Glasilo Slovenske Ženske Zveze v Ameriki Official Publication of Slovenian Women’s Union of — '■ -America = Da bi novo leto doprineslo vsem zdravja in zadovoljstva želimo Rev. Milan Slaje, duhovni svetovalec Glavne odbornice: Marie Prisland Josephine Račič Prances Rupert Mary Tomažin Mary Coghe Josephine Erjavec Mary Smoltz Mary Otoničar Agnes Mahovlich Josephine Schlossar Mary Golik Svetovalni odsek: Barbara Kramer Prosvetni odsek: Mary Kopach Albina Novak Anna Kameen Frances S ušel Mary Srebemak Anna Petrich Mary Kolbezen Emma Shlmkus Sport direktorica: Mary Kurre Antonia Tanko Volume 11 JANUARY, 1939 Number 1 II 547SS SLOVENSKA ZENSKA ZVEZA Ustanovljena 10. dec. 10S# ▼ Chic«*i, 111. Inkorpor Irana 14. dec. 10*7 ▼ državi Illinois Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1709 E. 81st St., Lorain, Ohio. Glavni Odbor — Supreme Committee Predsednica—President Mrs. Marie Prialand, 1084 Dillingham Ava., Sheboygan, Wis I. podpredsednica—First Vice President Mrs. Frances Rupert, 19803 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio II. podpredsednica—Second Vice President Mrs. Mary Goghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa. III. podpredsednica—Third Vice President Mrs. Mary Smoltz, 227 West Poplar St., Chisholm, Minn. IV. podpredsednica—Fourth VicePresident Mrs. Agnes Mahovllch, 9525 Ewing Ave., So. Chicago, 111. V. podpredsednica—Fifth Vice President Mrs. Mary Golile, 8016 N. Gantenbein Ave., Portland. Or« Tajnica—Secretary Mrs. Josephine Raclc, 2054 W. Coulter St., Chicago. 111. Blagajničarka—Treasurer Mrs. Mary Tomazin, 1902 W. Cermak Rd. Chicago. 111. Nadzornice—Auditors Mrs. Josephine Erjavec, 527 No Chicago St., Joliet, 111. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Cleveland, Ohio Mr«. Josephine Schlossar, 5*01 W. National Ave., W. Allis, Wis ZARJA THE DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE ZENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA Izhaja vsak mesec—Published monthly Naročnina ..............$2.00 na leto Za C'anice S2Z............ 120 na leto Subscription price......$2.00 per year Members of the SWU 1.20 per year Office of Publication: “ZARJA” 1135 East 71st St Editorial Office: ALBINA NOVAK. Editor 1135 East 71st St. Tel. HEnderson 1572 Entered as Second - Class Matter June 28, 1929, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of August 24, 1912. SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA Organized Dec. 10th, 1VN in Chicago, 111. Incorporated Dec. 14th, 1017 in the State of Illinois Member of National Council of Catholic Women Member of National League of Women Voters Glavni Odbor — Supreme Committee |' Prosvetni odsek—Educational Committee Mrs. Albina Novak urednica in upravnica “Zarje,” 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohte. Mrs. Frances Suiel, 726 E. 160th St., Cleveland, Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren, Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, 111. Mrs. Mary Kurre, 428 Sheridan St., Ely, Minn. Svetovalni in porotni odsek—Advisory Board Mrs. Barbara Kramer, predsednica, 476 Kansas St., San Francisco, Gal. Mrs. Mary Kopach, 1464 So. 89th St., Milwaukee, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Mary Srebernak. 511—Fifth St., Calumet, Mich. Mrs. Mary Kolbezen, 1048 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. Direktorica Športnih klubov in vekbalnlli krožkov (drill teams): Mrs. Antonia Tanko, 6128 Glass Ave., Cleveland, Ohio i 1939 — Januar — 1939 1 N Novo leto 9 P J Julijan 17 T Anton 25 S Spr. Pavla 2 P Ime Jezusovo 10 T J Viljem 18 S Stol sv. Petra 26 Č Polikarp J T Tit 11 S | Pavlin 19 Č Marij 27 p Janez Zlatoust 4 S Genovefa 12 Č | Alfred 20 P Fabijan 28 S Odorik b c Telesfor 13 P | Veronika 21 S Neža 29 N Fran išek Sal. O P Razgl. Gospodovo 14 S j Feliks 22 N Vincencij 30 P Martina / O Valentin 15 N ! Pavel 23 P Zar. Marije 31 T Peter N. 8 N Sv. Družina 16 P I Marcel 24 T Timotej ČASTNA LISTA ODBORNIC NASlH PODRUŽNIC Lansko leto je bil na seji glavnega odbora sprejet predlog, da se vsako leto meseca januarja priobči seznam onih odbornic, ki zavzemajo odborniško mesto v enem in istem uradu neprestano deset let. Sledeče podružnice imajo uradnice, ki poslujejo deset ali več let: Pod. št. 1—Marie Prisland, predsednica nadzornega odbora ” ” 7—Ana Kameen, predsednica Pauline Osolin, tajnica » ” 8—Dorothy Dermeš, tajnica » » 9—Theresa Caiser, tajnica ”| ”| 14—Frances Rupert, predsednica ” ” IG—Agnes Mahovlič, blagajničarka ” ” 25—Frances Ponikvar, predsednica Dorothy Stemiša, blagajničarka Zveza je ponosna na te odbornice, ki se že nad deset let neprestano udejstvujejo v svojih uradih. Še na mnoga leta! cxxxxxxrxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxTi jP rj n D D m Rj LETO XI. — ŠTEV. I. JANUARY, 1939 VOL. XI — NO. I. REV. MILAN SLAJE: flo'Vo leto Vesti, ki jih slišimo po radiu in beremo v časopisju, niso nič kaj pomirljive. Vse diha neko gotovo nezadovoljnost z obstoječim, povsod je neka bolna nervoznost in napetost, tako, da lahko vsak ras pričakujemo novega vojnega požara. Novo leto nam potemtakem ne obeta nič dobrega. Vendar bo novo leto, za na& posameznike, prav takšno, kakršnega si bomo sami ustvarili. Srečo si voščimo in želimo ob nastopu vsakega novega leta. In ta sreča v naših srcih in našem življenju ni odvisna od tega, kakšne so razmere med Nemčijo in Francijo, ne zavisi od tega, ali se bodo Zedinjen3 države sipustile v novo vojno, ali ne. Srečna in zadovoljna srca moreš najti sredi najbolj krvave vojne vihre in na nesrečna srca naletiš v časih najbolj blaženega miru. Sreča je nekaj takega, česar ne prejmemo od zunaj, česar nam ne more dati ali vzeti noben kralj ali diktator — Za srečo moramo poskrbeti sami, drugače, ako tega ne znamo, vom nihče ne more pomagati. O, da bi bila sreča ali nesreča odvisona od zunanjih okoliščin, potem bi bilo pač več srečnih med nami. Tako pa vidimo, da ljudje, ki živijo v mramornatih palačah in vsak dan sedajo za bogato obložene mize, niso vsikdor najsrečnejši, čim več kdo ima, tem oec si želi, kar vse dokazuje, da sreče in zadovoljnosti ne prinese prvi milijon, niti ne drugi, ampak ravno nasprotno, da so milijoni mnogokrat vzrok še večjega poklepa in večje nezadovoljnosti. Da bom,o zadovoljni sami s seboj in torej srečni v novem letu, moramo storiti, kar je storil pastirček v pravljici, ki ni hotel menjati s kraljem. Dobro je vedel, da bi ga njegove zmožnosti ne usposabljale za kralja. Tako naj bi se vsakdo izmed nas zavedal, da ga je božja Previdnost postavila v ravno tisti stan ter mu odmerila tisti delokrog, za katerega ima zmožnosti. Človek, ki ima en talent ne more izvrševati dela, ki zahteva člove-kd z desetimi talenti. Da bi imeli to vedno pred očmi, bi bilo manj bojev za takoimenovane pravice in manj nezadovoljnosti in več sreče. Marsikateri delavec vidi le ugodnosti, ki jih uživa njegov delodajalec, ne vidi pa tudi težkih dolžnosti, ki jih mora izvrševati ter ne pomisli, ali bi bil on zmožen nositi breme svojega delodajalca. Pravilna ocenitev lastnih zmožnosti in veselje do stanovskih opravil je tudi ena pot do zadovoljnosti in sreče. “Preljubo veselje, oh, kje si doma?” Ta pesnikov vzklik velja posebno modernemu svetu. V srca človeška je padla strupena kal nezadovoljnosti in veselje je zginilo iz njih. Temne obraze vidimo okrog sebe, na katerih je jasno izražena nezadovoljnost, z življenjem. Stisnjene pesti se dvigajo •'Troti nebu, kakor da bi bil Bog kriv vse te nesreče, ki se je polastila človeških src. Kakšna ironija voščiti srečo ljudem, ki hočejo biti nesrečni! Prav v teh časih, v katerih živimo, se zavedamo resničnosti besed sv. Avguština, ki je dejal, da je naše srce nesrečno in nemirno, ako ne počiva v Bogu. Toda Boga so zavrgli in mesto Njega si izvolili boga — mamona, boga grabežljivosti; mesto krščanskih nebes iščejo nebesa čutnega veselja in uživanja. In 'nemir se je naselil v srcu milijonarja in delavca, ker poganski bogovi, ki so izpodrinili krščanskega Boga, ne prinašajo sreče in zadovoljnosti. Ker je vedno manj kristjanov, je tudi vedno manj krščanske ljubezni in vsa naša dejanja so usmerjena v to, da storimo svojega bližnjega čim bolj nesrečnega. “Bratstvo, enakopravnost svoboda,” vse to jc zgolj hinavščina in laž v ustih modemih, protikrščanskih poganov. Bratstvo, enakopravnost in svoboda morejo biti le tam, kjer krščanska načela vladajo naše javno in privatno življenje. Kjer ni vere in krščanstva, tam je nesreča in propad. Naj visiio nad nami še tako temni in grozeči oblaki, naj tulijo okrog nas hijenski glasovi komunistov, naj se bliža vojna vihra, naj se podira svet okrog nas in pod nami — vse to nas ne bo spravilo iz ravnotežja, ako bomo imeli v svojih srcih Boga, ki je vir prave sreče. Resnica pa je tudi: naj imamo še tako slovito demokracijo, naj se naše mize šibe pod dobrotami tega sveta, naj sta v vsaki garaži dva avtomobila in v vsakem loncu pečena kokoš — nezadovoljnost bo še vedno tukaj in srca človeška bodo ostala nesrečna, ako bomo pozabili na Boga. rečno novo leto! D vseh strani doni ta klic ob pričetku no-, vega leta. Večkrat je voščilo “Srečno novo leto!” res iskreno izrečeno, mnogokrat pa tudi le iz navade. Vendar, če tudi bi voščilo od prijateljev in znancev popolnoma izostalo, si ob nastopu novega leta vsak človek sam sebi želi srečo in zadovoljnost. — Nekateri so uslišani, mnogi razočarani. Prava sreča in zadovoljnost sta le v našem srcu doma. Če smo po naravi radi zadovoljni, bomo povsod našli kolikor toliko sreče in zadovoljstva. Ce smo pa tiste vrste, da radi na vsako stvar zremo skozi črna očala, zadovoljnosti ne bomo občutili. — Nekoč sta dva jetnika zrla skozi okno svoje ječe. Prvi je videl zvezde na nebu, drugi pa le železne prečke na oknu svoje celice. Preteklo leto nam je morda prineslo nekaj razočaranj; prineslo nam je pa tudi vesela presenečenja. Eno tako veselo in radostno presenečenje je prav zagotovo bil izlet v domovino. Saj so nekatere potnice že leta in leta nameravale obiskati svoje drage, pa ni bilo prave prilike, ali pa so odlagale iz enega ali drugega vzroka. Kar naenkrat so se pa odločile in ko so v New Yorku druga drugo zagledale, ni bilo presenečenja ne konca ne kraja. — “Ali tudi ti greš? Joj no, kaj si tudi ti med nami?” — Taki in enaki klici so se slišali vse vprek. Nato je bila vsa pot ena sama veriga prijetnih presenečenj. Prijazni sprejemi, svidenje s svojimi dragimi, potovanje po Jugoslaviji, novi prijatelji in nove zveze. Vse nas je veselilo, vse se nam utisnilo v nepozaben spomin. Mnogo pohvale in priznanja dnevno dobi- vam, nanašajoč se na lepe opise našega potovanja v Zarji in na slike, ki so vsem tako ljube. — “Na glas sem se zjokala, ko sem videla svoj rojstni kraj v Zarji,” mi piše ena članica. Zopet druga: “Skrbno shranjujem vse številke Zarje, da jih bom imela za spomin. Ker nisem bila med tistimi srečnimi, da bi mogla obiskati staro domovino, jo pa sedaj v Zarji vidim.” — Zveza je vesela, da more tolikim ustreči, hvaležne pa smo sestri urednici, ki vse natanko, vestno in taktno poroča, da se mi zdi, kot da še enkrat potujemo po tistih krajih. Gotovo si marsikatera izmed vas ob novem letu želi srečo videti še enkrat svoj rojstni kraj in ljube domače. Moja srčna in prav iskrena želja je, da bi se vsaki to hrepenenje izpolnilo. Poleg tega še vsem skupaj in vsaki posebej želim zdravje, srečno in zadovoljno družinsko življenje, uspeh v društvenem delu ter zboljšanje delavskih razmer. Novo leto nam bo prineslo nove upe, nove nade, pa tudi nova razočaranja. Naj bi vsem našim članicam bilo prihranjeno razočaranje, novo leto pa jim prineslo samo vesela presenečenja ter mir in zadovoljnost srca, kar vsem skupaj srčno želi, Vaša sosestra, MARIE PRISLAND. Ljubljana. ii “Vam, ga. Prisland, kakor vsem dragim Vašim ^ y in mojim ljubim znankam, želim k bližajočim se ’> ii praznikom mnogo neskaljenega božičnega veselja ter if. 'S srečno in blagoslovljeno novo leto! i) j]) Antonija Natlačen. -I, ALBINA NOVAK: KAKO KRASNA SI ZEMLJA SLOVENSKA! nr?*’ (Nadaljevanje.) |IL0 je torej petek popoldne 15. julija, ko smo se peljali in prepevali v avtobusu po lepi zeleni Štajerski iz Mozirja proti Celju. Pri poljudni pesmici “Gremo na Štajersko gledat kaj delajo” smo spremenili besedilo na “Prišli smo na Štajersko in bomo videli kaj delajo . . .” Pesem nam je šla gladko, da smo kar sproti skladali nove kitice. Saj v prijazni družbi kakor je bila naša in pa vožnja po krasnih krajih, kjer se človeku zdi, da je v nebesih na zemlji, se ni treba prav nič siliti, ker ti prihaja vse na misel brez vsiljevanja. Naj ponovim, da šele sedaj umevam domotožje vseh, ki so morali zapustiti svojo rodno domovino in iskati sredstev za življenjski obstanek po tujem svetu. Bila sem rojena v Sloveniji in preživela svoja otroška leta v lepi Ribniški dolini, iz katere smo se izselili v Ameriko leta 1910 in moj spomin na stari kraj je bil vse kaj drugega kakor sem v resnici našla. Mama in ata sta mi dostikrat pripovedovala o čarobnih planinah in dolinah in o čudovito lepi rodni grudi, toda slika v mojih očeh je bila le iz otroških let in zato tudi vse v manjši obliki. Sedaj šele sočustvujem z vami, ki ste se morali posloviti od svojih rodnih krajev, kateri vas vabijo in vabijo nazaj če za dlje časa ne, pa vsaj za kratek obisk, da si obudite lepe spomine in se razveselite med svojimi poznanimi. Tudi vsi, ki smo se nahajali na izletu smo tako radi obiskali vse tiste kraje, od koder so doma naši prijatelji v Ameriki. Ko smo se peljali skozi vasi, trge in mesta smo se v vsakem kraju spominjali na tiste, ki prihajajo od tam. Iz Mozirja na Štajerskem nas je pot peljala skozi trg Žalec, ki je okrog’ sedem in pol kilometrov od Celja. Trg leži med hmeljniki in je središče Savinjskega hmeljarstva. Prebivalstvo se bavi tudi s kovinsko in pletilno industrijo in nekateri tudi s čebelarstvom. V trgu je mnogo obrtnikov in trgovcev. Od tukaj je tudi izhodišče izletov na Mrzlico in druge vrhove, ki se dvigajo na južni strani Savinjske doline. Kot v rimski dobi je ležal Žalec tudi v srednjem veku ob važni prometni žili, k' je vezala preko Ljubljane Primorje s Štajer- prvi Savinjski hmeljar Franc Jamšek (1840-1892). Mnogi izmed nas nismo prej v svojem življenju videli kako raste hmelj in zato smo bili toliko bolj zainteresirani v to rastlino. Posebno še. ker smo vsi prijatelji dobrega piva, za katerega je hmelj zelo važna sestavina. Kar naenkrat smo se znašli v mestu Celje in pred hotelom “Union,” kjer smo izstopili in g. Zakrajšek nam je prav hitro preskrbel lepo opremljene sobe za prenočišče. To je bil že četrti večer, da nam je aranžiral za sobe in je kar na pamet vedel, da potrebujemo sobo za štiri, sobi za tri, sobe za dve in par sob po eno. Tako je bil sicer naš “order” in g. Zakrajšek je bil vseskozi zelo postrežljiv in nam je tudi v tem oziru vedno preskrbel po želji. Kar smo najbolj pogrešale v hotelih je bila kopalnica poleg spalne sobe kakor imamo po Ameriki. V evropskih hotelih se mora naročiti kopelj in to za gotov čas. Ko vprašam sluga, ako grem lahko v kopalnico, ker bi se bila rada presve-žila, mi reče, da je kopalnica oddana do osmih in ako želim za pol devetih me lahko zabeleži. Mislila sem si, kaj ob pol devetih zvečer se ko- Celje sko. Že v tej dobi je bil Žalec važno pristanišče splavarstva po Savinji. Na to spominja tudi cerkveni patron sv. Miklavž, zaščitnik brodarjev. Po 1848 ie Žalec znan zaradi narodnostnih bojev. Leta 1869 je bila tu ustanovljena čitalnica, ki je prevzela vodstvo narodnega preporoda. Dne 6. septembra 1868 se je vršil znameniti žalski tabor, drugi izza ljutomerskega v vrsti slovenskih taborov. Na njem so zborovalci zahtevali zedinjeno in avtonomno Slovenijo, jezikovno enakopravnost ter slovensko šolstvo in sodstvo. Zgodovinsko pomembna je bila tudi manifestacija žalskega tabora 18. marca 1918, ko je okoli sedem tisoč zborovalcev sprejelo resolucijo, ki je zahtevala samostojno Jugoslavijo. Končno je tretji žalski tabor 15. junija 1928, ki se ga je udeležilo deset tisoč ljudi, proslavil 700 letnico lavantinske škofije ter 60 letnico prvega in desetletnico drugega žalskega tabora. V Žalcu je bil rojen pati, kam bi bilo po tem čas iti, nikamor drugam kakor spat in to pa ne