z avtobusom, sicer bi zamudili proslavo, ki je navadno ob I 1. uri. V vseh letih pohoda še ni bilo tako bujnega cvetja, zelenja in sonca, kot je bilo letošnje. Cvetele so češnje in ostalo sadno drevje, zelenela je bukev in trava, da ni bilo nobenega občutka, da je to zimski pohod, vse je bilo že pomladno. Vzpenjali smo se po cesti do Črnega kala. Od tu smo se povzpeli na vrh Blegoša po grebenu, kar druga leta zaradi obilice snega ni bilo mogoče. Pot po grebenu je zelo strma, zato zahteva nekaj več utrjenosti. Je pa dosti bližja in se napor na vrhu poplača z lepimi razgledi na vse strani. Že so se pokazali prvi veliki za-spančki, ali kakor jim po domače pravimo, encijani. Blegoš, kot njegov sosed Ratitovec, sta poznana po bogati flori, tako po kluzijevem svišču, murkah, planikah, encijanu in Na Golici smo rešili majhno, belo ovčko Seveda se nam je kot vedno tudi na tej poti pripetil zelo ljubek dogodek, tokrat na področju živinoreje. Na poti smo opazili, kako je za tropom ovac zaostala ovca, ki je s svojim toplim kožuščkom pokrivala in grela pred kratkim povrglega jančka. Naš vodnik Marjan Požar je za hip pustil svojo čredo in vzel prezeblega jančka v naročje ter ga ob odobravajočem beketanju mamice ponesel do črede, .ki se je pasla na drugem grebenu. Ko ga je spustil na tla med čredo, je bil deležen vsesplošne beketajoče zahvale, mi pa smo ga takoj vprašali, kakšno ime je dal jančku. ki je že navsezgodaj spoznal, da je življenje na prostem tvegano in da so na svetu še tudi dobri ljudje. O pastirju pa ni bilo sledu, čeprav je bila čreda mnogoštevilna. Sedaj pa še par besed o pohodu. Že na vlaku smo zvedeli, da je nekaj takih, ki gredo prvič na Golico, drugi pa se z različnimi spomini ponovno vračajo, da bi jih osvežili. V koči pod vrhom, ki je bila lani prenovljena. smo dobili malo okrepitve in se v dveh skupinah odpravili naprej. Ena skupina je šla na vrh. druga pa čez planjavo do znaka avstrijske zastave, kjer smo se ponovno sešli in odšli dalje novim prigodam naproti. Poznavalci planinskega cvetja so imeli kaj pripovedovati in kazati drugim, saj je bilo dovolj rožnato po vsej poti. Tudi nekaj atraktivnih padcev je dalo malo skritega smeha in nazadnje prigrizek na planini Rovt ob spremljavi nepogrešljivega harmonikarja Ivana. Pa spet pot pod noge in po eni uri hoje smo na železniški postaji Slovenski Javornik sedli na vlak in se odpeljali proti Ljubljani, kjer pa nas je pozdravil dež. ki je že od Kranja sem ohlajeval naše duše. Še lep pozdrav in vabilo za drugič, pa smo se veseli razšli na vse konce Ljubljane in okolice. In še to! Kdor hoče na izlete, ne sme biti »cagav«, kajti potem je zaman ugibati, če bi ali. bo...? Tone Lah častnega predsednika. Cilj društva je bil vsa ta leta čim bolje usposabljati članstvo, obenem pa tudi razvijati preventivno zavest pri vseh članih kolektiva. Po sklepu kongresa Gasilske zveze Slovenije smo tudi mi pristopili k uresničevanju dogovora, da mora imeti vsako društvo tudi žensko desetino. Žensko desetino smo ustanovili leta 1984. Ko smo se pred leti na Trati samoupravno reorganizirali smo Društvo preimenovali v Industrijsko gasilsko društvo IMP DO IKO. Društvo je v zadnjih letih aktivno sodelovalo na mnogih tekmovanjih, kongresih, seminarjih, sektorskih vajah, sejmih, tako z moško kot tudi žensko desetino. Seveda ne moremo tudi preko tega, da vseh 20 let na naši lokaciji ni bilo večjega požara, ki bi povzročil naši družbi večjo materialno škodo. Bilo je le nekaj začetnih požarov, ki pa so bili vedno pravi čas opaženi in pogašeni. Danes šteje naše društvo 23 članov in 11 članic, ki so strokovno usposobljeni. Po tem je spregovoril predsednik SO Ljubljana-Šiška, ki je poudaril. r1 ! Tov. Kogovšek, predsednik Ov Ljubljana-Šiška, je v svojem govou omenil smisel organiziranja in® sirijskih gasilskih društev, kateb prvi zametek sega I 10 let nazaj. ^cS, tetokrat se je že pokazala koristn0 teh organizacij, saj se s požari v ^ j varnah prvi spopadejo ravno dotna gasilci, ki lahko, če so dobro usp6 sobljeni, preprečijo