zakaj tako?
Zakaj ne s paro
Parne lokomotive so pred ne-kaj leti postale na naših progah preteklost. Res pa je tudi, da nismo niti prva niti zadnja deže-la, ki se je bolj ali manj slovesno poslovila, nekateri sicer trdijo, da le začasno, od parne vleke.
Je pa v nekaterih pogledih pri nas precej drugače. Paro smo odpisali in je enostavno ni več. Drugod še veselo vozi. Ne sicer na rednih progah, kot se temu reče, ampak v zabavo potni-kom, ob vikendih, na turističnih vožnjah. Izkušnje nemških, av-strijskih, angleških in če hočete japonskih železničarjev s turi-stično parno vleko, z muzejski-mi lokomotivami in vagoni, so vedno dobro sprejete in kljub precej zasoljenim cenam vedno razprodane.
Pri nas takih turističnih poto-vanj s paro ne poznamo. Zakaj ne, ne ve nihče. Morda bi kdo dejal, saj nimamo primerne lo-komotive, primemih vagonov, primernih prog. Nič od tega ne drži. Imamo eno najlepših in najbogatejših muzejskih pri-merkov lokomotiv in vagonov na svetu (na žalost jih sedaj še ni mogoče videti). V šiškj so že od lanskega oktobra postavljeni mu§ejski pulmani in lokomoti-va, ki zadovoljujejovsem zahte-vam. Za seboj imajo tudi že po-skusno vožnjo, ki je dokazala v praksi to, kar so strokovnjaki domnevali v teoriji, da je ta mu-zejski vlak sposoben voziti po vseh slovenskih progah.
Zakaj torej čaka nekoristen na stranskem tiru? Č. A.
Kaj bo s cestami
Ljubljanske ceste je letoftnja zima krepko načela. Bodo še dolgo podobne razoranim nji-vam?
O. G. Ljubljana
Ker vprasanje ni zanimalo le našega bralca, ampak Je širši problem, smo malce potelefo-nirall. Pravi odgovor smo dobill pri llubljanskih komunalcih, ki, razen za tako Imenovani cestni križ, skrbijo za vse ostale Ijub-Ijanske ulice. Pravljo, da pro-blem ni tako preprost, da bl ga lahko učinkovtto rešili le s kr-panjem cest LJubljanske ulice so namreč večinoma stare, grajene so bile za mnogo lažjl promet, kot se danes odvi)a na njlh. Edlna modernlzaci)a teh cest je bila asfaltna prevleka. Zaradi vellkih obremenltev je načeta podlaga ceste, pozimi se pod asfaltom nabere voda, kar se sicer ne bi smelo doga-jati pri dobro grajeni cesti, vo-da zmrzne In asfalt razpoka. Iz razpoke pa nastane luknja. Sa-mo zallvanie z asfaltom ne po-maga,
Že lanl so l|ubl)anski komu-nalcl skupaj z Zavodom za razl-skavo materiala pregledali ve-čino IJubljanskih ulic in določlll, katere so tfste, kl ]lh je treba temeljHo razkopatl in Jlm utrditl podlago. Ta program Je bil ovrednoten na 24 starlh mili-Jard dlnarjev, kar je seveda mnogo preveč glede na razpo-ložljiva flnančna sredstva. Pa so program raztegnili na trt le-ta. Lani pa so namesto tretjlne popravill le tri ceste. Letos pri-pravljajo nov načrt, v tem je Poljanska cesta, Preiernov trg fn še nekaj Ijubljanskih ullc, dokončno pa bo o programu rekla zadnjo besedo komunal-na samoupravna skupnost
S krpanjem pa bodo pričell takoj, ko se bo vreme toliko otoplilo in ustalilo, da bo mo-goče delo z asfaltom, ki je sicer na omenjena pogoja, in seve-da dež, izredno občutljiv. Dela pa naj bi bila končana najka-snejs do prvega maja.
Vzemi si čas - ne življenja
Zima je na žalost že za nami. Vsaj v tem trenutku, čeprav bi, sodeč po Ijudskem izročilu, lah-ko pričakovali v naslednjih te-dnih še hudo pozebo.
Pozimi sicer nesreč ni bilo kaj dosti manj, kot smo sicer vajeni v nezimskih dneh, bilo pa je mnogo manj mrtvih. Predvsem zaradi manjših hitrosti, saj na zasneženi ali poledeneli cesti nihče ne tvega toliko, kot na kopni cesti. Tega ali onega je zaneslo s ceste, običajno je bila pri tem le zvita pločevina, le redko pa so se take nesreče končale bolj krvavo.