bo šlo tako zgodaj. Ko sem videla, da se bo treba umiti zopet v “la-vorju” sem se morala baš tako zadovoljiti. In seveda, bila sem malo pozna za večerjo. Vendar ko pridem na vrt vidim, da so bile tudi drugi pozni in tako je bilo ravno prav. Najprvo mi prinese natakar jedilni list in sama nisem znala zbrati kaj bi bilo boljše, ker ima vsaka mesna rihta svoje posebno ime. Nato gledam na druge, kaj si bodo izbrali, pa mi ena priporoča, da naj naročim “Beograjsko piško.” Seveda nisem še nikoli slišala o tej rihti pa sem mislila, piška je na vse zadnje gotovo tudi tukaj piška in s čim bo okrancljana bom pa videla. Med tem časom pa slišim Nežiko Lahovo, ko naročuje “fruit salad” in natakarju pripoveduje na vse mogoče načine kako se napravi. Natakar napiše naročilo in pravi, da bo gospodična gotovo dobila kar želi. Kmalu dobim “beograjsko piško” in na moje začudenje ni bilo drugega kakor dva velika kosa piške v omaki. Okrog mize pa smeh, ker je zgledalo kakor da bo zadosti za najmanj dve osebi. Najbolj se je pa smejala Nežka in ni se še nehala smejati, ko ji prinese natakar sadje po naročilu oziroma “fruit salad” in tega je bilo polno skledo. Nežika gleda od strani in nato vpraša, če je še kdo drugi naročil kaj sličnega in ker ni, je bilo vse le zanjo. Nekaj časa ogleduje, in nato začne, ampak pomagati so morali še drugi, da so bili koncem konca tudi drugi deležni velike porcije sadja in pa moje piške, ker bilo je vse predobro, da bi pustili dobri jedi vzeti konec kar tako. Imeli sva še eno skrb in sicer, koliko bo znašal račun in bili smo zopet začudeni, ker je bil zmeren. Po dobri večerji smo šle pa na sprehod po mestu. Prav za prav v starem kraju je običaj, da se gre na “špancir” in ta običaj nam je večkrat bil zelo po volji. Tako smo šle po nekaj in nekaj skup in sicer vsaka skupina v svojo smer. Ko se sprehajamo slišimo lepo petje angleške pesmi “Moonlight and Roses” in pa “Down by the Old Mill Stream.” Odkod to petie? Mogoče je radijo program iz Anglije ali Amerike? Tako smo ugibale in kar obstale, da bi še bolj slišale, ko zagledamo da prihajajo okrog vogala naša dekleta in za njimi pa nekaj prav fejst postavnih vojaških častnikov. Kmalu pa se prikaže med nami mož postave, ki nas opozori, da se ne sme peti po cesti in tudi ne preveč na glas govoriti. Dobro, smo si mislile, pa gremo naprej. Tako smo si drug drugemu želeli “lahko noč” in na svidenje do osmih drugo jutro, ko je bil določen izlet na celjski grad. Razpelo na mostu v Celju Nekatere so vstale ob času in nekaterih pa ni bilo od nobene strani. Ko ni bilo ob določenem času družbe na mestu, da bi šli na grad, pravi g. Zakrajšek, da se bo še malo počakalo in če nas ne bo več se ne bo šlo. Vzrok, da smo se razkropile je bil, ker je vsaka hotela spominke za prijatelje v Ameriki in ko smo videle, da imajo v Celju tako vabljive izložbe, smo takoj šle vsaka po svojem opravku. Kar se tiče celjskega gradu sta ga pa samo ga. Prisland in g. Zakrajšek od daleč gledala in ga. Prisland nam je pozneje povedala, da ni bilo treba iti na grad, ker ji je g. Zakrajšek razložil zgodovino nekdanjih celjskih grofov in ji pokazal staro grofijo in ostanke celjskih grofov v cerkvi Marijinega Vnebovzetja. Kmalu je bila ura deset in naročeno nam je bilo, da se ob desetih odpeljemo naprej. Celje je za Ljubljano in Mariborom največje in gospodarsko, prometno in kulturno najpomembnejše mesto dravske banovine. Celje leži na jugu in obenem najnižjem robu celjske kotline in se razprostira na levem bregu Savinje, kjer sprejema reka iz vseh delov kotline večje in manjše pritoke, preden v velikem ovinku ne zakrene v slikovito in precej ozko prečno dolino, ki jo z obeh strani zagrajuje predalpsko hribovje. Ker teče Savinja tik ob južnem robu kotline sprejema vse večje pritoke z leve strani in ti so Ložnica in Sušnica, zlasti pa globoka in kalna Voglajna, ki sprejema že v mestu Koprivnico in malo preje nedaleč odtod deročo Hudinjo. Celje je obenem železniško križišče, še v mnogo večji meri pa izhodišče avtobusnih prog, ki drže večinoma daleč preko okvirja celjskega sreza. Talni načrt mesta je prilagojen toku Savinje. Ulice drže pravokotno na reko ali pa so vzporedne ž njo. Večidel so ulice tlakovane in povsem zazidane, tako da Celje povsem pogreša večjih nezazidanih ploskev. Celje ima okrog 250 trgovin, med katerimi je precejšne število veletrgovin v pravem smislu. V obrti je zaposlenih okrog tisoč ljudi; mesto poseduje več večjih denarnih zavodov, pomembna pa je tudi industrija in sicer proizvodnja barv in kemičnih proizvodov, pohištvena industrija, izdelovanje alkoholnih pijač in kamnoseštvo. V mestu je tudi velik parni mlin. Poleg ljudskih šol ima tri meščanske šole, trgovsko šolo, rudarsko šolo, gimnazijo in glasbeno matico, ki so večji del nameščene v lepih modernih poslopjih. Imajo tudi štiri tiskarne in več knjigarn in mesto se ponaša z lepim muzejem. Kraj je tudi zelo uvaževano letovišče. Poleg domačih gostov iz vseh delov Jugoslavije prihajajo tja tudi Nemci. Kot le-tovičarski kraj ima Celje idealne pogoje: urejena kopališča v topli Savinji, hotele, kavarne, krasno urejen senčnat park in dobre prometne zveze na vse strani ter izredno prijetno okolico. Nizki in lahko dostopni griči v neposredni bližini Celja s preglednim razgledom na mesto in okolico so predvsem: Jožefov grič, Miklavški hrib. Stari grad, Anin vrh, Grmada in Tolsti vrh. V celjski okolici je obilo idealnih smuških terenov. Zimski šport je tod že močno razširjen. Zgodovina Celja seže v drugo ali morda že v prvo stoletje in je bilo že tedaj municipium to je mestna občina z samoupravo po rimskem vzorcu: mestne pravice ji je naklonil cesar Klavdij, odtod tudi ime Claudia, Celeia. Po legendi je bil leta 284 obglavljen v Celju sv. Maksimilijan, ker ni hotel žrtvovati bojnemu bogu Marsu. Vsekakor je imelo mesto že v zgodnji krščanski dobi škofijski sedež. Grof Friderik II. je povzdignil 1. 1451 Celje v mesto z vsemi pravicami in svobodščino ostalih štajerskih mest. Tudi po 1456, ko so izumrli celjski grofje, je ostalo Celje središče celjske grofije. Njeni grofje so bili od sedaj Habsburžani. Tudi ti so bili Celju naklonjeni. Leta 1750 je Marija Terezija prodala celjsko gospoščino grofu Antonu Gaisbrucku, ki je gospodarski urad premestil v novo zgrajeni grad Novo Celje. Po 1848 je Celje postalo avtonomno mesto. Leta 1908 je prevzela mestna občina po ministrski odobritvi stari grb celjskih grofov: modri ščit z 3 šesterokrakimi zlatimi zvezdami. Stara je tudi grofija, nekdaj last celjskih grofov. Na stopnišču je še viden njihov grb. Sedaj ima v grofiji prostore okrožno sodišče. Leta 1927 je bil odkrit in restavriran v veliki dvorani pod dotedanjim stropom starejši ravni strop, ki je ves poslikan. Štiri vogalne slike predstavljajo giganta v silno razgibanih položajih, štiri stranske stene, štiri letne čase in dve sliki antično bitko. Marijin spomenik na Glavnem trgu je bil postavljen 1. 1776 na mestu, kjer je bil usmrčen morilec Pretner. Marijin spomenik na Glavnem trgu v Celju. Ko smo se shajali na avtobus je imela vsaka izmed nas kaj zanimivega za spomin. Ce bi imele čas bi bile vseeno šle pogledat stari grad, ampak čas je vse prehitro potekel in treba je bilo naprej. Ravno pred odhodom se nam je pridružil prijatelj gospoda Zakrajška dr. Stane Vrhove iz Celja in g. Zakrajšek nam pove, da gre gospod doktor z nami za en dan. Bil je takoj lepo sprejet v našo družbo, ker smo takoj videli, da je izvrsten družabnik in nam bo mnogo zanimivega povedal o raznih krajih v tamošnji okolici. Naša prihodnja postaja je bila v Rimskih Toplicah, ker izlet po Sloveniji ne bi bil popolen, ako se ne bi ustavili v toplicah in Rimske Toplice so znamenito termalno in klimatično zdravilišče. Dr. Vrhove nam začne takoj pripovedovati, da so vrelce v Rimskih Toplicah poznali ter jih rabili v zdravilne svrhe že za časa, ko so si Rimljani osvojili del današnje Slovenije ter ga proglasili za svojo deželo. To dokazujejo mnoge izkopnine iz leta 1845 in 1874, ki so Rimske Toplice spravile na dan mnogo ostankov rimskih zgradb in mnogo novcev rimskega izvora. Rimske Toplice ležijo v prijazni Savinjski dolini in so zavarovane proti vetru in prahu, ker jih obdajajo vse naokrog gozdovi. Zaščitena lega kopališča in radioaktivnost njegovih vrelcev vplivajo na rastlinstvo, tako da uspevajo tudi najbolj eksotične rastline, katerih bujnost in lepota razveseljuje gostom oko. Vrelci so zelo radioaktivni, ker vsebujejo neobičajno veliko množino naravne ogljikove kisline. Gostom je na razpolago velik skupen bazen kakor tudi lepo število moderno urejenih posebnih mramor-nih kabin. Vrelci služijo tudi kot zdravilna pijača, ki jo predpiše v slučaju potrebe kopališki zdravnik. Dietna kuhinja je pod zdravniškim nadzorstvom. Na novo otvorjeno top-liško kopališče je prvo te vrste v Jugoslaviji in nudi gostom razen kopanja tudi možnost sončenja in zračnih kopeli. Ko smo slišale koliko zdravilnih sredstev vsebujejo ti vrelci, smo kar komaj čakale, da bomo tam. Tiste, ki smo imele s seboj kopalne obleke smo hrepenele po priliki, da bi se šle Plavalni bazen v Rimskih Toplicah osvežit v vodo in posebno še zato, ker nam je bilo povedano, da je voda topla. Kar naenkra* smo zdrčale proti bazinu in bile v vodi. Nekatere so pa šle v zasebne kabine, ker so hotele imeti privatnost. Šele, ko smo bile v vodi približno eno uro, nam gospod doktor pove, da je pol ure zadosti za enkrat, ker vsebuje voda mnogo ogljikove kisline in smo bile že dovolj dolgo v vodi. Želela sem si, da bi mi čas dopuščal še enkrat obiskati te čudovite toplice predno bo treba nazaj* v Ameriko, ampak tistega časa ni bilo. Pa drugič! Nekatere so se bale iti v vodo in so na nas en čas gledale kakor da bi me ne smele iti, ampak ko smo se vrnile med nje in ko so na nas gledale pri kosilu in videle naš apetit in naše veselo razpoloženje pa vem, da so v srcu želele, da bi le bile prinesle svoje kopalne obleke. Pa drugič. Rojstna hišica ge. Prislandove v Rečica, Štajersko. Pred hišico vidimo teto Franjo s košem na rami Bilo je okrog pol dveh popoldne, ko smo se odpeljali iz Rimskih Toplic proti Zidanem mostu. Sicer je bil načrt za popoldne precej obširen, namreč iz Štajerskega na Dolenjsko do Novega mesta in če bo čas, do Metlike. Vožnja je bila prijetna, ker smo videli vedno kaj novega. Kilometri so se nam zdeli kratki, čeprav so nam bile ozke in prašne ceste večkrat v nejevoljo. Mislili smo si, zdaj se vozimo v starem kraju, kjer bi bila vsaka udobnost “luksus” pa bodisi pri stanovanjih ali pri vožnji. Res, v starem kraju si pa ne privoščijo ničesar. Vse povsod je taka skromnost, ki nima para v Ameriki. Kako so se mi smilili ljudje in posebno ženstvo, ki ne pozna drugega kakor trdo delo po polju, v hlevu, pri živini, toda za počitek ali kaj dobrega užiti, tisto pa pravijo “ne moremo, nimamo, smo prerevni.” Ne vem ali res nimajo tistega potrebnega gospodarskega smisla, da bi si pomagali do boljšega, ali kaj? Ali se ne bo naš slovenski narod nikdar otel svoje revščine? Kolikokrat sem v srcu želela: “Bog se jih usmili! Ti naši pridni, pošteni, sposobni ljudje, zakaj jim voditelji ne pomagajo priti do kaj boljšega?” Ce bi jaz imela moč ali sredstva, bi storila vse v svoji moči za pospešitev industrije in trgovine med njimi, ker ljudstvo tako silno potrebuje zaslužka. Potem ceste, ki so izpeljane po tako lepih krajih in te ceste so tako zapuščene in še pc tistih, ki so tlakovane ie ponavadi prah, ki se vzdigne za vozmi in avtomobili, kakor oblak. Večkrat sem ugibala s kakšno tvarino so neki te ceste tlakovane, ki se tako kadi za vozili. Pc nekaterih cestah je posuto gotove vrste kamenje, ki ga vozovi zdrobijo v pesek, in se kadi kakor moka v mlinu. Še v mlinu se tako ne kadi. Uverjena sem, da ravno ceste, če bi bile take kot se šika bi promovirale trgovski in turistični promet. Poglejmo Švico, kako bogata država je in to radi turističnega prometa! In naša Slovenija je v mnogih ozirih veliko bolj slikovita in njene čudovite planine in pokrajine bi nudile turistom mnogo naravnega užitka, za katerega tako drago plačujejo turisti po drugih boli progresivnih državah. Pri tem bi prišlo mnogo denarja v Slovenijo in denar je kar naša dežela tako resno potrebuje. Najlepši del Jugoslavije je Slovenija in njeno prebivalstvo je najbolj delovno ljudstvo v Jugoslaviji, zakaj bi torej ne dobili tudi vso tako neobhodno prepotrebno pomoč od države. V tem oziru bi ne smelo biti preveč politike in ne drugih za-pletljajev, ker nihče drugi ne trpi zaradi tega odlašanja kakor država sama in pa njeno prebivalstvo. Kmalu smo se približali Zidanem mostu, ki je eno najvažnejših železniških križišč v vsej državi. Kraj leži v soteski med strmimi pečinami ob izlivu Savinje v Savo in ima izredno slikovito lego. Tukaj sta dva železniška mostova in kameniti most za osebni in tovorni pro- assafir Zidani most met. Prebivalci žive pretežno od dela pri železnici. Pravijo, da ie že v rimski dobi bil kraj obljuden in je že tedaj obstajal most čez Savo ali Savinjo. Tudi kasneje je kraj obdržal svoj prometni pomen. Vojvoda Leopold Slavni je dal leta 1222 sezidati most čez Savo in v obrambo tega mostu je dal najbrž še isti vojvoda zgraditi tik nad postajo grad Klausenstein, tudi Stari grad imenovan. Danes so grajske razvaline že zaraščene. Radi borbe c Celjani je dal Friderik III. leta 1442 podreti tudi most. Bivši trgovski prometni pomen je kraj znova dobil v začetku 19. stoletja, ko so odtod zgradili cesto proti Rimskim Toplicam—Loka. Leta 1826 so mesto do tedanjega broda zgradili kameniti most preko Savinje. Leta 1849 so postavili železniški most, po katerem je stekla južna železnica. Zidani most je tedaj prevzel vlogo Zaloga in postal je važno savsko pristanišče. Tu so blago nakladali na vlak in obratno na ladje, ki so jih vlačili po Savi navzgor. Plovba po Savi je ohranila svoj pomen do leta 1862, ko je bila otvorjena železnica Zidan most —Zagreb—Sisak. Tretji železobetonski most, ki omogoča direktni železniški promet med Ljubljano in Zagrebom je bil dograjen leta 1931. S tem je postal Zidan most mednarodno železniško križišče. Torej v tem kraju se izliva Savinja v Savo in pokrajina je zelo gorata in skalovita. Visoke skalne stene se dvigajo deloma neposredno nad Savo pa tudi na levi strani Savinje. Tako smo nadaljevali svojo pot ob Savi in se peljali skozi Radeče, Sevnico, Rajhenburg in prišli do mesta Krško, kjer se je avtobus ustavil, da je šel g. Zakrajšek po razglednice in izstopili so tudi drugi, ker smo se ustavili ravno pred gostilno, kjer smo videli napis, da imajo izvrstno pivo. Saj vrček piva se zelo prileže suhemu grlu. Mesto Krško ima prijetno lego, prijazno okolico in ugodne klimatske razmere. Vinorodno gričevje nad Krškim nudi s svojimi holmci, grapami, zidanicami, hrami in cerkvami za sprehode in izlete zelo lepo in pestro sliko. Del mesta je nizko nad savsko gladino, da Sava ob visoki poplavi doseže hiše. Glavni del mesta pa stoji med župno cerkvijo sv. Janeza in trgovino Engelsberger. Mesto je izrazito obcestnega tipa s sklenjeno zazidano glavno ulico ob banovinski cesti. V južnem delu mesta se vzpenja preko Save močan lesen most v vas Videm, ki leži na levem bregu Save v ravnini pod vinorodnimi goricami. Na severnem koncu mesta je nekdaj stal krški grad, danes Stari grad imenovan in je že preko 150 let v razvalinah. Na gričku nad mestom je tudi cerkev sv. Rozalije, dasiravno stara, je še danes zelo obiskovana romarska cerkev. Zapustili smo Krško in kmalu tudi reko Savo, ob kateri smo se vozili od Zidanega mostu ter krenili po banovinski cesti proti mestu Kostanjevici, Dolenjsko. Kostanjevica je najstarejše dolenjsko mesto na poldogovatem otoku Krke. Otok je umetnega izvora; nastal je v srednjem veku na ta način, da so prekopali okljuk Krke okrog mesta v otok. Na jugovzhodni strani priteka v okljuk potok Studeno. Na otok držita od severa in juga dva lesena mostova, po katerih gre po dolgem skozi mesto državna cesta Novo mesto—Zagreb, ki tvori obenem glavno mestno ulico. Mesto je važno križišče cest. Neugodne so pa skoro vsakoletne poplave. Ob takih prilikah se vrši promet od * hiše do hiše s čolni. Mesto ima več trgovin, tovarno usnja, parno žago, več gostiln s tujskimi sobami, celo vrsto obrtnikov in je