ogromne ško®' Na koncu svojega govora je ^ Kogovšek najzaslužnejšim člaflf podelili priznanje tov. Jožetu gerčarju — republiške GZ,- Rai Primcu mestne GZ in Jožetu . plaku ter Alojzu Thalerju občin5* j GZ. I Plakete društva za uspešno in ®°, je podelil povelj^ g goletno delo društva Jože Pungerčar, prejeli. Pa>! a jih: Marko Kunšič Martin Brino'^ : Stane Zupančič, Jasmin Ključafll Stipe Komadina in Miha Kranjo , Kulturni program za proslavo 7 prispevali ženski pevski zbor IMF recitatorkaTadeja Kanc, program? je povezoval predsednik IGD 1“ DO IKO Rajko Primc. Po končani proslavi smo se gaSlJ in gostje zadržali še na družabni srečanju. RAJKO PRI^ Na zadnji zimski pohod v sezoni 1985/86, ki jih organizirajo slovenska planinska društva v Sloveniji, smo se planinci PD IMP Ljubljana podali v nedeljo 11.5.1986. Vsi zimski pohodi spominjajo na dogodke iz NOB, le 2. januarja je pohod rekreativen. Tudi člani PD IMP se teh pohodov množično udeležujejo, kar je še posebej pohvalno. evropski pogačici. Vse te cvetice so zaščitene, zato naj svobodno cvetijo in krasijo naše gore. Še kratek spust z vrha in bili smo pri koči pod Blegošem. Posedli smo kar po travi in se nastavili soncu, saj je bilo za tako množičen obisk klopi premalo. Poskrbeli smo, da smo pregnali žejo in lakoto, tako je bilo naše počutje boljše. Proslavo, ki jo organizira PD Gorenja vas, Sovodenj in Žiri, je vredno poslušati. Program je sestavljen iz pogovora o pomenu tradicionalnega pohoda, recitatorske skupine in okteta iz Gornje vasi. Letošnji slavnostni govornik pa je bil predsednik ZSMS. Čas je kar hitro mineval v veselem razpoloženju, zato se je bilo treba posloviti od Blegoša. Oča pia je rekel, da je tudi jutri možno priti v dolino, če je kateremu posebno všeč tukaj. Bili smo disciplinirani in smo se skupaj po zahodni strani Blegoša odpravili na Črni kal. Tu je zadnja postaja, ki ti v kontrolni karton potrdijo udeležbo pohoda. Za redno udeležbo na pohodih in z vpisom v kontrolni karton, se prejmejo bronaste, srebrne in zlate značke. Letos je bilo na proslavi podeljenih že 12 plaket za desetkratno udeležbo na pohodu. Do odhoda avtobusa z Javorjev smo prišli ravno prav. V vaški krčmi smo si imeli čas poplakniti grlo. Prav vsi smo bili zadovoljni s pohodom, saj nam takšno vreme, zelenje in ptičje petje ni naklonjeno vsako leto. Zato smo si ob slovesu zaželeli: »Nasvidenje drugo leto na Blegošu, v prav takšnem vremenu!« !i Ko smo se v soboto 31. 5. zbrali pod uro na Železniški postaji (41 članov) tudi najodločnejši planinci in planinke (7—70 let) nismo upali pričakovati tako ugodnega vremena za pohod na vrh Golice. Toda bilo je sončno, vrh Golice sicer zasnežen, narcise preminule in popoldne se je pooblačilo, kar je bilo samo dobro za spust proti planini Javorniških Rovt. S proslave v Iku. Kovinarji Panonci zelo dobri na občinskem tekmovanju Letošnje tekmovanje pomurskih kovinarjev so pripravili v radgonski občini pod okriljem občinskega sindikalnega sveta. Iz vseh Pomurskih občin se je prijavilo nad sto kovinarjev, tekmovalo pa le 87 delavcev iz 15 delovnih organizacij. Pomerili so se rezkalci, orodjarji, varilci TIG, MAG in plamenski. Tekmovanje je bilo v TPO v Radencih, Elradu in Avtoradgoni v Gornji Radgoni. Najbolj številčni so bili IMP-jevci iz Bliska in Panonije. Poglejmo, kako so se uvrstili naši! Plamensko varjenje: med enajstimi nastopajočimi je bil najboljši Štefan Temlin, tozd Kmetijska mehanizacija, drugi pa Franc Vegi Blisk. Med varilci TIG je zmagal Zdenko Kovač Blisk. V rezkanju je bil Mario Santro peti. Ludvik Jug iz Kmetijske mehanizacije pa je dosegel deveto mesto. Med orodjarji je bil Ladislav Abraham peti, Franc Vogrinec osmi in Alojz Gabor deveti. Tekmovalci so prejeli praktične nagrade Radenske in Gorenje Elra- da. Prvo in drugo uvrščeni so se u a ^ i x i i /\ _ i t * xi _ . i____ ležilr. 10. republiškega tekmo'3. Vrtvinaripv Sl/xt/č?niip nH S (jo '' kovinarjev Slovenije od 5. nija v Ravnah na Koroškem. J Podelitev priznanj najb<,,‘ pomurskim kovinarjem.