sedež raznih uradov. Kostanjeviška župnija je obstajala že v 12. stoletju in ima zanimivo zgodovino. Iz nje so izšle župnije Čatež in Velika Dolina. Iz Kostanjevice prihaja več znamenitih pisateljev: Bele Ivan, Fabinc Franc, Marešič F. in dr. Oražen Ivan, prvi starosta jugosl. sokolstva in ustanovitelj “Oražnovega dij, doma” v Ljubljani. Iz Kostanjevice smo imeli približno 24 kilometrov do Novega mesta, in državna cesta nas je peljala skozi Št. Jernej. Ta velika vas leži v ravnini Krškega polja. Skozi vas, ki se ob državni cesti razširi v prostoren trg, teče potok Kobila, ki žene mlin. Ima več gostiln s tujskimi sobami, trgovcev in obrtnikov. Znane so tudi Šentjernejske konjske dirke, ki se vsako leto vrše o sv. Petru in Pavlu. Dirkališče se nahaja na vzhodni strani vasi ob državni cesti. V vasi ima banovina svojo žrebčarsko plemenil-no postajo, kjer ima svoje žrebce od februarja do avgusta. Št. Jernej ima pet letnih sejmov, ki so dobro obiskovani. Ima tudi ugodno izhodišče v Pleterje, v Mali Lurd, v Rakovnik, na Opatovo goro, k raznim starim gradovom pod Gorjanci in ob Krki, na Tolsti vrh, v podzemsko jamo v Petrin jevki in na Gorjance in je tudi pripravno letovišče. Ga. Prisland nam je povedala, da je mnogo poznanih v Ameriki doma iz Št. Jerneja. Tudi jaz sem že večkrat srečala prijatelje, ki so doma iz Št. Jerneja. Sliko te vasi priobčimo v prihodnji izdaji. Iz Št. Jerneja do Novega mesta je pa približno 17 kilometrov. Ko je petje utihnilo za kratek čas, saj že kar veste, da smo radi prepevali, mislim, da je ni pesmi, da ne bi prišla v “štih,” nam pa pove ga. Šloserjeva, da se nahajamo blizu njene rojstne vasi Mali Slatnik in nas novabi na kozarec “dolenjca,” vozniku pa naroči, da se naj ustavi pri gostilni tik ob cesti. Mali Slatnik spada pod občino Šmihel— Stopiče in je malo več kot 4 kilometre od Novega mesta. Izstopili smo samo za toliko časa, da smo si malo kite stegnili in potem pa ha j d zopet na avtobus proti Novemu mestu. Kako je bilo od tukaj naprej boste pa brali v prihodnji izdaji. In takrat pride na vrsto Metlika, Semič, Črnomelj, Kočevje, RIBNICA, Sodražica, Bloke, Cerknica, Rakek, Planina, Postojna, Logatec, Vrhnika, Podlipa, in povratek v Ljubljano. V prihodnji izdaji upam zaključiti potovanje po Sloveniji, ker potem pride na vrsto južni del Jugoslavije, namreč Hrvatsko in Srbsko, kjer smo videle mnogo zanimivega. Iskreno želim, da bi v novem letu mnogo izseljencev obiskalo svoje drage v domovini. Vsem rojakom in rojakinjam v stari in novi domovini v imenu celokupnega članstva Slovenske ženske zveze pa voščim “Veselo novo leto 1939!” Solčava vas v Zgornji Savinjski dolini ŽENSKI SVET Raziskovalka severnih pokrajin y^MERICAN GEOGRAPHICAL SOCIETY, ki izdaja mesečnik z enakim imenom, bo letos odlikovala žensko za njene posebne izredne zasluge v raziskovanju polarnih krajev. Pred 86 leti je ena ženska prejela to posebno Cullum medalijo in letos bo tako počaščena gdč. Louise A. Boyd. Dosedaj smo čitali le o možeh, ki so tvegali svoje življenje, da prodro skrivnosti severnega sveta. Dasi se jih je veliko ponesrečilo in se niso nikdar vrnili, da bi sporočali o svojih najdbah, pa je gdč. Boyd letos vodila že šesto ekspedicijo ter dosegla rekord, ko je priplula v najsevernejši del. Brodariti med ledenimi gorami ni prav varen šport in tak uspeh je treba znati ceniti. Darilo za gospo Roosevelt J-JVALEZNO špansko ljudstvo bi se rado oddolžilo gospej Roosevelt za njeno humanitarno sodelovanje, kjerkoli je njena pomoč potrebna. Zbrali so umetnine slavnega slikarja Goy-a, katere bo osebno izročil slikar Louis Quita-nilla, ko bo prišel slikat španski paviljon za svetovno razstavo. V zbirki je tudi obris mesta Madrida s točnimi označbami, kjer so padale bombe in bengalske luči. Vsa zbirka je dragoceno vezana in nosi napis: To Mrs. Eleanor Roosevelt. Spomin od španskega ljudstva. V jeseni 1938. Stalna registracija vseh volivcev 7NANO nam je, da imajo naše posamezne države različne zakone in vsaka posamezna država urejuje svoje zadeve po svoje. Zato je tudi glede registracije volivcev tako, da so v 32 državah stalno registrirani, po drugih se pa registrirajo vsako leto sproti pred volitvami. Marsikatero izboljšanje so dosegle ženske in tako se tudi sedaj trudijo zato, da bi se vse države zedinile in vpeljale stalno registracijo vseh volivcev, obeh spolov. Ta način bi predvsem zmanjšal stroške za polovico in goljufije z glasovi bi bile čisto onemogočene. To se je že dokazalo v državah, kjer imajo tako registracijo že več let. Podpis pri prvi registraciji bi bil identifikacija volivca pri poznejših volitvah. Ker pa je taka registracija tudi za udobnost volivcev samih, je upati, da bo ta reforma sprejeta od vseh držav, katere še nimajo stalno registracije. Panameriški kongres v Lima, Peru 1WIESTO LIMA leži nekako sredi obale te države, ki se razteza ob Tihem oceanu. Tja so pohiteli zastopniki naših in 21 južno-ameriških držav, da bi se posvetovali glede nevarnosti, ki preti demokratičnim državam in ogroža svetovni mir. Ameriško delegacijo vodi državni tajnik Cordell Hull, ki je zelo zmeren politik. Izmed žensk je bila imenovana delegatinjam gdč. Kathryn Lewis, hči poznanega delavskega voditelja in ustanovitelja C. I. O. To imenovanje je vzbudilo veliko presenečenje. Dekle je še mlado in javnosti nepoznano. Druga delegatinja pa je ga. Elsie Musser iz Salt Lake City, Utah, ki se veliko trudi za odpravo vojska in dosego miru. Njej se bo pridružila deputacija iz New Yorka. Razni ženski klubi in organizacije so poslale svoje zastopnice na to konferenco, kjer bodo delegatom predložile svoje načrte. Dr. Edith E. Ware, ki študira avtorske pravice (copyright), bo posredovala za prosto izmenjavo književnih del in umetnin iz ene države v drugo. Načelnica komisije za ženske pravice naših južno-ameriških držav, gdč. Doris Stevens bo predložila vprašanje za volivno pravico žensk in pravico do služb v uradih, ki bo ena izmed važnih točk, katere bodo ženske predložile delegaciji. S svojo navzočnostjo bodo dale moralno podporo za izpeljitev vseh blagih idej, ki so na programu. Osmi panameriški kongres se je začel v petek 9. decembra in vsi pričakujemo najboljšega meddržavnega sporazuma naših dobrih sosedov. Pisateljica Dorothy Thompson ^MERIŠKO časopisje prinaša mnogo zanimivih spisov in člankov od ženskih pisateljic. Med vsemi pa se po svojih izvanredno dobrih člankih odlikuje Dorothy Thompson. Svetovni dogodki in politični položaj tukaj in v Evropi je snov, katero jako spretno obdeluje. Junija meseca jo je odlikovala univerza Columbia in sedaj ji je pa Liga ameriških žena podarila zlato medaljo. Slavljenka je v svojem govoru poudarila, da naj 'ženske ostanejo delovne na vseh poljih in naj nikdar ne dopuste, da bi se jih potisnilo v ozadje, kakor se to dogaja v deželah izgubljene osebne svobode. Dotaknila se je tudi pogodb v Monakovem. Rekla je, da bi ženske nikdar ne podpisale take pogodbe, ker se predobro zavedajo, da izdajstvo ni še nikdar rodilo miru ii! da se vojske ne končajo z grožnjami. Dorothy Thompson piše za New York Herald-Tribune in za druge liste pod časniškim sindikatom in magacini. V privatnem življenju je ga. Sinclair Lewis. Ime Estera je prepovedano v Nemčiji V Nemčiji ne bo nobena deklica več krščena na Estero. Tako se je prepričal neki oče, ki je hotel dati svoje dete krstiti za Estero. Mogoče mu je bilo ime tako všeč ali pa je hotel, da bi njegova volja veljala, ker se ni hotel dati pregovoriti. Obrnil se je na sodnijo ter pričakoval zanj ugodne rešitve. Moremo si pač misliti njegovo začudenje, ko mu je sodnik začel pripovedovati povest o Esteri iz biblije. Prvič je bila Judinja, kar bi bil dovolj tehten vzrok, da se tako ime črta. Življenje te Estere pa je pri-spodobljeno temu, kakor ga vodi znana Magda Lupescu na romunskem dvoru. Qče se je moral ukloniti ter izbrati ime, katero je vlada odobrila. Tako je v deželi diktatorjev. Plače hišnih delavk J^OSLEJ so gospodinje same določale plačo tistih, ki so delali zanje. Če je bila gospodinja poštena in pravična, je plačala boljše. Če je bila gospa Skopulja, je pa svojo služkinjo prikrajšala pri plači, pri hrani, pri prostosti in udobnosti. Zato menda je je vsako dekle branilo iti služit in je rajši vrašala za delo v tovarni, kjer je delala za majhen denar, pa je imela vsak nekaj svobode in manj strahovanja. Kakor slišimo se bodo te razmere precej spremenile. Spremembe bodo za delavke in delodajalke. Komisija, ki proučuje delo in industrijo je prišla do sklepa, katerega je predložila mestnemu klubu žensk v New Yorku. Določili so najnižjo mesečno plačo $40.00 in najvišji tedenski delavni čas 60 ur. Na podlagi polletne preizkušnje take plače in takih ur, naj potem sporočajo uradu, da se naredi še kakšna sprememba v tem oziru. Delovne ure naj bi se tudi določile od takih ur, ko delavka ne dela ampak mora biti doma, da sprejme kakšno sporočilo po telefonu ali kaj drugega. Če je dve uri sicer prosta a vendar mora biti doma, naj se ji te dve uri šteje kakor da bi eno uro delala čez dan. V slučaju, da je delavka delala več kakor 60 ur, naj se ji te ure posebej plačajo ali pa naj se ji doyoli nekaj več prostega časa med tednom. V nobenem slučaju pa ne sme služkinja delati več kakor 66 ur. To je šest ur več kakor določa nova odredba. Minimalna plača $40.00 na mesec naj se poviša sorazmerno z spretnostjo in sposobnostjo, katero delavka pokaže. Razume se, da ta minimalna plača ne velja za izkušene delavke z dobrimi spričevali in večletnimi skušnjami. Taka delavka lahko zahteva kar misli, da je vredna. Spalnica naj bo primerna za delavko, katera naj ima * tudi prosto do kopalnice. Ako delavka živi kje drugje, naj se ji doplača primerno vsoto za stanarino. Določene so tudi počitnice s plačo od enega do dva tedna. Za večjo varnost obeh strank, naj si gospodinja preskrbi zavarovalnino “Workmen’s Compensation Insurance.” Veliko deklet prihaja v New York za delom in je dobro, če vedo kaj o plačah in zahtevah, katere lahko stavijo svojim gospodinjam. V New Yorku so tudi posebni tečaji za hišnice, strežnice itd. Izvežbana delavka je upravičena do veliko večje plače. Svetovala bi vsaki, da porabi svoje proste večere za šolo, pa ji ne bo nikdar žal. FINANČNO POROČILO S. 2. ZVEZE ZA MESEC NOVEMBER 1938 DOHODKI: Št. Podružnica Mesečnina Pristopnina Razno Skupaj Št. članic $ 30 00 $ 30.00 120 2 Chicago, 111 . $ .25 35.00 139 3 Pueblo, Colo . .20 62.20 248 4 Oregon City, Ore . .10 10.10 41 29 50 29.50 118 6 Barberton, 0 . .10 47.60 194 7 Forest City, Pa . .20 36.70 147 8 Steelton, Pa . —.— 21.25 83 9 Detroit, Mich . .10 17.85 68 10 Cleveland (Collinwood), 0 . .30 131.05 530 12 Milwaukee, Wis $1.50 .20 70.95 278 13 San Francisco. Cal —.— .10 43.60 175 14 Cleveland (Nottingham), 0. .. 131.75 —.— .20 131.95 394 15 Cleveland (Newburg), 0 —.— .70 72.45 283 16 South Chicago, 111 —.— —.— 54.25 217 17 West Allis Wis 45.25 180 26.75 104 19 Eveleth, Minn .20 25.20 102 20 Joliet, 111 —.— .50 97.50 393 21 Cleveland, 0 —.— .35 33.60 134 22 Bradley 111 6 75 6.75 27 23 Ely, Minn ,— .55 64.05 254 24 La Salle, 111 —.— .30 36.80 149 25 Cleveland, O —.— 1.20 255.25 1,023 26 Pittsburgh, Pa —.— .10 35.60 142 27 North Braddock, Pa —.— .60 22.85 90 28 Calumet, Mich —.— .25 28.50 113 21 30 Aurora, 111 .10 7.60 31 31 Gilbert, Minn —.— .10 25.60 102 48 00 48.00 174 33 New Duluth, Minn 15.75 , .10 15.85 64 34 Soudan, Minn —.— .30 10.05 42 35 Aurora, Minn —.— .40 20.90 82 36 McKinley, Minn —.— .10 6.85 28 37 Greaney, Minn —.— .30 8.80 34 38 Chisholm, Minn —.— 1.05 38.80 150 39 Biwabik, Minn —.— .10 10.60 43 40 Lorain, 0 —.— 1.50 38.80 150 41 Cleveland (Collinwood), O * —.— —.— 82.00 323 42 Maple Heights, 0 —.— —.— 9.50 38 23 25 23.25 93 45 Portlaad, Ore .20 14.95 59 46 St. Louis, Mo —.— —.— 8.00 32 38 00 38.00 151 48 Buhl, Minn .— 5.00 20 49 Euclid (Noble), O —.— .20 26.70 106 50 Cleveland, O —.— .75 34.50 135 51 Kenmore, 0 —.— —.— 5.75 23 52 Kitzville, Minn —.— —.— 11.75 47 53 Cleveland (Brooklyn), O —.— .20 9.45 37 54 Warren, 0 —.— .25 16.00 62 55 Girard, 0 —.— .10 11.35 43 38 00 38 00 152 57 Niles, 0 —.— . 14.00 53 6 75 6.75 27 61 Braddock, Pa —.— . 13.00 50 62 Conneaut, 0 —.— .10 5.85 24 63 Denver, Colo 13.00 —.— .30 13.30 52 12 75 12.75 51 65 Virginia, Minn —.— . 14.25 57 66 Canon City, Colo 7.25 —.— . 7.25 29 67 Bessemer, Pa 11.00 .75 .35 12.10 40 6.75 6.75 27 3.75 3.75 15 71 Strabane, Pa 9.25 —.— .20 9.45 36 72 Pullman, 111 10.50 —.— .40 10.90 42 17.00 17.00 55 74 Ambridge, Pa 17.25 —.— .20 17.45 69 77 N. S. Pittsburgh, Pa 16.00 —.— —.— 16.00 64 78 Leadville, Colo 15.55 —.— .30 15.85 62 79 Enumclaw, Wash 5.25 —.— .40 5.65 21 80 Moon Run, Pa —.— .50 10.00 34 81 Keewatin, Minn 14.50 —.— —.— 14.50 58 83 Crosby, Minn 3 25 —.— —.— 3.25 13 št. 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 DOHODKI: Podružnica New York, N. Y........ Depue, 111............ Nashwauk, Minn........ Pueblo, Colo.......... Johnstown, Pa......... Oglesby, 111.......... Bridgeville, Pa....... Verona, Pa............ Crested Butte, Colo. Brooklyn, N. Y........ Obresti od bondov ($6,000). Skupni dohodki v novembru.. Mesečnina Pristopnina Razno Skupaj Št. člani 15.25 —.— 15.25 44 9.75 .10 9.85 39 3.50 —, —.— 3.50 14 12.75 —.— —.— 12.75 52 8.75 —. .50 9.25 33 1200 1.50 —.— 13.50 48 2.50 —.— .30 2.80 10 6.00 —. —.— 6.00 24 5.00 —.— —.— 5.00 20 3.75 —.— —.— 3.75 15 $5.25 $14.90 $2,380.50 97.50 9,280 $2,478.00 IZDATKI: Za umrlo Josephine Mayhan, podr. št. 16 (rojena 1 .aprila 1839, prist. 1. maja 1936, umrla 29. oktobra 1938 S Za umrlo Frances Okorn, podr. št. 19 (rojena 16. julija 1893, prist. 4. januarja 1938, umrla 7. novembra 1938)........... Za umrlo Frances Lustig, podr. št. 22 (rojena 17. oktobra 1877, prist. 1. avgusta 1928, umrla 29. oktobra 1938).... Ameriška Domovina, za tiskanje novemberske Zarje......................................................................... Znamke za novembersko Zarjo.............................................................................................. Pošta in raznašanje novemberske Zarje v Clevelandu....................................................................... Ameriška Domovina, 400 kuvert z znamkami za uredništvo n 500 pisemskih papirjev za urad gl. predsednice, skupaj .................................................................................................................. Edinost Publishing Co., 3,000 prošenj za sprejem......................................................................... Edinost Publishing Co., 500 kuvert z znamkami za urad glavne tajnice .................................................... Deset izvodov knjige “Narodni Adresar”................................................................................... Oglas v programni knjižici podružnice št. 25 ob praznovanju desetletnice ............................................... Vozni stroški in dnevnice ob izročitvi Zlate spominske knjige podružnici št. 87, Pueblo, Colo., $119.36, stroški (slike, trakovi, cvetl:ce) $5, skupaj.................................................................................... Pisarniške potrebščine za glavni urad: bond paper, yellow second sheets, clips for stapler, typewriter ribbon, tubes for mailing charters, 2 notary seals, skupaj....................................................................... Stroški za izmenjavo čekov v novembru.................................................................................... Najemnina za glavni urad in uredništvo, za november...................................................................... Uradne plače za mesec november: glavna predsednica, glavna tajnica in urednica ,skupaj................................... 100.00 50.00 100.00 488.35 30.28 44.00 21.28 17.85 19.95 15.00 20.00 124.36 5.36 1.13 20.00 230.00 Skupaj ...............................................................................................................$1,287.56 Ostalo v blagajni 31. oktobra 1938.....................................................$84,407.07 Dohodki v novembru 1938................................................................. 2,478.00 Skupaj ........................................................................$86,885.07 Izdatki v novembru 1938.............................................................. 1,287.56 Preostanek v blagajni 30. novembra 1938..........................................$85,597.51 Josephine Račič, gl. tajnica. NAZNANILO IZ GLAVNEGA URADA Finančno poročilo za mesec oktober 1938, priobčeno v Uredništvo prosi, da oprostite. Zato naj bo ta del poročila zadnji Zarji, se je od podružnice št. 52 do št. 78 zmešalo. še enkrat priobčen tukaj: Št. Podružnica Mesečnina Pristopnina Razno Skupaj Št. članic 52 Kitzville, Minn....................................-.$ 11.75 —$ .10 $ 11.85 47 53 Cleveland (Brooklyn), 0............................... 9.25 —.— —.— 9.25 37 54 Warren, 0............................................ 15.75 —15.75 63 55 Girard, 0............................................ 13.50 —13.50 45 56 Hibbing, Minn. .!.................................. 38.00 —.25 38.25 152 57 Niles, 0............................................. 13.50 —13.50 52 59 Burgettstown, Pa...................................... 6.75 —.— —.— 6.75 27 61 Braddock, Pa......................................... 12.50 —.— —.— 12.50 50 62 Conneaut, 0........................................... 6.00 —.— -10 6.10 23 63 Denver, Colo....................................... 13.15 —.— .30 13.45 52 64 Kansas City, Kas..................................... 12.75 —.—• —.— 12.75 51 65 Virginia, Minn ..................................... 14.25 $1.50 —.— 15.75 57 66 Canon City, Colo...................................... 7.25 —.— —.— 7.25 29 67 Bessemer, Pa.......................................... 8.75 —.— 10 8.85 35 68 Fairport Harbor, 0.................................... 6.75 —.— —.— 6.75 27 70 Aliquippa, Pa......................................... 3.75 —.— —.— 3.75 15 71 Strabane, Pa.......................................... 9.25 —— -20 9.45 36 72 Pullman, 111......................................... 10.50 .75 .40 11.65 42 73 Warrensville, 0...................................... 13.25 ——— 13.25 49 74 Ambridge, Pa......................................... 17.25 —.— .20 17.45 69 77 N. S. Pittsburgh, Pa.................................... 16.00 2.25 —18.25 m 78 Leadville, Colo...................................... 15.75 —-30 16.05 63 Seja izvrševalnega in nadzornega odbora se bo vršila 11. in 12. januarja 1'939 na Zvezinem glavnem uradu. Nova podružnica št. 5):!, Hrooklyn, N. Y., je bila ustanovljena 26. novembra 1938, s 15 začetnimi članicami. Organizirala jo je Mrs. Helen Corel. Predsednica Helen Corel, tajnica Agnes Klarich, blagajničarka Helen Hodnick. Novo podružnico iskreno pozdravljamo in ji želimo najlepšo bodočnost. --------o-------- nove Članice v novembru, nm Podr. Ime nove članice Ime agitatorke 12 Medved Helen Mary Schimenz 12 Razbornik Josephine »» 23 Tkalcich Johanna Barbara Rosandich 25 Fink Antonia Mary Kapla 25 Kozel Mary Louise Kozel 25 Mohorčič Mary " 25 Reschke Laura ” 25 Krainz Jennie Mary Krajnc 25 Železnik Angela Mary Otoničar 25 Hren Rose Mary Otoničar Jr. 25 Sajovic Bertha Mary Piks 25 Sajovic Mary >> 25 Purcell Miss Anna Mary Strojin Podr. Ime nove članice Ime agitatorke 25 Star Mary Mary Otoničar 26 Morris Gertrude Mary Coghe 38 Casey Mary Jennie Perkovich 38 Pusto var Jessie Mary Sušnik 67 Jevtich Emilia Katherine Herbolich 89 Boh Julia Mrs. John Dusak 89 Senica Victoria >» 93 Burgar Cecilia Helena Corel 93 Hodnick Helen ” 93 Hutter Katherine ” 93 Klarich Agnes 93 Križman Frances ” 93 Križman Mary ” 93 Majestic Mary ” 93 Ruppe Frances ” 93 Saimich Frances »» 93 Seidel Mary *’ 93 Seidel Mary ” 93 Shager Frances ” 93 Corel Helena ” 93 Stravitch Agnes 93 Stravitch Anna ” Josephine Račič, gl. tajnica. 1 > ■ r!r> St. 1, Sheboygan, Wis. — Srečno novo leto voščim vsem sestram SŽZ in vsem dragim. Bog vas živi! Na glavni seji smo imele prav lepo udeležbo. Navzoče so se zavedale svojih dolžnosti brez vsake nepotrebne debate. Odbor za leto 1939 je: preds. A. Retell, tajn. M. Krainz, blag. M. Fischer, zapisn. A. Modiz, nadzornice: M. Prisland, C. Mohar, J. Kovačič; rediteljica ga. Marvar. Načelnice za kegljaško tekmo sredno-zapadne skupine, ki se vrši v pomladi v našem mestu so: P. Rupar, J. Mohar, M. Eržen, A. Retell, J. Ribich, T. Zagožen. Najlepša hvala vsem sestram, ki ste prispevale stvari za božični par-di in posebna hvala sestram Prisland, Zagožen, Rupnik, Krainz, Bowhan in Suscha. Hvala lepa gl. predsednici za krasna darila, kater je poklonila sestram Rupar, Radovan in meni, kakor tudi naši marljivi sestri Eržen, ki vedno skrbi za našo postrežbo po seji in vselej imamo kaj prav dobrega. Hvala lepa, Meta! Hvala lepa tudi sestrama Repenšek in C asi za komični prizor, pri katerem smo imele mnogo smeha. Izvoljen je bil tudi pripravljalni odbor za Materinsko proslavo in v ta odbor so izvoljene mlade članice, katerim bomo me starejše prav rade pomagale, kjer bo treba. Odbor je sledeči: A. Bregar, M. Eržen, J. Radovan, A. Retell in P. Rupar. Sestra Mary Zavrl je bila v nezgodi in dobila prav resne poškodbe. Želimo ji skorajšno okrevanje, da bi bila zopet med nami, ker jo zelo pogrešamo. Naj lepše pozdrave vsem sestram! — A. Retell, predsednica. Št. Z, Chicago, 111. — Prihodnja seja se vrši 5. januarja; ne pozabite priti, ker bodo prebrani šestmesečni računi. Naznanjam vam tudi, da bo sestra Erjavec kazala slike iz stareg kraja, ko pride na polletno sejo glavnega odbora. Slike se bodo kazale na sredo večer c’rugi teden v januarju pri sestri Tomazin. Imele bomo tudi prigrizek in domačo zabavo kakor tudi ples z metlo. Natančen datum bo po-ročan v Amerikanskem Slovencu. Ne zamudite te lepe prilike. Na zadnji seji je bil ponovno izvoljen ves dosedanji odbor za leto 1939. Srečno novo leto želim vsem sestram! — Lillian Kozek, tajnica. Pueblo, Colorado. — Nedelja 13. novembra je bila za našo naselbino velikega pomena, ker na ta dan je bila v naši sredi urednica sestra Novak, ki je osebno počastila našo mlado podružnico št. 87 ter ji izročila Zlato spominsko knjigo, katero so si mlade članice pridobile v zadnji kampanji kot častna odlika za zmago. Podružnica posluje v angleškem jeziku, ker so včlanjene po večini tu rojene Slovenke. Sestra Novak je dospela v Pueblo v soboto opoldne misleč, da me bo presenetila s svojim prihodom ter prišla s-ma na moj dom, ker mi ni poslala definitivnega poročila ob kateri uri pride. Toda sestra Prit zel in jaz sva šli vseeno na kolodvor, ker se je nama dozdevalo, da gotovo pride ob tistem času. In res, komaj pridevi skozi sprednja vrata, ko zagledavi Albino korakati prav modro in ne vem katera je bila najbolj presenečena, ali ona ali me. Vpraša naju kako sva vondar sumili, da pride ob tem času. Njen glas, ki je ponavadi precej močan je bil nekam hripav in nama se takoj opraviči, da je prinesla s seboj tudi prehlad, in da bo treba zdravil. Jaz sem ji takoj obljubila lipovega čaja, gomile in vseh različnih zdravil za prehlad, ker naša punca mora biti zdrava za v nedeljo. Malo se nam je pa vseeno posrečilo, ampak sama si je pa največ pomagala s svojo korajžno in veselo naravo, da smo jo kar občudovale obenem pa sočustvovale ž njo. Slavnost je izpadla prav sijajno in uspeh je bil vsestransko izvrsten. Že s svojo polnoštevilno udeležbo pri sv. maši ob pol osmih v nedeljo so članice pokazale, da so ponosne na svojo organizacijo in na vse kar predstavlja. Skupno so pristopile k sv. obhajilu in v molitvi prosile za dober izid in bile so uslišane. Bil je res dan za naše žene in dekleta od ranega jutra naprej. Pred eno popoldne smo se zopet zbrale v Vail hotelu, kjer je bilo naročeno okusno kosilo, namreč puran z vsemi okraski in dobrotami, katere pristojajo k popolnemu sporedu kosila. Naša gosta sta bila tudi Father Ciril in Father Anthony, tako smo bili vsaj ljudje. Stoloravnateljica omizja je bila predsednica podružnice sestra Dorothy Meister, ki je prav spretno izvršila svojo nalogo za kar ji čestitamo. Slišali smo lepe govore naših gostov in ko je začela govoriti Albina so bile članice tako zamaknjene v njo, da bi jo menda poslušale kar naprej. Bile so kar presenečene, ker jim ni bila znana njena govorniška nadarjenost. Njen lep nauk nam bo ostal dolgo v lepem spominu. Po obedu smo se pa postavile pred hotelom za slikanje, kakor nas vidite v tej izdaji. Kaj ne, da smo fejst punce! Mnogim se je tako dopadlo v hotelu, da bi bile kar najrajši ostale še za večerjo. Zvečer ob pol osmih smo pa zopet prišle skupaj v dvorani sv. Jožefa, kjer se je vršil prav dobro izbran program. Občinstvo in članstvo je bilo zelo zadovoljno, ker že dolgo ni- UNION Aid. 37 MOV. 13 1938 SLOVENIAN WOME-N3 •ptieSLO, COi-O. članice št. 3 in 87, Pueblo, Colo., pred Vail hotelom. smo imeli tako praznovanje. Program je predstavil bodoči glavni predsednik KSKJ. g. John Germ. Prva točka je bila deklamacija male deklice gdč. Mary Yoxey in sicer pozdrav ge. Albini v slovenskem jeziku, nato je ženski zbor zapel pozdravno pesem “Bog živi te sto let!” (Albina je rekla, da toliko bi bilo pa le malo preveč.) Zatem je zapel zbor na-daljni dve pesmi in sicer “Dolenjska” in “Rojena sem Slovenka.” Gdč. Ber. Petkovšek nam. je nato zaigrala dva vesela komada na harmoniko kakor tudi Edward Jamnik in gdč. Spiler. Edward je zapel tisto “Moja dekle je še mlada” in Ana ga je pa res gledala zaljubljeno, da smo se smejali. Burni aplavz je žel g. John Germ za svoje izborno petje. Zapel nam je štiri pesmi in ga bi bili najrajši poslušali ves večer, ker je pel kakor slavček. Nato so nastopile članice pevskega zbora od št. 87 in zapele dve angleški pesmi pod vodstvom predsednice sestre Meister. Pele so prav izvrstno skladbo “Donavski valovi.” Srčna hvala ge. Prisland za brzojavne pozdrave in čestitke! Zadnja točka na programu, to je pred plesom, je pa bila izročitev Zlate spominske knjige in sicer v krasnem prizoru, katerega ne bomo nikdar pozabile. Na odru so bile odbornice št. 87 in v sredini odra mlada članica v posebni obleki, na glavi krono iz cvetlic in v roki je držala knjigo, katero je nato izročila z lepim nagovorom sestra Novak predsednici sestri Meister, ki se je po sprejemu knjige prav ljubko zahvalila v imenu podružnice. Po tem prizoru je pa sestra Novak podala zanimiv govor o potovanju po domovini. Ne samo Ribničanom, pač pa nam vsem se je zelo priljubila, poslušali bi jo bili menda vso noč. Potem smo šli starejši v pritličje in mladina je pa rajala v dvorani. Tako smo se mi zabavali v svojem prostoru in mlajši pa zopst v svojem in bilo je res luštno. Zgoraj je igrala Jermanova godba in za nas je pa raztegnil svojo harmoniko g. John Germ in smo se zabavali pozno v noč, nihče ni mislil na svoj dom, da se je že skoraj delal dan. Samo Albina je bila žalostna, ker ni mogla peti, sicer je še komaj govorila. Naši Ribničanji so jo kar zarentali, vedno so jo hoteli imeti v svoji družbi. Pravijo, da vse mine in tako je bil konec tudi naše slavnosti. Razšli smo se vesele domov v upanju, da se Albina vrne kmalu z slikami, ki so bile vzete na izletu v domovini kakor je obljubila. Sedaj bi rada vedela, kje je bila naša uma Nežika? Povabila sem jo, da naj pride z Albino. Pripravljeno sem imela veliko skodelico kislega mleka, Nežike pa od nikoder ni bilo. Pa če vrjameš al’ ne, še sedaj ga imam. Vidiš, Nežika, pa bi šla lahko z nami pogledat tisti najbolj na visokem most in šla z nami preko njega. Mislila sem, da se bo začelo tresti, ko je šla naša “peza” po njem. Vprašala sem Albino, ako se kaj boji, pa se odreže, da prav nič, jaz pa vem, da malo pa jo je objel strah, ko je pogledala sredi mostu nizdol v prepad. Nežika le bodi žalostna, ker si zamudila nekaj. Povabljene smo bile v Canon City k št. 66 in sicer na dom tajnice sestre Susman, kjer se je zbralo lepo število članic in smo bile deležne okusnega kosila. Prav lepa hvala za vso prijaznost. V imenu podružnic št. 3 in 87 se najlepše zahvaljujem vsem, ki ste pripomogli k uspehu proslave in posebno vsem, ki ste prisostvovali pri programu ter gospodu John Germu za vso prijaznost in naklonjenost. Najlepša hvala vsem posetnikom in čč. gg. Cirilu Zupan in Anthony Rojc za vso naklonjenost in lepe besede. Končno pa najiskrenejša zahvala. sestri Albini Novak za poset in trud, katerega je za nas žrtvovala. Upam, da je odnesla najlepše spomine in vtise iz naše naselbine. Ob povratku obljubimo se še popolnejše potruditi s postrežbo kot smo se izkazale sedaj. Iskrena hvala vsem zavednim sestram za vse sodelovanje in požrtvovalnost! Voščim vsem članicam SŽZ srečno in zdravo novo leto ter najlepši napredek vsem podružnicam in posebno novi podružnici v Crested Butte, Colorado. — Frances Raspet, tajnica. KAKO JE BILO V COLORADI! Lep uspeh pri prireditvi ali veselici je vsaki podružnici v zadoščenje, da trud ni bil zaman in nad vse je pa v veselje tistim, ki so se največ potrudile in s svojim interesom povzdignili zanimanje tudi v drugih. Vsaka obletnica se praznuje zaradi najlepšega namena sicer, da vzdrami v članstvu zavest in dobro voljo, da delo v preteklosti je bilo za v korist in da v bodoče mora biti še lepši napredek. Še večjega pomena kot obletnice je pa za podružnice tistikrat kadar se proslavlja zmago in sicer za pridobitev največ novih članic v kampanji. V zadnji kampanji, ki se je zaključila 12. maja 1938, si je zaslužila to čast, kakor vam je že znano, mlada podružnica št. 87 v Pueblo, Colorado, ki je bila ustanovljena tudi leta 1938 po aktivni tajnici št. 3, sestri Frances Raspet. Podružnica je bila ustanovljena iz namena, da se da tukaj rojeni mladini priliko zborovati v angleškem jeziku. Z sodelovanjem podružnice št. 3, kjer so včlanjene po večini vse matere deklet, ki so pri novi podružnici in z vztrajno pomočjo sestre Raspet je nova podružnica dobila najvišjo odliko v zadnji kampanji in sicer Zlato spominsko knjigo, katero bi jim bila izročila osebno glavna predsednica, toda zaradi njenega zdravja je poverila to nalogo urednici. Ker pa je bilo nemogoče dobiti dvorane za skorajšni čas, se je slavnost vršila šele v nedeljo 13. novembra. Bilo mi je v čast izvršiti to nalogo in posebno še iz razloga, ker je podružnica sestoječa iz tu rojene mladine, katera tako rada sledi lepim nazorom in kateri je tako lahko raztolmačiti pomen naše dične organizacije. Lahko se brez skrbi poudarja, da naša mladina je vredna vsega priznanja kar se tiče sposobnosti poslovanja kakor tudi skupnega delovanja. Potrebno in umestno je od naše strani, da jim nudimo odgovorna mesta ter poverimo popolno zaupanje in če to storimo bomo večkrat očarani nad njih zastopnostjo in medsebojnim sporazumom, še mi starejši se lahko večkrat kaj naučimo od njih. Pre-mnogokrat se slišijo opazke: “o kaj bodo mlade, ki se nočejo zanimati za društva, hočejo le dobre čase.” To je napačno mnenje in neopravičena sodba V zadnjih par letih smo lahko marsikaterikrat opazovali ':ako se dobro zastopijo in kako pametno znajo gospodariti in skoraj bi rekla, da se ne spodtikajo v osebnosti, temveč se imajo rade. Le tu in tam se zna pojaviti kak majhen nesporazum, toda to je le malenkostno in se mora prezreti, ker je pretežna večina dobrega med njimi. Jaz sem za našo mladino stoodstotno in imam v njej vse zaupanje, da bodo naše vse hvalevredne naslednice. Mlade članice v Pueblo so torej pokazale, da je resnica kar trdim. Za proslavo, ki se je vršila ob izročit- vi Zlate spominske knjige so pripravile enega najlepših programov, kar sem jih še imela priliko posetiti. V dopisu sestre Raspet lahko berete o podrobnosti programa. Toda ne morem kar tako mimo, da se ne bi tudi jaz dotaknila istega vsaj v majhni meri. Prva točka na nedeljskem programu je bila skupna udeležba članic št. 3 in 87 pri sv. maši ob pol osmih v cerkvi Marije Pomagaj. Članice sem imela priliko pozdraviti že pred mašo v dvorani, kjer so se zbirale in nato smo skupno odkorakale v cerkev. Maševal je č. g. Ciril Zupan, ki je v svoji lepi pridigi poudarjal o važnem pomenu in namenih naše Zveze. Pohvalil je delovanje Zveze in bodril članstvo do višjih ciljev. Dejal je: “Ve matere, vzgojiteljice svojih otrok, vas Bog blagoslavlja dan za dnem ter v vas napolnjuje novih moči delovati v prid človeške družbe in Njemu v čast. Slovenska ženska zveza je pa edina organizacija v Ameriki, kjer imate ve matere izrecno priliko udejstvovati svoje dobre namene v dobrobit katoliških Slovenk v tej veliki in razkropljeni deželi, kakor tudi v prid slovenskih župnij. Mlade žene in dekleta bodo gotovo sledile vašim lepim zgledom in bodo isto ponosne ostale zveste pri svoji domači župniji. Podpirajte slovenske župnije, čeprav se izselite iz naselbina ter ostanite zveste svoji fari, svoji družbi in S2Z!” C. g. Cirilu gre vsa pohvala za lepe in pomembne besede. Članice so skupno pristopile k sv. obhajilu, kar je napravilo globok vtis na vse navzoče. Ženski cerkveni pevski zbor pod vodstvom sestre Mary Fritzel je pa med sv. mašo krasno prepeval lepe Marijine pesmi ter naša srca dvignil v pobožno molitev. Stanovala sem pri sestri Mary Fritzel, ki je skrbno pazila za mojo udobnost in njena vljudna sina sta pa oskrbela za vožnjo kamor je bilo treba. Po sv. maši sem v družbi sestre Fritzel, predsednice sestre Dorothy Meister in njene mamice, sestre Jerman bila popeljana na izlet po mestu Pueblo. Ustavili smo se v mestnem zverinjaku, kjer je slučajno v službi Bill Fritzel, starejši sin sestre Fritzel, ki nam je razkazal novi zverinjak, delo WPA. On se počuti med zverino kakor mi med mačkami in psički. Šel je med medvede in jih božal in isto med tigre, leve in volkove. Joj, ta fant ima pa korajžo, da gre med zveri kar brez orožja in tako hladnokrvno kakor med stare prijatelje. Nato nam je pokazal vseh vrst ptiče in fazane s peruti vseh različnih barv in dolgimi repi. Prepričala sem se, da je moralo mnogo teh ptičev darovati svoje krasne peruti in perje na oltar sedanje mode. Najlepši ptič pav je pa ravno odvrgel svoje lepo perje, toda g. Bill je videl, da pava gledam nekam poželjivo pa mi takoj obljubi dati nekaj pavinega perja, katerega je spravil za svoje prijatelje. Tako se sedaj doma postavljam s pavinim perjem! Potem smo se peljali mimo zavoda za umobolne, okrajne ječe in mestne bolnišnice, in nato na ravnino, odkjer je posebno lep razgled na ves okraj in na znameniti snežnik Pike’s Peak. Ker ni bilo časa za daljši izlet sem se pa zadovoljila z domišljijo kako mora biti še bližje skalnatih planin, Rocky Mountains, ki obkrožajo to ravnino. Prav radi bi me peljali v “Raj,” kjer imajo “Prešernov dom,” toda ni bilo časa. Pokazali so mi novo smer in pa obzidano obrežje, ki jih obvaruje pred povodnji v slučaju narastka reke. Povodenj leta 1921 je napravila škodo vsem, ki so živeli v nižini v okolici, poznani kot “Grove” in naši ljudje so bili tudi med prizadetimi, ki ne bodo nikdar pozabili na katastrofo. Popoldne sem pa bila povabljena na kosilo v Vail hotel, kjer so se zbrale članice obeh podružnic in smo se prav izvrstno imele za par ur. Skoraj bi priporočala našim podružnicam, da kadar se hočete iznebiti mnogo dela in skrbi, da je zelo udobno imeti v kakem takem lokalu, kjer vam preskrbijo lepo opremljeno sobo in vse potrebno, pa se usedete brez vseh skrbi in vam drugi strežejo. Plačate za kolikor je navzočih in mirna Bosna Res prav fejst je bilo in posebno še, ker je ravno tisto jutro počila glavna plinova cev in mesto je bilo brez plina tako je imel hotel vso skrb napraviti toplo kosilo ob napovedanem času. Bila je res sreča! Stoloravnateljica je bila predsednica Dorothy Meister, ki je svojo vlogo izpeljala prav spretno. Slišali smo mnogo lepega o naši Zvezi in pričakovala bom najlepši prospeh v bodočnosti kakor je bilo obljubljeno potom sodelovanja zavednih mater pri št. 3. Po kosilu smo se pa prav lepo postavili zunaj pred hotelom za slikanje, kakor nas vidite v tej izdaji. Na sliko smo povabile tudi čč. gg. Cirila in Anthony, ki sta bila tudi gosta pri kosilu Zvečer ob osmih se je pa pričel prav zanimiv program v dvorani sv. Jožefa. Najlepša hvala vsem, ki ste sodelovali pri programu in posebno g. Johnu Germu, ki je oznanjeval točke in sam zapel nekaj prav ljubkih pesmi. Najbolj mi je pa ugajala tista “o sanjah.” Prav prisrčna hvala za lepe pozdravne govore, deklamacijo in pesmi. Vsa čast izbornima pevskima zboroma od št. 3 in 87. Lepo petje bi človek najrajši po- slušal kar naprej in naprej. Torej prisrčna hvala vsem, ki ste se potrudile in prispevali svoj delež k lepemu programu. Prav lepa hvala št. 3 in 87 za vso izkazano prijaznost in ljubeznivost. Vaša prisrčnost mi bo ostala vedno v lepem spominu. Lepe cvetlice, katere ste mi poklonile bodo vedno duh-tele v mojem srcu za vas. Podružnici št. 87 pa izrekam še posebno zahvalo za vso ljubezen, s katero ste me članice obsipale kakor tudi za lep spomin in cvetlice, s katerimi ste mi hotele pokazati svojo hvaležnost za poset. Naj bi dehteči vonj teh cvetlic vedno plaval nad vami in vašim delovanjem. Da bi v isti sestrski ljubezni nadaljevale svojo lepo pot v blagor SŽZ. V pondeljek sem imela pa obljubljen obisk pri št. 66 v Canon City, Sestra Frances Raspet je preskrbela vožnjo s svojim avtomobilom in za voznika je bil njen sin Harry, mlad fant, ki zna voziti kot strokovnjak, tako da je bila vožnja prav zanimiva. Poleg sestre Raspet sta bili z nami tudi glavna odbornica sestra Mary Kolbezen in sestra Mary Fritzel. Na potu v Canon City smo se ustavile pri sestri Louise Stariha, ki je bila ena izmed princezinj v kampanji leta 1936. Po njeni sliki sem jo sodila za prav luštno dekle in našla sem jo še bolj ljubko kakor jo je predstavljala slika. Nato smo se znašle v hiši tajnice od št. 66 sestre Ana Susman, ki je kar na hitroma skupaj sklicala sosede na sestanek. Za nas je pa pripravil prav okusno kosilo. Prav lepa hvala sestri Susman, odbornicam podružnice in članicam za vso prijaznost kakor tudi za sliko. Sestra Frances Raspet je hotela, da vidim tudi sloviti “Royal Gorge” in je naročila sinu, da nas popelje tja. Hotela se je prepričati o moji korajži seveda in ko smo se pripeljali do tistega visokega mostu, ki pravijo, da je sploh najvišji most v Državah, me vpraša, če ga bomo kar od strani gledale ali če sem pogumna iti preko njega na drugo stran globeli. Odgovorim ji, da smo zato pač prišle, da gremo vse skupaj po mostu na drugo stran. Ne vem kdo je bil bolj v strahu iti na most, skoraj bi rekla, da sem brez vseh skrbi gledala nizdol na reko med skalovjem, ki je zgledala kakor srebrn trak poleg katerega se vije železniška proga, in zgleda kakor da bi bil ta trak obrobljen s črno črto. Ravno, ko smo gledale na to sliko pa zaslišimo piščal od vlaka in v tem hipu se privije okrog ovinka vlak navadne vrste, ampak ko smo me gledale nanj je zgledal manjši kakor tisti majhni vagončki, ki jih prodajajo otrokom za igračo. Ga. Raspet pravi: “Zdaj če bi pa prišla mašina po mostu pa bi se gotovo bala, ker ko gre mašina po mostu se vse trese.” Odgovorim ji, da upam, da pride, ker hočem imeti še to skušnjo In res kar naenkrat zagledamo približujoč avtomobil in v tem hipu je bil že na mostu. Ko je šel mi- mo nas, smo bile približno v sredini mosta in res se vse trese ko se deske vzdigujejo druga za drugo ko gre po njih avtomobil. Ampak človeka prevzame nekaka gotovost, da ni nevarnosti toda, ko enkrat prideš na “terra firma” si kar zadovoljen, da si zopet na zemlji. Na potu smo se ustavili v sv. Križa opatiji v Canon City, kjer je bila moja želja, da si ogledam to šolo ter obiščem Clevelandčana č. g. frater Bonaventura (Lawrence Bandi), ki je to leto že za prefekta. Bil je prav vesel našega obiska, jaz sem pa bila tudi vesela videti krepkega in postavnega prijatelja iz Clevelanda. Prav prijazno nam je razkazal opatijo in šolo kakor tudi kapelo. Iz jasnega smehljaja na obrazu bi sodila, da se počuti prav zadovoljnega in srečnega v tem lepem poklicu. Za Pueblo sem bila nekoliko razočarana, ker sem si predstavljala mesto v dolini, ki je obdano z gorami, toda našla sem kraj na popolni ravnini in najbližja gora je 28 milj proč. Toda v Canon City sem pa bila v tem oziru presenečena, ker kraj je res prav med gorami in tukaj se mi je zdelo, da sem zopet v starem kraju in da gledam na Kamniške planine. Vrnili smo se okrog šestih zvečer v Pueblo in se ustavili pri sestri Kol-bezen, kjer so hčerke pripravile prav okusno večerjo, katera se nam je prav prilegla. Sestra Fritzel je bila v velikih skrbeh ali bomo gotove do sedmih, ker so imele na njenem domu članice pevskega zbora posebno presenečenje zame. Seveda, nevedoč o tem sem se obnašala, kakor da imamo dovolj časa, da se okrepčamo. Kar naenkrat zazvoni telefon in nekdo hoče govoriti s sestro Fritzel. Nato pride nazaj in reče, da me hoče nekdo videti takoj na njenem domu. In ker sem imela iti na sinfoničen koncert ob četrt čez osem, sem bila takoj pripravljena iti. Sestra Kolbezen nam je postregla prav izvrstno za kar ji najlepša hvala. Ko vstopim v hišo sestre Pritzel sem pričakovala videti dotično, ki je hotela z menoj govoriti, toda bilo jih je do trideset in sicer članice pevskega zbora, ki so prišle še enkrat po slovo ter me obdarile z lepimi robci nakar so zapele tisto lepo pesem “Adijo pa zdrava ostani.” Ker ni bilo časa smo morale kar na hitroma se posloviti, toda lep spomin na te prijazne sestre mi bo vedno ostal svež v mislih. Prav lepa hvala vsem skupaj! Bila je ura že pol devetih, ko smo dospele na koncert v mestnem avditoriju, kjer je sijajno igral orkester obstoječ iz 80 oseb. Pela je umetnica od Metropolitan družbe gdč. Josephine Antoine. Po trudapolnem dnevu je bil koncert kakor za zdravilo. Ko sem se podala petek jutro od doma na dolgo pot sem imela precej hud prehlad v glavi in vožnja mi ni ozdravela glavobola, temveč mi je postal še glas hripav. Tako je bil moj obisk v nadlego tistim, ki so me pričakovali čvrsto in zdravo. Se- stri Raspet in Pritzel sta skušali na sve načine me ozdraviti, ampak kakor vsak prehlad zahteva svoj čas, tako je bilo tudi z menoj. Skušala sem po svoji najboljši moči držati se pokonci in pa govoriti kolikor se je pač dalo, toda pri svoji najboljši volji ni bilo tistega uspeha, do katerega sem tako hrepenela. Ampak je že tako, da kadar bi rad človek bil najbolj zdrav, takrat se gotovo kaj pokvari. V torek zjutraj sem obiskala župnišče ter čč. šolske sestre ter občudovala lep cerkveni prostor na Bessemer in posebno njih stadion in nato se ustavila še pri g. Johnu Germ, nakar smo se podale na kolodvor, kjer sem se odpeljala ob desetih dopoldne proti Denverju. Na kolodvoru so bile sestre Raspet, Pritzel, Kolbezen, Mei-ster ter hčerka Barbara in Jerman ter naš voznik g. Louis Fritzel. Enkrat smo se še slikali skupaj in nato hajd na vlak in adijo Pueblo! Bil je prav prijeten obisk in lepa gostoljubnost in prisrčnost tamošnjih sester in prijateljev mi bo ostala v najprijetnejšem spominu. Hvala vam vsem skupaj in vsakemu posamezniku. V Denverju sem imela dve uri časa za obisk predno sem nadaljevala pot proti Chicagi. Na postajo so prišle odbornice podružnice št. 63 in sicer sestre Andolšek, Pavlakovich in Zal-lar. Slednja je imela svoj avtomobil in tako sem se odpeljala ž njimi za kratek izlet po Denverju. Res škoda, da je bil čas tako kratek. Vendar sem pa videla, kje stanujejo naše članice, potem cerkev in šolo sv. Rožnega Venca. Ustavile smo se tudi v župnišču, kjer na mojo žalost ni bilo č. g. župnika doma in nato sem obiskala še nekaj članic in bila je ura za na vlak. Predsednica je hitela v cvetličarno in mi prinese lep šopek s pripombo, da en dehteči spomin pa moram od tam imeti. Hotele so, da ostanem vsaj za en dan, toda ni bilo mogoče radi rezervacije na vlaku in pa časa. Toda obljubila sem jim, da se mogoče vidimo, ko bodo slike iz izleta v Jugoslaviji gotove. In ta obljuba jih je spravila v zadovoljno voljo. Tudi meni je bilo zelo žal, ker nisem imela več časa, ker so se mi takoj priljubile in smo se kar težko ločile. Spremile so me na vlak in kar naenkrat je zaklical sluga: “All aboard!” Iz Chicaga do Denverja in nazaj sem se vozila s brzovlakom “Zephyr” in ta črni konj, prav za prav ni črn ampak se kliče “Silver Princess,” gre hitreje kot Elija. Razdalje med Chicagom in Denverjem je približno 1050 milj in to je vlak prevozil v 15 urah kar je naravnost “brzo.” Domov sem se vrnila v sredo večer nekoliko trudna in glava še kar naprej težka in prehlajena. Na prehlad sicer nisem dosti mislila, ker sem se bala, da bi bila še bolj bolna, kar se pa nikakor ni smelo zgoditi, ker me je doma čakalo dela na kopice. Ko sem se vrnila v hišo najdem pisalno mizo vso pokrito s pismi oziroma dopisi od članic, se nisem prav nič obotavljala, ampak po skodelici čaja se kar vsedla k mizi in začela odpirati pisma ... In običajno delo me je zopet vpreglo v stari tir. Tako je pač življenje na društvenem polju. Naj pripomnim samo to, da vsako potovanje napravi človeka veliko bogatejšega v skušnji kakor tudi v izobrazbi. Tu in tam se pojavi kakšno majhno razočaranje, ampak to se vse pozabi, ker v mojih mislih ostanejo trajni samo najlepši spomini :n vtisi. Kolikokrat sebe kratkočasim z lepimi spomini, kateri ostanejo neizbrisni na sestre in od naselbin, kjer ima SŽZ postojanke. ALBINA NOVAK. Št. 6, Barberton, O. — Kako čas beži! Koliko lepega in izvanrednega napredka smo imele pri naši podružnici v minulem letu! Ustanovil se je vežbalni krožek in v začetku nismo pričakovale, da bo mogoče dobiti sredstva za vse potrebno. Toda naše dobre sestre so nam bile prijazne in velikodušne in danes se lahko veselimo nad lepim uspehom. Hvala Bogu in našim sestram, kajti polovica je že plačana, druga pa mislimo in upamo, da bo v najkrajšem času. V splošnem smo še dobro izšle letos. Seje so bile po večini dobro obiskane, po hišah ni bilo treba mnogo pobirat asesment, med seboj smo se tudi dobro razumele in kar je glavno, naše mladenke se prav lepo zanimajo za podružnico ter rade pomagajo, kjer je treba, le urada se po večini branijo. pa upam, da bodo prihodnjič boli dovzetne. Volitve so tudi že za nami brez velikih sprememb. Podpredsednica je nova in sicer sestra Jennie Usnik in rediteljica je sestra Ana Lautar. Sprejet je bil predlog, da sprejmemo k podružnici tudi “družabne članice,” ki plačujejo 15 centov na mesec (prejemajo Zarjo), in imajo iste pravice kot vsaka druga članica in v slučaju smrti se plača $10 za sv. maše ali če želi sama drugače. V januarju se prične nova kampanja za nove članice. Sedaj nas je 195 članic in 4 družabne članice. Katera bo imela št. 200? Prosim vas drage sestre, da pripeljete kaj novih na prihodnjo sejo in daste z lepim začetkom tudi drugim veselje. Sestra M. Gradishar je povila zalega sinčka, prvorojenca. Poročile so se: J. Troha z zobozdravnikom dr. Killoran, Angeline Ambroziic in Ana Križaj, vsem iskrene čestitke! Bolne sestre so se tudi pozdravile. 2elim vam vsem najboljše zdravje tudi v bodoče kakor tudi vsem sestram Zveze vso srečo in zdravje v novem letu! Najlepša hvala sestram, ki ste prinesle okusen prigrizek na zadnjo sejo! Pozdrav! — Franccs Žagar, tajnica. Št. 8, Steelton, Pa. — Se bom pa malo oglasila, da pohvalim naše članice, ker vem, da jih ni tako pridnih in agilnih po vsej Ameriki. Na- ša podružnica šteje 83 članic in nas pride do 60 na vsako sejo, pri katerih imamo mnogo prijetnih ur, včasih smo skupaj po pet ur v dobrem razpoloženju in lepem sporazumu. Tako so naše seje vedno pomenljive in zanimive. Pri nas odbornice delujejo z največjim veseljem. Zato pa: “živele naše sestre in bodite drugim za lep vzgled!” Ena naših članic se je izrazila, da je predolgo čakati po mesec za sejo, da bi morale biti po dvakrat na mesec. Odbor za leto 1939 je sledeči: preds. H. Cernugelj, podpreds. M. Koscevic, tajn. Dorothy Dermeš, blagajn. A. Skender, zapisn. T. Lukina, nadz.: M. Hrujak, E. Po-torica in J. Kočevar. Veselo in zadovoljno novo leto 1939 želim vsem gl. odbornicam in sestram SŽZ! — Dorothy Dermeš, tajnica. Št. 10, Cleveland (Collinwood), O.— Z novim navdušenjem stopamo v novo leto in pričakujemo, da nam bo prihodnje leto prineslo najboljši uspeh na društvenem polju. Prav lepa hvala odbornicam in članicam za skupno sodelovanje v dobrobit podružnice. S ponosom poudarjam, da niti najmanjšega nesporazuma ni bilo v preteklem letu med nami kar upam, da bo držalo tudi za to leto. Opominjam vas že takoj v začetku leta na kampanjo, ki se prične s prvim januarjem. Pristopnina je prosta za nove članice in v slučaju smrti se izplača sto dolarjev k pogrebnim stroškom. To bi moralo zanimati prav vse naše žene in dekleta, torej le na delo in raztolmačite svojim prijateljicam o vseh teh ugodnostih in bodo se gotovo zanimale za pristop. Na glavni seji nismo veliko spremenile kar se tiče našega poslovanja, ostalo je po večini kot doslej, le nekaj točk se je drugače ukrenilo, ki pa niso tako važne, da bi jih poročala. Le eno se mi zdi potrebno omeniti in to se tiče naših nevest, katerim smo dale poročni dar v svoti $2.50 iz blagajne in po novem sklepu je opravičena tista do nagrade, ki je članica eno leto ali delj. Primerilo se je, da so nekatere članice odstopile ko so prejele darilo, kar seveda ni bilo pravilno in zato smo si osvojile nov sklep, da ne bo nobene zamere. Sv. Miklavž je bil prav dobrotljiv napram našim članicam in je kar tri obdaroval ozirom njih družine in te so: družina Perušek na Holmes Ave. s zalo hčerko, prvorojenko; družini Opalek na 161. cesti zalo hčerko in družini Starman na 157. cesti pa krepkega fantka. Naše iskrene čestitke! Sporočam, da je bolna naša predsednica Louise Milavec, toda upamo in želimo, da bo ozdravela do prihodnje seje. Bolne so tudi Hose Piž-moht, Alice Alič in Jennie Mršnik. Vsem bolnim želimo skorajšno oklevanje. Preminula je naša lojalna čixnica Johana Ferjančič, ki je zelo rada prihajala na seje in zato jo bomo težko pogrešale. Prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje. Pokojni pa naj sveti večna luč ter spominjajmo se je v molitvi. V odboru za leto 1939 so sledeče: preds. L. Milavec, podpreds. M. Urbas, tajn. P. Sušel, 726 E. 160th St., blag. P. Sedej, zapisn. J. Koželj, r.-ad-zornice: A. Pirc, L. Čebular in M. Zallar. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. Domu na Holmes Ave. Srečno novo leto želim vsem sestram S2Z širom Amerike! — Frances Sušel, tajnica. št. 12, Milwaukee, Wis. — Zadnja seja je bila dobro obiskana. Odbor za leto 1939 je isti izvzemši blagajničarke, ki je sedaj sestra Frances Haložan. Seje se vršijo v drugem nadstropju Senkove dvorane (prej Tam-še). Glavna seja se bo vršila v tretjem nadstropju. Prosim vse tiste, ki dolgujete asesment, da poravnate svoj dolg na prihodnji seji, ki se vrši 2. januarja točno ob pol osmih zvečer. Prosim, pridite! Bolnim sestram želimo povratek zdravja in sestram jih priporočam v obisk. Sestra Mary Suban in soprog Louis sta obhajala 25 letnico zakonskega življenja. Čestitke in želje, da bi jih dočakala še toliko v zdravju in sreči. Vsem tistim, ki obhajate rojstni dan v januarju želim še mnogo več let. Predsednica sestra Louisa Stariha želi vsem sestram srečno novo leto. K temu voščilu se pridružujem tudi jaz in vse naše članice, ki skupno želimo vsem gl. odbornicam in sestram zdravo novo leto 1939! — Mary Schimenz, tajnica. ----- Št. 13, San Francisco, Cal. — Cenjene gl. odbornice in sestre SŽZ! V začetku novega leta vas vse lepo pozdravim in vam voščim vse najboljše v tem letu ter obilo božjega blagoslova in napredka podružnicam. Prosim ponovno vse one sestre, ki dolgujete mesečnino, da pridete plačat stari dolg na moj dom ali k predsednici, da bom imela poročilo v redu za prihodnjo sejo, da ne bo zmešnjave kakor sem imela lansko leto od začetka. Sklep decembrske seje pride v veljavo s prvim januarjem in sicer, da se ne zaklada za članice delj kot dva k večjem tri mesece. Katera ne pride med tem časom plačat, bo sama kriva svoje suspendaci-je. Dolžnosti so za vsako članico enakopravne, zato naj bi se vsaka potrudila biti točna, ker tajnica mora čuvati ročno blagajno, ker pridejo razni izdatki med letom kakor v slučaju smrti itd. Torej moramo imeti denar v blagajni za te izdatke. V tem letu sem imela veliko sitnosti, toda upam, da se ne bo ponavljalo, ampak da bo vsaka članica pazila, da ima plačano do 17. v mesecu in bo za vse dobro in brez sitnosti. Na svidenje na seji 5. januarja, po seji bo prosta zabava! — Agnes Markovich, tajnica. Pošljite dopis najkasneje do 12. v mcsecu, le v izrednih slučajih do 15. Izjeme sc nc morejo delati. Št. 14, Cleveland (Nottingham), O. — Kako čas beži, zopet smo prekoračile eno leto. Vem, da vsaka izmed nas premišljuje, kaj nam bo prineslo novo leto. Ali se bodo razmere kaj izboljšale? Ali bo kaj kmalu konec te dolgoletne borbe za obstanek? Saj drugega nam ne preostaja kakor upati na boljše čase. Drage sestre, ob tem času bi vam rada priporočala to, kar bo doprineslo naši podružnici prav gotov uspeh in kaj drugega kakor da bi redno prišle na mesečne seje; s tem ne mislim samo enkrat, mogoče dvakrat, ne da bi si vzele za važno, da je vaša prisotnost na seji velikega pomena, ker če nas bo več skupaj bomo tudi več dobrega ukrenile, v složnosti bomo pripomogle k nadaljnemu napredku naše podružnice in to naj bi bil smoter nas vseh. Na prihodnji seji boste slišale račune in to naj bi vas prav vse zanimalo. Bolne so sestre P. Sešek, F. Perušek, M. Ivec, F. Kog, in M. Miklič. Prosim obiščite jih ob priliki, kar je največja tolažba bolnikom. Vsem želimo skorajšnega okrevanja. Odbornice za leto 1939 so: preds. Frances Rupert, podpreds. Marie Seme, tajn. Frances Medved, 18701 Cherokee Ave., blagajn. A. Stupica, zapisn. R. Ule, zastavonošinja M. Heglar; zastopnice za skupna društva so: F. Stupica, M. Ropret, A. Bajt, L. Poje; duh. vodja Rev. A. Bombač. Voščim vsem sestram srečno novo leto! — Frances Rupert. Št. 18, Cleveland (Collinwood), O. — Zadnja seja je bila dobro obiskana. Koliko več veselja je za članice in posebno za odbornice ako vidijo, da se članice zanimajo za podružnico. Drage sestre, vljudno vas prosim, da greste v novem letu novi tajnici bolj na roke, da ji ne bo treba kolektati po hišah kakor sem morala jaz, ker nova tajnica je prevzela pod pogojem, da ji ne bo treba po hišah hoditi za asesment. Katera ne more priti na sejo, pa naj gre plačat na dom tajnice, ki vam bo rada na uslugo. Sklep seje je, da se iz blagajne ne založi za sploh nobeno, ker je vsaka članica enaka v tem oziru, če nekatere lahko redno plačujejo, bi tudi druge, ker tiste, ki jim je bolj težko za denar bodo veliko lažje plačale sproti vsak mesec kakor potem, ko se nabere. Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu v Kunčičevi dvorani in asesment se pobira tedaj kakor tudi na domu tajnice do 25. v mesecu. Torej ni nobenega izgovora v tem oziru. Prosim vas tudi, da se v bodoče bolj zanimate za dobrobit podružnice ter prihajate redno k sejam in berite Zarjo, da se boste seznanile s našim delovanjem. Naznanjam vam tudi, da bo dne 7. februarja ob osmih zvečer nam prišel kazat premikajoče slike g. Anton Grdina in sicer nove, katere je prejel iz domovine. Vabljene ste vse članice in pripeljite tudi svoje prijateljice, da bo lepša udeležba Odbor za leto 1939 je sledeči: preds. J. Weiikonja, podpreds. L. Tekaučič, tajnica in blagajn. J. M. Jelitz, zapisn. K. Pirnat, računski odbor: J. M. Jelitz, A. Slabe in J. Sodja; rediteljica A. Malovašič in R. Baraga. Srečno novo leto!—Jennie Shumer. Št. 19, Eveleth,‘Minn. — Naša podružnica zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu in za leto 1939 je izvoljen sledeči odbor: preds. A. Nemgar, tajn. Rose Jerome, blagajn. A. Skriner, zapisn. J. Ozanič, nadzornice: G. Ma-sel, P. Sterle in T. Reber. Udeležba na glavni seji je bila prav povoljna. Tistim, ki ste bile odsotne tem potom naznanjam, da bomo imele kino pardi po januarski seji v prid naše ročne blagajne. Bliža se nam konvencija SŽZ, ki se bo vršila v Chisholmu. Sicer bi rade, da bi se vršila v našem mestu Eveleth, kjer smo imele prvo podružnico v Minnesoti. Nikdar ne bom pozabila, ko sta prišli do mene Tillie Rebec in Johana Ahlin in mi povedali, da se bo ustanovila podružnica SŽZ. “Pridruži se nam tudi Ti in Te bomo izvolile za predsednico,” sta mi rekli. In res je bilo tako. Zbrale smo se pri sestri Tillie Rebec in sicer 13 po številu in tako smo se takoj podale na delo. Kakor vsak začetek, tako je bilo treba tudi pri nas precej nagovarjati žene in dekleta za pristop. Sreča nam ni bila preveč naklonjena in tako se je št. 11 razpustila, ko je začela poslovati št. 19 in smo se združile z št 19, kjer se imamo prav izvrstno in smo vse zadovoljne. Prosim članice v Chisholmu, da mi oprostite, ker sem to napisala, saj vam nismo nevoščljive temveč vam želimo mnogo uspeha, veliko kopico članic, Žaklje denarja, saj pravijo, da zdaj bo vsega dovolj, ker so republikanci zmagali v nekaterih državah. No, bomo že videli kako bo! Prav rade bomo sodelovale z vami, kjer bo mogoče. Vsaj je naša dolžnost delovati za napredek in ugled Zveze. Voščim srečno novo leto 1939 — Kose Jerome, tajnica. Št. 21, Cleveland (West Park), O.— Ce bi bila udeležba pri sejah vsak mesec kakor je bila v decembru, bi pa res bilo luštno, za kar vam prav lepa hvala! Moj namen je bil pustiti tajniški urad, ker sem vedno ze- lo zaposlena pa ker vidim, da ste tako marljive, sem ponosna na vas in nobeno delo ne bo preveč, samo da boste ostale tako pridne tudi v bodoče. Odbor za novo leto je: preds. M. Hosta, podpreds. A. Šuštaršič, tajn. Ana Pelčič, 13320 Crossburn Ave„ blagajn. J Weiss, zapisn. A. Pelčič, nadzornice: J. Zupan, T. Kožuh in A. Vidmar. Kakor veste se z novim letom prične kampanja za nove članice. Prosim vas, da ni treba počivati pri tem delu, temveč zbudimo mnogo zanimanja za agitacijo ter pripeljite nove že na prihodnjo sejo saj vam bo vsaka hvaležna, da je članica S2Z. Časi sicer niso taki kot bi želeli, toda pri naši podružnici imamo po- * T f DRAGE SESTRE! t X + S prvim januarjem se prične 4* j naša letošnja kampanja za pri- 5 dobivanje novih članic. Vsako >3. 4« leto nam je prinesla doba kam- * panje liajlepši napredek in lia- 4« kor smo poudarjale zadnja leta, * ^ tako jaz zopet poudarjam ob + 4< tem času, kot vaša prva glavna J ^ podpredsednica, da pojdimo na 4. •fr delo, da dosežemo deset tisoč j članic. Vsako leto smo bližje •fr tega števila in v tem letu pa j* * nas ne sme ovirati nobena ne- £ 41 prilika, da ne bi dosegle to srfc- -f J no željo vsake zavedne članice. ^ 4, Časi sicer niso kakor bi sami •f j želeli, toda vseeno je dolžnost 4. nas mater, da nagovorimo svo- 4. J je hčere, da pristopijo k orga- J % nizaciji, katere vodstvo bo sča- * 4* soma v njih rokah. Nikar ne J ^ odlašajte, ker mladina se mora •v ohraniti naša in vsa odgovor- £ ^ nost je na naših ramah. Saj •£ •fr hčerke nas rade ubogajo in bo- £ ^ do nas tudi v tem oziru, samo j-•S« treba je imeti odločno zanima- J ^ nje in ne pustiti, da postane •S« ideja mlačna, ker potem se tu- T di lahko popolnoma shladi. To- >f •fr rej, drage matere, vaša hčerka, J * ki je dopolnila 14. leto, naj bo * •fr gotovo članica tiste, organizaci- T je, ki je ponos splošnemu slo- >f venskemu ženstvu v Ameriki in * ij to je naša dična Slovenska žen- 4. 4« ska zveza! Delujmo za moč- T * nejšo SŽZ! Srečno novo leto! ,5. 2 Pozdravljene! •fr ^ rf- •fr FRANCES RUPERT. I * * žrtvovalne članice, ki se ničesar ne ustrašijo, ampak so vedno pri volji pomagati k dobri stvari, zato najlepša hvala sestram C. Tomažič, R. Kovač, C. Hitij, M. Hosta, M. Hočevar, A. Klun, A. Intihar in J. Intihar, P. Koželj in M. Mišmaš. Bog vam povrni v novem letu s srečo in zdravjem. Sestra M. Cimperman je zopet v bolniški postelji česar smo vse žalostne, ker jo zelo pogrešamo. Bog daj vsem bolnim ljubega zdravja. Čestitke sestri Frances Flis, ki je postala mamica krepkemu fantku. — Naše sožalje sestri Kovač nad izgubo preljube mamice v starem kraju.— čestitke sestri Mary Kumačar in soprogu, ki sta obhajala srebrno poroko in se zahvaljuje za darilo od podružnice in posebno sestri R. Zupančič, ki je uredila vse tako lepo za praznovanje dogodka. Srečno novo leto vsemu članstvu in na svidenje vsak mesec na seji!— Ana Pelčič, tajnica. St. 23, Ely, Minn. — Na decembrski seji je bila sijajna udeležba. Navzočih je bilo okrog 200 članic. Odbor za leto 1939 je sledeči: preds. M. Shepal, podpreds. M. Jerič, zapisn. M. Bergant, tajn. B. Rosandich, blagajn. C. Shekonja, nadzornice: M. K. Novak, M. Gornik, F. Erzar. Zastavo-nošinji R Kerntz in A. Križnar. Po seji je bil podan lep glasbeni program, pri katerem so sodelovali sledeči: K. Hutar, L. Senta, T. Peru-šek, J. Fink, g. in ga. J. Shultz. Nato smo igrale razne igre za lepe dobitke, katere so nam darovali trgovci. katerim izrekamo najlepšo hvalo. Hvala lepa predsednici odbora sestri J. Larson, kakor tudi vsem, ki ste pomagali in prispevali. Želim vsem skupaj srečno novo leto! — Barbara Rosandich, tajnica. Št. 24, La Salle, 111. — Na decembrski seji je bilo navzočih okrog 60 članic, katerim prav lepa hvala za prisotnost. Osvojile smo več važnih in koristnih sklepov. V novem letu bo vsaka članica prispevala dva centa na mesec v cvetlični sklad in v slučaju bolezni (kadar je članica pod zdravniško oskrbo) bo dobila cvetlice. Tista, ki ne bo prispevala v ta sklad, tudi ne bo prejela cvetlic, to si zapomnite, da ne bo tajnica kriva vašega razočaranja. Odbor za leto 1939 je: preds. E. Shimkus, podpreds. M. Furar, tajn. A. Strukel, zapisn. in blagajn. A. Lušina, nadzornice: M. Sever, M. Bidarar in K. Grdovič. Duhovni vodja Rev. J. Caragan. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v šolski dvorani. Po seji smo imele prigrizek in prijetno zabavo. Obiskala nas je tudi urna Nežika in s seboj pripeljala Markota. Prinesla je veliko košaro božičnih daril in podarila vsaki članici enega. Bilo je smeha na koše. Se priporočamo že za drugo leto. V bolnišnici se nahaja sestra M. Grgovič; na domu se zdravijo M. Še-tina, F. Tomažin in M. Jaklič. Vsem bolnim želimo ljubega zdravja. Blagoslovljeno novo leto vsem sestram S2Z! — Angela Strukel, tajn. št. 25, Cleveland, O. — Poleti smo iskali hladnih senc, sedaj se pa že stiskamo ob gorki peči, res vse prehitro teče čas in s časom pa pridejo izpremembe. Ko boste brale te vrstice bo že leto 1938 vzelo slovo in nastopilo bo novo. Tako pri posameznikih kakor pri društvih je običaj, da se delajo računi od preteklega leta in načrti za prihodnje. Tako je tudi pri naši podružnici na glavni seji 12. decembra podala račune naša vestna tajnica sestra Otoničar v kolikor smo napredovale v preteklem letu. Njeno poročilo s0 navzoče članice, katerih je bila polna dvorana, s zadovoljstvom vzele v naznanje, posebno pa še poročilo o izidu slavnosti desetletnice, ki se je vršila 20. novembra v S. N. Domu. Vse smo vesele moralnega kot gmotnega uspeha te slavnosti. Najlepša hvala vsem, ki ste na en ali drugi način sodelovali in s svojim zanimanjem in trudom pripomogli, da smo imele sijajen uspeh. Hvala podružnici za krasen dar, ki mi bo v drag spomin vse življenje. Lepa hvala gl. odbornicam F Rupert, F. Bre-sak, A. Petrič, F. Sušel, A. Tanko, M. Živa slika “Napredek št. 25 SŽZ v desetih letih.” Kraljico predstavlja gdč. Frances Ponikvar. Otoničar in A. Novak za udeležbo in čestitke. Nadalje sestri Prisland in č. g. Slajetu za brzojavne čestitke ter spoštovanim gostom sodniku P. J. Laušetu, councilmanu J. M. Novaku, g. A. Grdina in g. Zakrajšku za lepe govore in odziv kakor tudi č. g. Matiji Jagru in sestri Albini Novak za mnoge usluge in sodelovanja, ter ig-rovodju g. D. Tomažinu in vsem igralcem. Ponovno so bile izvoljene vse dosedanje odbornice in tudi drugi sklepi so ostali po starem, to je kar se tiče pogreba ter čas in prostor zborovanja. Drage sestre, upam, da boste tudi v bodoče prišle na sejo v lepem številu, plačevale točno asesment in pridobile kaj novih članic. V složnem delovanju in sporazumnem poslovanju bo naša podružnica ostala kot tabor ljubečih sosester. Gotova sem, da vse članice rade beremo zanimiva poročila naših vrlih gl. odbornic in članic, ki so bile na izletu v stari domovini. Prav hvaležne smo dragim sestram za lep užitek, katerega nam nudi lepo branje o vseh tistih nepozabnih krajev naših mladostnih dni. Tako vsaj v duhu gledamo kar ste izletnice na potovanju in v domovini doživele. Naše misli se potom lepega branja združijo z občutki dopisovalk in tem potom obujamo lepe spomine na naše preljube domače v rodni domovini kakor tudi na mater Slovenijo. Torej, priznanje našim dragim sestram, ki v plemenitem duhu razsipajo svoje veselje v naš užitek! V imenu podružnice čestitam spas'ovani gl. predsednici Marie Prisland in sestri Kuhar, ki sta prejeli lepe odlike od Jug. kraljeve vlade. Srečno novo leto č. g. Slajetu, čč. duhovščini pri naši fari, vsem gl. odbornicam in sestram Slov. ženske zveze! — Frances Ponikvar, predsednica. GL. ODBORNICA POROČA O SLAVNOSTI PODR. ŠT. 25, CLEVELAND, OHIO Vsaka prireditev pusti za seboj nekaj lepih vtisov in prav je, da tudi javnost ve kako se izvrši in na ta način tudi po drugod lahko posnemajo, kar se jim vidi lepega in koristnega. Dne 20. novembra sem se odzvala vabilu na proslavo desetletnice podružnice št. 25, ki se je vršila v S. N. Domu na St. Clairju. Program je bil izvrstno aranžiran, za kar se mora dati priznanje odboru, ki je istega oskrbel. Nekateri prizori so naravnost izvabili solze iz oči mnogih opazovalcev, tako tudi meni, ker sem ves čas mislila največ na to, da pri programu prisostvujejo naše članice in pa tisti, katerim je SŽZ pri srcu. Prva točka na programu je bil pozdravni govor predsednice Frances Ponikvar, ki uspešno vodi svoj urad že od ustanovitve. Na oder so prikorakale članice vežbalnega krožka ter v imenu podružnice poklonile lepo darilo sestri predsednici kot desetletni odbornici in sestri blagajničarki tudi kot 10 letni odbornici in marljivi sestri Mary Brodnik. Nato so bile pripeljane na oder ustanoviteljice v spremstvu krožka, katere so bile predstavljene in dekleta so jim pripele rdeče nageljne. Po tem prizoru so nastopile pevke Baragovega mladinskega zbora pod spretnim vodstvom č. g. Matija Jagra, ki so izborno zapele mile slovenske pesmice in tudi angleško pesem Neapolitan Nights. Predstavljene smo bile vse navzoče gl. odbornice, ki je vsaka izrekla svoje čestitke in nato smo slišali jedrnate govore sodnika F. J. Laušeta, coun-cilmana J M. Novaka, g. Grdina in g. Zakrajška. Vsak je povedal nekaj zanimivega. Prizor, ki nam je segel globoko v srce je pa bil “Spomin na umrle sestre.” Na sredi odra je bil napravljen grob z velikim križem, na katerem je bil obešen svež venec, za križem so pa stali trije angel ji v živi sliki, ob straneh groba so pa stale članice krožka kot častna straža in pri grobu je klečala članica v narodni noši z sklenjenimi rokami. Prebrana so bila imena umrlih in za vsako leto v venec položen bel nagelj in nato je članica, ki je klečala pri grobu v lepih izbranih besedah na glas molila za umrle sestre. Za kulisami je pa Baragov zbor pel prav po-lahko žalostinko “Jamica tiha.” Vem, da ga ni bilo suhega očesa, ker vsak se je gotovo spomnil na svoje drage preminule. Živa slika, ki je bila dobro zamišljena in pomenljiva je pa predstavljala “napredek podružnice v desetih letih.” Na odru so bile postavljene tablice z številkami po velikosti napredka in na višjem je stala_ za temi številkami “kraljica št. 25 SŽZ,” katero je predstavljala mlada članica, in sicer hčerka predsednice Frances Ponikvar. Bil je res krasen prizor, ki bo nam vsem za dolgo v spominu. Nato se je pričela igra “Begunka” in vsi, ki so nastopili v tej igri so izvrstno izpeljali svoje vloge za kar jim vsa čast. Po igri so nastopile še dekleta v umetnem plesu. Med dejanji je pa prav dobro igrala na harmonike mlada gospodična, tako je bil program vse skozi bogate vsebine. Po programu smo se pa podali v prizidek dvorane, kjer smo bili prav izvrstno postreženi z okusno večerjo. Soprog in sin, ki sta bila z menoj sta se izrazila, da tako luštno ni bilo že dolgo časa in bosta še šla z menoj, čeprav je bilo treba voziti preko sto milj iz Warren v Cleveland in nazaj domov. Najlepša hvala podružnici št. 25 za lepo postrežbo in gostoljubnost. Sprejmite ponovno najiskrenejše čestitke za desetletnico in bogat program. Bog vas živi in blagoslovi z nadaljnim uspehom. Srečno novo leto č. g. Slajetu, vsem gl. odbornicam in celokupnemu članstvu SŽZ! Anna Petrič, gl. odbornica prosv. odseka. ZAHVALA Prisrčna hvala za krasno darilo št. 25, Cleveland, Ohio, katero mi je bilo poklonjeno v znak desetletnega uradovanja ob priliki praznovanja desetletnice podružnice. Bog plačaj! Veselo in zadovoljno novo leto želim č. g. Slajetu, gl. odbornicam in sosestram po Ameriki! Dorothy Strniša. Št. 27, No. Braddock, Pa. — Novo leto je nastopilo. Da bi nam bilo vsem srečno in veselo kakor tudi našim družinam! Kakor v jutru radi gledamo na solnčne žarke tako tudi hrepenimo za boljše čase in za večji napredek naše lepe ženske organizacije SŽZ. Prav lepa hvala vsem sestram, katere so pomagale bodisi z delom ali drugimi stvarmi v letu 1938. Le skrbno delujmo in bodimo složne pa bomo vse dosegle. Udeležba na letni seji je bila po-voljna, dasiravno bi vas lahko prišlo še več. Razmotrivale smo mnogo koristnih predlogov in ukrenile smo, da priredimo plesno veselico dne 28. ja-nuaria v Lithuanian dvorani, na 818 Washington Ave., v Braddocku. Sklenjeno je tudi, da mora vsaka članica plačati za vstopnico 25 centov, da bo uspeh. Pripeljite tudi svoje domače in prijatelje, ker bi rade lepo udeležbo. Vljudno torej vabimo cenjeno občinstvo in posebno sosedne podružnice in društva. Vaš poset nam bo v veselje in ob priliki vam vrnemo. Igrala bo izvrstna godba. Ponovno je bil izvoljen ves stari odbor. Lepa hvala sestram, ker s tem so nam priznale, da smo pridne. Naša sestra podpredsednica M. Sočan je obhajala svoj rojstni dan 8. decembra. Iskrene čestitke! Podr. št. 26 v Pittsburghu se vese- li nad desetletnico svojega obstanka. Čestitamo vam zavedne sestre in vam želimo najlepši napredek, ter apeliram na žene in dekleta, ki niso še včlanjene, da pristopite k SŽZ, da boste vse v Pittsburghu in okolici članice naše dične organizacije! Na prihodnji seji bomo zopet imele važne točke za razpravljati in slišale boste tudi šestmesečne račune, zato se vas vljudno prosi, da posetite sejo, ki se vrši na prvo nedeljo v mesecu ob treh popoldne v istem prostoru. S pozdravom!—A. Tomašič, preds. v Zdravo in srečno novo leto f)! flj želimo vsem cenjenim sotrudni- 'jS jh kom in sotrudnicam Zarje. Uredništvo. Št. 30, Aurora, III. — Danes, ko to pišem je praznik Marijinega Spočetja, kar me spominja na ono lepo nabožno pesem, ki se je nekdanje čase pela na ta dan. Da se mi spomin tako oživlja, je povod temu enakost imen “Zarja.” Naj navedem eno kitico dotične pesmi: Ena zvezda prikazala iz temnih oblakov se, lepša kot danica zala — lepša kakor luna je; to je '‘Zarja” lepa, čista, ki sveti v krasnem svitu se, bolj kot žarno solnce svitla — lepša kakor zvezde vse. “Zarja” najlepša izmed vseh imen! Naša Zarja vsebuje članke poduč-ljive, ki nas krepijo v mnogih ozirih. Me članice pa skušajmo biti vredne članice, ako hočemo v kolikor mogoče doseči zaželjeni cilj. Pri naši podružnici smo ravnale po priporočilu glavne predsednice in smo dale mladim članicam priliko priti v odbor. S tem ni rečeno, da so starejše za na stran postaviti, o nikakor ne! Veliko jih je, ki so naravnost prvovrstne v tem pogledu, ampak z izvolitvijo mlajših članic v odbor je obstanek podružnice sigur-nejši, ker na ta način dobijo boljši pojm o poslovanju in pa tudi zbudi večje zanimanje. Lansko leto smo izvolile večji del mlajših v odbor in prepričale smo se, da je bil najlepši uspeh, ker mlade članice so se s podvojeno močjo oprijele dela zakar se jim kot prejšna tajnica najlepše zahvaljujem za njih sodelovanje. Zares prijetno je bilo moje uradovanje med njimi. Nov odbor za leto 1939 je sledeči: preds. . Malakar, podpreds. P. Jakoš, tajn. Prances Zagorc, 204 Forest Ave, zapisn. M. Malakar, blagajn. P. Jeray, nadzornici: R. Ajster, L. •Teray, dopisovalka P. Kranz. Zadnje čase so dopisi od naše podružnice nekoliko omejeni, vzrok temu je zaposlenost naše poročevalke sestre Prances Kranz, ki pohaja v večerno šolo. Sedaj se pridno pripravlja za izpit. Radovednost ni lepa čednost, ampak zelo bi rada videla njeno spričevalo. Spominjam se kako so pred leti učitelji zaznamovali naša spričevala: D (dobro), PD (prav dobro) in pa VPD (veliko prav dobro). Najbrž, da bo tudi sestra Kranz dobila slednje. Sestra M. Klemenčič se prav lepo zahvaljuje podružnici za toplo posteljno odejo darovano njenemu bolnemu očetu, ki se nahaja že 17 mesecev neprestano v postelji. Srečno novo leto vsem sestram S. 2. Z.! — Antonia Aistcr, tajnica. St. 32, Euclid, O. — Zadnjo sejo smo premestile na sredo večer 7. decembra, ker smo imeli 40 urno pobožnost in je bil zaključek ravno na večer naše seje, to je v torek večer. Lepa svečanost nam bo dolgo v spominu. Seja je bila povoljno obiskana in vse se je lepo izvršilo, da smo zadovoljne, vsaj jaz tako mislim. Izid volitve odbornic je sledeč: preds. T. Potokar, podpreds. Ester Jamnik, tajnica Louise Recher, blagajn. K. Ka-liope, zapisn. Prances Perme, zasta-vonošinja A. Mikovič, rediteljica T. Zdešar, nadzornice: M. Jamnik, K. Filipčič in M. Vodičar, zastopnice za skupna društva fare sv. Kristine: T. Potokar, J. Jamnik, M. Kral, M. Luzar, A. Nemec, duhovni vodja č. g. A Bombač. Čestitke sestri M. Bolek, ki je povila čvrstega sinka! Kakor se leto nagiba h koncu tako tudi človek ponehuje, ko pride v leta. Srce hrepeni vedno še in še, ker dela je veliko, a moč pojenja in odpoveduje. Tako je z menoj, ki bi rada vse povsod pomagala ali ni več tiste moči kot včasih. Človek bi rad imel ljubo zdravje, ki je vse bogastvo sveta, toda ko upehamo, potem je najboljši kratek odpočitek. Drage sestre, prosim vas, bodite dobre in zveste članice št. 32 ter složne in točne v dolžnostih. Moja srčna želja je bila, da bi čim-prej imele tudi pri naši podružnici vežbalni krožek. Delovala sem na vse strani, da bi bile uspešne v tem oziru, pa nismo dosegle v preteklem letu kar sem želela, pa kaj bi tožila o preteklosti! Bog daj, da bi šlo v letu 1939 bolj gladko in zadovoljno naprej v korist in ponos naše podružnice. Zahvaljujem se sestri K. Filipčič za krasno rožo, ki mi jo je poklonila Nadalje se najlepše zahvalim č. g. Bombaču za sodelovanje pri prireditvah; urednici za potrpljenje z mojimi dopisi; gl. tajnici za veliko dela, ki ga je imela z nami; sport direktorici, ki se je trudila, da bi krožek izvežbala za nastop; vsem sestram, ki ste na en ali drugi način mi šle na roke pri delu za časa mojega, uradovanja. Srečno in veselo novo leto želim vsem sestram širom Amerike! — Terezija Zdešar, bivša tajnica. St. 3G, McKinley, Minn. — Zaradi slabega zdravja se nisem mogla udeležiti decembrske seje. Poročano mi je bilo, da je bil zopet izvoljen novi odbor, kateremu želim obilo uspeha. Iz srca se želim zahvaliti vsem sestram, ki ste me prišle obiskat ob času moje bolezni v bolnišnici in na domu kakor tudi za darilo in cvetlice. Bolniku so obiski v veliko veselje in tolažbo. V Zarji je mnogo zanimivega berila od starega kraja tako, da človeku kar srce poskoči, ko bere o lepih krajih. Urna Nežika je pa res počasna, ki še ni dala odpustke iz starega kraja Markotu. Pa gotovo si je izbrala lepšega v stari domovini, ker je tako lepa na sliki! Vsem sestram SŽZ želim srečno novo leto! — Frances Mesojedec. Št. 37, Greaney, Minn. — Sicer nimam posebnih novic toda se oglasim, ker vem, da članice rade vidijo dopis od svoje podružnice. Hvala lepa vsem sestram, ki nam poročajo zanimive doživljaje ob obisku v stari domovini, kar prav rade beremo. Naj-lepša hvala sestri Prisland za pozdrave, katere je poslala članicam iz domovine. Nevarno je zbolela sestra Katarina Kočevar, kateri želimo, da bi skoraj okrevala, ker bi rade, da bi bila zopet zdrava med nami. V pozimskem času pri nas opustimo mesečne seje, ker tukaj je mraz in slabo vreme. Prosim vas, da asesment vseeno redno plačujete in mi pošljete na dom. Na pomlad bomo pa zopet pričele s sejami kakor po navadi. Pa naj se še katera druga oglasi s dopisom in nam sporoča kaj novega. Voščim vsem skupaj srečno novo leto! — Frances L. Udovich, tajnica. Št. 38, Chisholm, Minn. — Obisk na glavni seji 8. decembra je bil prav povoljen. Izvoljen je bil sledeči odbor za leto 1939: preds. M. Smoltz, podpreds. M. Knaus, tajn. M. Te-kautz, blagajn. A. Rupar, zapisn. P. Andolšek, nadzornice: A. Mihelič, A. Baraga, J. Hočevar (Tamarack St.). Po seji smo igrale karte in banko. Nagrade pri kartah (500) sta dobili A. Kotchevar in E. Motach; pri banko P. Zajc in pri igri “kozino” je bila srečna D. Furlan. Osvojen je bil tudi važen sklep za leto 1939, namreč, da bo prispevala vsaka članica pet centov na mesec v ročno blagajno, tako boste plačevale 30 centov na mesec. Vzrok temu je, da se krijejo stroški tekom leta in v ta namen prispevamo enakomerno kar ni več kot pravično. Kakor je vsem znano se vrši na Chisholm konvencija Slovenske ženske zveze v mesecu maju, to je komaj pet mesecev pred nami. Prosim vas prijazno, da sodelujete z nami v vsakem oziru, ker čaka nas ogromno delo in z vašo pomočjo bomo rešile čast naselbini. Uverjena sem, da boste pomagale v polni meri. Zatorej pridite na prihodnjo sejo, ker se bodo izbrali različni odbori, ki bodo morali biti aktivni do konvencije. Prosim vas ponovno, pomagajte nam, ker to bo prvič v naši naselbini, da bomo imeli priliko izkazati svojo gostoljubnost slovenski konvenciji. Tukaj je nas mnogo Slovencev, da lahko završimo to delo pravilno in bratsko, oziroma sestrsko. Lep uspeh bo v ponos naše naselbine in SŽZ! To naj bi bil naš cilj! Naše globoko sožalje družini Ore-shek nad izgubo sina Maksa v starosti 18 let, v najlepšem cvetju mladosti. Naj mu sveti večna luč! Voščim vam srečno in veselo novo leto ter obilo zdravja in zadovoljstva. — Mary Tekautz, tajnica. Št. 41, Cleveland (Collinvvood), O.— Vse smo bile vesele nad lepo udeležbo na decembrski seji. Le pridite vsak mesec v tako lepem številu in bomo vse bolj zadovoljne in imele še lepši napredek. Obiskal nas je Miklavž, ki nas je obdaril z lepimi darili. Pa še kako zgovoren je bil! Ena sestra je prinesla lep dobitek, ki je prinesel $3.25 v blagajno. Dotična, ki ga je dobila ga je darovala nazaj podružnici in bo za drugič. Banlc-nite je bil za pet dolarjev in klicano je bilo ime Ane Sernel, ki je pa bila odsotna. Dva dolarja dobitek je dobila sestra Ana Prišel, ki je darovala en dolar blagajni in prihodnjo sejo bo dobitek tri dolarje. Prebrani bodo celoletni računi in zaprisežen bo tudi novi odbor, nato bo zabava in ples. Odbor za novo leto je sledeči: preds. M. Lušin, podpreds. A. Prišel, tajnica Ana Stopar, blagajn. Ela Starin, nadzorni odbor: A. Rebol, A. Grajzar in F. Dolinar, zastavonošinja Frances Markovič, duhov, vodja Msgr. V. Hribar. Seje se bodo vršile kot doslej. Iz bolnišnice se je vrnila sestra Mary Janc. Vsem bolnim želimo ljubega zdravja. Naznanjam vam sklep zadnje seje, ki se tiče mnogih in sicer, da se ne bo več po hišah kolektalo asesment, ker nismo zavarovalninska družba, ki imajo svoje agente, ki hodijo po hišah. Katera ne more priti plačat na sejo lahko plača na domu tajnice ali pri blagajničarki sestri Radell in tudi jaz bom rada sprejela ako vam je tako bolj udobno, če se je katera članica selila naj tajnici sporoči, da bo točno prejemala Zarjo, ker tajnica ne more spremeniti vašega naslova ako ji tozadevno ne sporočite. Sodelujte z odborom in bomo imele lep sporazum in uspeh. Sedaj se je približal zopet čas za pridobivanje novih članic. Če hočemo priti do števila deset tisoč članic pri organizaciji se bo treba kar v začetku potruditi. Voščim veselo in srečno novo leto našemu duhovnemu vodju Msgr. Hribarju, duhv. svetovalcu č. g. Slajetu, vsem gl. odbornicam in članicam S2Z. Hvala lepa sestram Raspet, Kolbe-zen, Fritzel in Novak za pozdrave iz Pueble. — Mary Lušin, predsednica. št. 43, Milwaukee, Wis. — Glavna seja je bila precej povoljno obiskana, dasiravno bi udeležba bila lahko večja. Ponovno je bil izvoljen ves stari odbor izvzemši nadzornice H. Žun-ter, katero bo nadomestovala sestra Wachetz. Seje se bodo vršile kakor po navadi, vsako drugo nedeljo v mesecu v navadnih prostorih. Vljudno vabim vse sestre na januarsko sejo, da boste slišale celoletno poročilo in razmotrivalo se bo glede domače zabave, ki se bo vršila 15. januarja v Tivoli dvorani na So. 5th in National Ave. Vstopnina bo 35c. Oddanih bo tudi 18 krasnih dobitkov. Vljudno vabimo sosedni podružnici št. 12 in 17 kakor tudi ostala društva. Ob priliki se bomo tudi me odzvale vašemu povabilu. Za poročati imam žalostno novico, namreč, da je neizprosna smrt posegla s svojo koščeno roko v obče spoštovano družino Lipovšek in iz njih srede iztrgala ljubega soproga ter nad vse skrbnega očeta. Podlegel je na posledicah avtomobilske nezgode. Zadet je bil od avtomobila v bližini CE STE NAMENJENI V STARI KRAJ TO LETO? TD ODPISANA tvrdka je pre-* jela vprašanje že od precejšnjega števila rojakinj in rojakov, če priredimo tudi to leto kak podoben izlet v staro domovino, kakor ga je imela SŽZ lansko leto. Vsem interesentom naznanjamo, da je naša tvrdka od leta 1922 naprej vsako leto priredila po več skupnih potovanj in izletov, ter da tudi to leto priredi več takih potovanj in sicer: 1.—Skupno potovanje za Veliko noč, to je v drugi polovici marca; 2.—Skupno majsko potovanje v drugi polovici meseca maja; in 3.—Glavni letni skupni izlet meseca junija. Udeležnike tega izleta je namenjen spremljati podpisani Leo Zakrajšek, ki bo skrbel za udobno potovanje svojih potnikov do Ljubljane ter bo v starem kraju priredil več skupnih izletov, to je, skupni izlet po Sloveniji in skupni izlet po ostali Jugoslaviji. Ta izlet se ima vršiti nekako po istem načrtu kakor se je lansko leto vršil izlet SŽZ, ko so imele izletnice za izredno nizko ceno videti skoro vso Slovenijo in tudi glavne kraje v ostali Jugoslaviji. Natančnejša pojasnila o vseh teh izletih in skupnih potovanjih bodo priobčena v prihodnji izdaji tega lista. Vse one rojakinje in rojaki, ki so to leto namenjeni v stari kraj, bodo v svojem interesu najbolje storili, ako se čim prej obrnejo na spodaj navedeni naslov za vse potrebne informacije. LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 East 72 St., New York City svojega doma in kmalu nato izdihnil svojo dušo v bolnišnici. Bil je vzoren krščanski mož in priljubljen med rojaki, kar je tudi pričal njegov pogreb. Naše globoko sožalje sestri Lipovšek in družini nad težko izgubo. Pokojni pa naj počiva v miru! Srečno in blagoslovljeno novo leto želim vsem sestram SZZ! — Mary Bevc, tajnica. Št. 45, Portland, Ore. — Na sjed-nici 8. decembra izabran je bio sli-jedeči odbor: pres. M. Sercelj, pod-pres. P. Kemrevick, tajn. Olga Mirko-vich, blagajn. A. Sinovich, zapisn. F. Završnik, nadzornice: sestre Colosu-anno, Babič i Yavorčič. Odbor bolesti: sestri Lalič i Knez, rediteljica Mary Verderbar; zabavni odbor: sestri Colosuanno i Vidan. Čestitam novim odbornicama i zahvaljujem se starima koje su radile prošlu godinu. Pogriješiti hočemo bivšu presjednicu sestru Golik, koja si je prvi put uzela odmor od kao postoji podružnica. Bila je presjednica zadnje dvije godine i vodila sjednice u najboljem skladu zašto joj ide naše priznanje. Bolestne su sestre Tomažina Ru-bič, koja se nalazi u bolnici od noge več dva mjeseca; potem sestra Stružnik, ki je bila operirana i opo-ravlja se kod kuči; i treči je sestra Čuvalo, koja je bila operirana i još se do sada nalazi u bolnici. Vaša duž-nost i lijepo je da iti posjetite. Lijepi pozdrav svima sestrama SŽZ i do viajenja na drugoj sjednici. — Olga Mirkovič, tajnica. Št. 46, St. Louis, Mo. — Na zadnji seji smo se imele izvrstno. Po seji so nam sestri Zwanut in J. Speck postregli s okusnim pecivom in kavo. Hvala lepa! Odbor za leto 1939 je: preds. M. Moenigmann, podpreds. J. Speck, tajnica Theresa Franko, blag. Elsa Susin, nadzornice: sestre Zwanut, Stekar in Petrovič. Odslej se bodo naše seje vršile v dvorani na 3333 South 7 Blvd. na prvi petek v mesecu, pričetek točno ob pol osmih zvečer. Zapomnite si to spremembo ter pridite v lepem številu na prihodnjo sejo, ker boste slišale važno poročilo. Banko pardi, ki se je vršil 4. decembra se je dobro obnesel. Hvala vsem, ki ste pomagale in vsem posetnikom. Ob prvi priložnosti vam bomo rade povrnile. Frav lepa hvala sestri Speck za vso prijaznost in naklonjenost. Na njenem domu smo obdržavale mesečne seje zadnjih šest mesecev brezplačno. Srečno novo leto in najlepše pozdrave vsem skupaj želim, — Theresa Franko, tajnica. Št. 47, Cleveland (Garfield Hgrts.,), Ohio. — V decembru je bila lepa udeležba na seji in je upati, da bo skozi vse leto tako, saj so seje kratke in vedno se kaj koristnega ukrene. Odsotne članice vzemite v naznanje, da se bodo v novem letu vršile seje na drugo soboto v mesecu, torej ne več na prvo, ker večina članic so bile mnenja, da bo tako bolj udobno za vse. Druge sklepe boste slišale iz zapisnika, ker jih je preveč, da bi vam v Zarji poročala. Nagrad za asesment so bile deležne sestre Kortovič, Cer-gul št. 1, in Mulh. Sestra A. Novak je pa dobila kar dva dobitka, door prize pa najmlajša članica gdč. M. Žagar. Odbor za leto 1939 je naslednji: preds. L. Zidanič, podpreds. M. Železnik, tajnk. H. Tomažič, blagajn. A. Dolinar, zapisn. E. Ožbolt, nadzor- CXXXXXXXXXXXXZXXXXXXXIXXXX3 PROGLAS NA AMERIŠKO SLOVENSKO MLADINO Dne 11. avgusta letošnjega leta se je vršilo pri Novi Štifti nad Ribnico običajno vsakoletno zborovanje katoliško mislečega srednje- in visokošolskega dijaštva iz ribniške, velikolaške in dobrepoljske doline. Po cerkvenem govoru in slovesni sv. maši so bila v prosvetni dvorani tri zanimiva predavanja o negi slovenščine v domači hiši, o oskrbi za naše izseljenske brate in o ameriški osnovni in srednji šoli s posebnim ozirom na našo ameriško slovensko učečo se mladino. Da se pozive ožji stiki med našim di-jaštvom v starem in novem kraju, v Ameriki in doma v Sloveniji, se je ob tej priliki ustanovil spodaj podpisani odbor. Ta si je nadel nalogo, da bo po svojih najboljših močeh skrbel za medsebojno dopisovanje naše učeče se mladine v Ameriki in doma v Sloveniji. Misel ni nova. Nanjo je opozarjal ljubljanski župan dr. Juro Ad-lešič o priliki svojega bivanja v Clevelandu in leto pred njim spodaj podpisani dr. Fr. Trdan. Tudi mladina drugih narodov goji živahno medsebojno korespondenco. Ali naj mi Slovenci zaostajamo? Nikakor ne! Zato se spodaj podpisani odbor obrača na vse mlade ameriške rojake s prošnjo, da mu čimprej sporoče svoje naslove, on bo pa doma poskrbel njim primerne dopisnike. V medsebojnem dopisovanju se boste pobliže spoznavali, spopolnjevali v milo doneči materinščini, vzljubljali rodno grudo svojih dragih staršev, poživljali medsebojno bratsko ljubezen in si pridobivali prijateljev, ki Vas bodo z odprtimi rokami sprejeli, ko pridete po letih na obisk v našo milo domovino. Zato pa pogum, dragi mladi rojaki! Nikar se ne strašite in izgovarjajte z morebitnim neznanjem jezika. Dobra volja vse premore. Vaja napravi mojstra! V trdni nadi, da bo naš prijateljski pozdv padel na rodovitna tla in obrodil obilo sadu, Vas vse, predragi mladi rojaki, prav lepo pozdravljamo in v kratkem pričakujemo kar največ odziva. Bog Vas živi! V St. Vidu nad Ljubljano. Za odbor: Dr. Franc Trdan, profesor, Anton Jaklič, stud. inv., Mirko Kozina, osmošolec. Naslov: Dr. Franc Trdan, St. Vid nad Ljubljano, Jugoslavia, Europe. tllxxxxxxxxxxxXxXXXXxxxXXxX3 nice: A. Mareda, T. Frank in M. Loč-niškar, zastopnice skupnih društev sv. Lovrenca so: M. štrekel, M. Haff-ner in J. Zele. Navzočih je bilo tudi lepo število članic vežbalnega krožka. Kot se vidi so vedno zelo delavne. Z novim letom želijo dobiti še več novih članic. Matere, ki imate hčere, vpišite jih sedaj v S2Z, ker je v teku kampanja. Stopimo zopet v vrste med agilne članice in se potrudimo do lepega napredka in pokažimo, ca smo še vedno iste navdušene delavke kot smo bile ob ustanovitvi. Katera članica se je selila naj mi sporoči, ker je potrebno, da imam tozadevno poročilo za točno prejemanje Zarje. Z novim letom bi rada uredila, da bo v splošno zadovoljnost. Prosim tudi vse sestre, ki niste še poravnale asesment za leto 1938, da to storite takoj, da mi bo mogoče urediti knjige za v pregled nadzornicam. Rada bi, C da sodelujete z mojim uradom ter plačujete redno, ker meni je nemogoče kar na debelo založiti. Kaj če bi v tem letu bile vse točne v tem oziru? To bi bilo vse pohvale vredno! Dne 7. januarja bodo članice krožka priredile ples v šolski dvorani na 80. cesti. Vstopnina je samo 15c, da se lahko vse udeležite in boste pokazale, da se zanimate za uspeh prireditve in obenem boste napravile dobro delo, ker čisti dobiček je za novo cerkev sv. Lovrenca. Najlepša hvala odbornicam naše podružnice za složno uradovanje, kar upam, da bomo deležne tudi v tem letu. Enako se zahvaljujem gl. odbornicam za sodelovanje in posebno gl. tajnici in urednici. Vsem sestram SŽZ kakor tudi čč. gg. duhovnim vodjem želim nad vse srečno in blagoslovljeno novo leto 1939, organizaciji pa podvojitev novega članstva. — Helen Tomažič, tajn. Št. 51, Kenmore, O. — Odbor za leto 1939 je sledeči: preds. M. Petrič, podpreds. F. Zekel, tajn. Jennie Gainer, blagajn. J. Goles, zapisn. R. Be-rus, nadzornici: K. Korošec in A. Obreza. Najlepša hvala sestram Petrič, Goles in Berus za dobro postrežbo po seji. Nadalje se zahvalim vsem članicam za točno poravnanje dolga v nadi, da boste tako točne tudi v novem letu in prosim, da se gotovo vse udeležite januarske seje, ker imamo za rešiti nekaj posebnega v prid podružnice. Srečno novo leto želim vsem sestram! — Jennie Gainer, tajnica. Št. 57, Niles, O. — Leto, ki je ravno odkorakalo v večnost, je gotovo pustilo tudi mnogo dobrega za nas. Kaj bo pa v letu 1939 dobrega je pa za vsakega neznanost. Želim, da bi na mnovo leto doprineslo mnogo sreče in zadovoljstva. Na decembrski seji je bila zelo pičla udeležba in osvojen je bil sklep, da v bodoče plača vsaka odsotna članica 25c v ročno blagajno, mogoče bo to pomagalo do boljše udeležbe v novem letu. Delajo se velike priprave za ples ob priliki pete obletnice, ki se vrši 14. januarja v German dvorani. Za godbo bo preskrbel A. Kristoff orkester iz Clevelanda. Plesalo se bo tudi valček in polko za nagrado. Pridite v lepem številu, ker vas čaka še drugo presenečenje, in mogoče tudi sreča. Vse najboljše želimo enajstim našim članicam, ki obhajajo v januarju svoj rojstni dan. S prvim januarjem se prične kampanja za nove članice. Naj se vsaka potrudi vpisati svojo dobro prijateljico, ki bo gotovo tudi dobra članica SŽZ. Za novo leto vam priporočam članicam dve obljubi in sicer: 1.—Redno posetiti sejo ter delovati v korist Zveze. 2.—Plačati redno svojo me-sečnino. Prihodnjič bo poročala moja namestnica sestra K. Yancar. Pozdrav!—Mary R. Strah. Št. 61, Braddock, Pa. — še enkrat se malo oglasim pred zatonom leta, da se na ta način lepše poslovim. V nastopu novega leta se pričakuje lepša bodočnost in več uspeha kar si tudi vsak želi. Pri podružnici se tudi vzdramimo takoj ob začetku leta in naj vsaka članica vpiše eno novo članico, da si podvojimo svoje vrste. Prosim vas tudi, da bi redno prišle na seje kakor ste v decembru. Naznanjam, da bomo priredile veselico dne 11. februarja v Hrvaški dvorani na 4. ulici v Rankin, Pa. Vabimo podružnice od blizu in oddaljene, da posetite našo veselico kar smo ob priliki zadovoljne povrniti. Izvoljene so bile sledeče odbornice za leto 1939: preds. R. Pozek, pod-preds. M. Knafelc, tajn. Johana Ches-nik, 428 Frazier St., pom. tajn. Prances Kosher, blagajn. P. Martahaus, nadzornice: P. Jesnik, K. Vincenc in A. Lukaš. Teta štorklja se je oglasila pri sestri Jennie Novosel ter ji pustila zalo hčerko, čestitamo. Naše globoko sožalje sestri Mary Frank nad izgubo ljubega soproga. “Staro leto je zbežalo in seboj odpeljalo mnogo želj in sladkih nad!” Srečno novo leto! — Johana Ches-nik, tajnica. Št. 63, Denver, Colo. — Srečno novo leto želim vsem gl. odbornicam in sestram SŽZ. Da bi tudi v bodoče delale roka v roki kakor doslej. Tiste, ki ste šle na izlet v staro domovino ste izvršile veliko delo, ki nam je po volji. Kaj vse ste videle v stari domovini nas vse zelo zanima. Vsak, ki je bil tam rojen prav rad sliši ali bere od svoje domovine. Veliko nas je, ki komaj čakamo na Zarjo, da zopet beremo zanimive novice. Dne 15. novembra dobimo nepričakovano brzojav od sestre Frances Ra-spet iz Pueblo, da se ob dveh popoldne ustavi v Denverju sestra urednica in da naj jo čakamo na postaji. Takoj smo se zbrale predsednica, tajnica in sestra Amalija Zalar s svojo karo in šle na postajo. Kako smo bile vesele osebno se seznaniti ž njo, samo čas je bil prekratek, ker v dveh urah nismo mogle dosti pokazat vendar obiskala je našo naselbino, cerkev in šolo in dvorano. Veš, Albina, naše sestre in prijatelji željno pričakujejo Tvojega povratka. Gotovo pridi s slikami iz starega kraja, ko bodo gotove za kazanje. Prinesi jih v Denver, da boš med nami vsaj za par dni. Mnogi tukaj bi se radi spoznali osebno s Teboj. (Hvala lepa za prijaznost in povabilo. Kako in kdo bo kazal slike bomo v kratkem odločile in vam tozadevno naznanimo.—A. N.) Kampanja za pridobivanje novih članic se odpre s prvim januarjem. Drage sestre, prosim vas, da že v začetku kampanje delujete za napredek podružnice, saj boste dobile lepo nagrado za vaše delo. V zadnji kampanji sva dobili zlate zvezine broške sestra Josephine Klaus in jaz, za katere se lepo zahvaljujeva, želim, da bi tudi druge članice imele te lepe na-. grade, ki so v ponos vsaki članici SŽZ. Prosim vas, da prihajate redno k seji kakor v preteklosti. Bodimo vedno složne kakor doslej in pomagale ste vedno po svoji najboljši moči za kar vam hvala lepa. Naša podružnica je še mlada in mnogi niso vedeli kaj je SŽZ, toda vsakemu se je zelo dopadlo naše postopanje ob času pogreba naše sosestre Marije Perme. Bil je to prvi smrtni slučaj pri naši podružnici in nismo imele vse potrebno na rokah, kar nam je pa sedaj preskrbela sestra Frances Raspet in sicer kejpe in regalije. Pokojna sestra je bila agilna članica SŽZ in bo pogrešana med nami. Lepa hvala sestram Pavlakovič in Klaus za lepo darilo na novembrski seji, ki bo gotovo prineslo par dolarjev v našo ročno blagajno. Kaj je, boste videle na seji dne 22. januarja ob dveh popoldne. Pridite v polnem številu, ker imamo važno točko za urediti in tudi odbor za leto 1939 bo prevzel svoje urade. Mnogo več veselja bodo imele nove odbornice do svojih uradov, ako boste članice sodelovale v vsakem koristnem oziru. Lep pozdrav vsem sestram in velik uspeh kampanji želi, — Angelina Andolshek, predsednica. Št. 65, Virginia, Minn. — Na januarski seji imamo važno stvar za razmotrivati, zato pridite v lepem številu kot ste prišle na zadnjo sejo. Najlepša hvala članicam, ki ste se potrudile za našo zabavo kakor tudi za dober prigrizek. V odbor so bile izvoljene: preds. C. Simich, podpreds. R. Novak, tajn. A. Schneller, zapisn. J. Belay, blagajn. A. Perslin. Bolnima sestrama Paulini in Mary Jakše želimo, da bi čimpreje bili zdravi med nami. Hvaležni vam boste za obisk. Vljudno prosim vse tiste, ki dolgujete na mesečnini ali za prispevek 25c v novembru, da takoj poravnate, ker bi rada podala točne račune na januarski seji. Odslej se ne bo zakla-dalo za članice in tudi po hišah ne bom kolektala. Katera ne more priti do mene lahko plača pri predsednici ali zapisnikarici. Če bo katera suspendirana bo to po svoji lastni krivdi. S prvim januarjem se prične nova kampanja in pristopnina bo spet prosta za novopristople. Potrudite se vsaka pripeljati svojo prijateljico ali znanko na prihodnjo sejo ter jo vpisati v SŽZ. To bo izvrsten začetek! Srečno novo leto vam želim, — Angela Schneller, tajnica. No. 77, N. S. Pittsburgh, Pa. — Leto 1938 je šlo v večnost kakor bomo šle tudi me, kadar pride čas, ko nas pokliče Gospodar v našo pravo domovino. V novem letu želim vsem skupaj zdravja, zadovoljstva ter mnogo uspeha novi kampanji, ki se prične s prvim januarjem. Napredek je odvisen od naše marljivosti, zato apeliram na drage sestre, da vpišete vsaj eno novo članico na januarski seji. Moja iskrena želja je, da bi prišle do števila 100 članic pri naši podružnici. V preteklem letu smo imele lep napredek in dosti zabave zakar se toplo zahvaljujem v imenu odbornic vsem sestram, ki so nam pomagale do tega uspeha. Udeležba na glavni seji nam je bila vsem v veselje. Sledeče odbornice M M N M M N M M H M M M N N * V BLAG SPOMIN POKOJNIM * m SESTRAM, KI SO PREMI- « U NULE PRI SLEDEČIH " x PODRUŽNICAH: « « fc * PODRUŽNICA ŠT. 10, Collin- " m wood, Ohio. Mrs. Johanna Fer- H " jancic. 15219 Plato Ave., Cie- J m veland, Ohio, rojena 6. maja, V [J 1879, pristopila 5. decembra, * H 1927, umrla 22. novembra, 1938. h H h j PODRUŽNICA ŠT. 19, Evcleth, f * Minn. Mrs. Frances Okorn, n « 307 “B” Ave., Eveleth, Minn., ” * rojena 16. julija, 1893, pristo- h « pila 4. januarja, 1938, umrla " [J 7. novembra, 1938. M fc ^ PODRUŽNICA ŠT. 25, Cleve- * land, Ohio. Mrs. Mary Kmc, M h 6618 Bonna Ave., Cleveland, * [J Ohio, rojena 31. julija, 1881, » h pristopila 13. januarja, 1930, M " umrla 16. novembra, 1938. „ N M m V deželi blaženih duhov, plava N ” duh umrlih sester, ki nam II h kličejo: “Na svidenje, na M [J večno rajsko svidenje!” " 3 ►< * M