h 98. V Gorici, v soboto dne 31. avgusta 1907. Uhlja trikrat ua teden, in sicer v torek, Četrtek i j^0 ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt' iS »»»» **' v 0orici na doni P°3Hi*n<>: vse leto ........15 K "............10 • Tečaj XXXVII. H!iii5ne številke stanejo 10 vin. SOČA" ima naslednje tercnlne priloge: Ob nota „Kalipot po Goriškem irrSra i-fcrat lfi v, 2-krat H v, 3-krat 12 v vsaka ",-'2. Večkrat po dogedbi. V«cje črke po prostoru. — l Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ¦Lio io vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost >Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gospos :i ulici St. 7 v Gorioi v I. nadrti Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do n. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge re5i, katere ne «padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravnlšivn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So2e« vsa-petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »SoSa« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohwarz v Šolski nI., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leba., na tekalisSu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliSflni ulici, I, Matiussi v uUci Pormica, I. Hovansk. v Korlnski ulici št. 22; v ijfitu v tobakarni LavrenčiS M trgb deUa Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. — '3; v GJatu v i !i-.i....................: »Gor. Tiskarna« A, GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. (tspodarska in socijalno-politii akcija vlade za Primorsko, (Dalje.) Trtoreja. Ko se je dognalo, da se okuženje po 2tsi uLi v nafti deželi ne da preprečiti, sklenil i dpžolui zbor na predlog deželnega odbora poviti deželno trtnico cepljenih ameriških i, katere se prodajajo vinogradnikom v svrho >:ovitve vinogradov na ameriški podlagi. Trtnica se je ustanovila 1903. na zem-* >:a. ki se je bilo določilo za kmetijsko ko-iajo deželne norišnice goriške. Za to napravo fimel deželni odbor na razpolago le sredstva, i snu jih je dovolil deželni zbor. Deželna trtnica — ki je danes ena izmed ajdodernejsih naprav te vrste (na podlagi .silnega kalenja) in katero je proučevalo in ^utievulo že mnogo strokovnjakov (celo iz sljedi-lskega ministerstva italijanskega kra-.-;ivai --- bila je že od prvega začetka ne-wouljive koristi za vinogradnike naše dežele, a>ri so si nakupili že mnogo stotisočev ce-.,?ailt ameriških trt, ker niso bili več pri-umi zatekati se k zasebnim špekulantom, ii mi m-veda trte dražje prodajali. Ih-želtm uprava je zadela, izvršuje svoj ¦jat v pospeševanje trtoreje, na težkoče tudi ;ri useki vladi; toda, deželni odbor, ki se ;*tfedal, da deluje v obče blagostanje, ni y. c»gel in ui m hotel dati zadržavati od »¦:;«koli na poti, ki si jo je zaznamoval. Toda, velika zapreka ovira danes delo-*:;e samoupravne deželne oblasti, katera ¦'.'M za tem, da povzdigne vinogradstvo. Visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo se .rraiovno naprosilo — od leta 1901. nadalje caj podeli za označeno akcijo materijalno ;:^, katero je dovolila visoka vlada drugim ^pirstn v veliki meri. t. kr. vlada pa ni do sedaj dovolila niti "Jia'.ijn» podpore, razven tega pa je pod ^'.vku. da bi se okužili vinogradi v uradno * t<* /u okužene proglašenih krajih, strogo r;ovt(!filo izvažati v te kraje trte iz deželne **ie goriške, katera leži, kakor uradno pro-vtfno, v okuženem kraj... Z ozirom na neznatno uradno še ne kot okuženo proglašeno površino naše dežele, prosil je deželni odbor in celo deželni zbor, naj bi proglasilo c. kr. poljedelsko ministerstvo vso deželo kot filokserirano. Visoko poljedelsko ministerstvo se ni dalo na nikak način preprositi, dasi je bilo proglasilo vso deželo Štajersko za okuženo, kjer je znašala uradno za okuženo proglašena površina le 70% vseh vinogradov. Iz uradnih objav c. kr. poljedelskega ministerstva pa sledi, da znaša v pekneženi grotbvini Goriško-Gradiščanski uradno za okuženo proglašena površina 90% cele vino-gradske površine. V očigled tej uradno priznani okoliščini smatra deželni odbor proglasitev cele dežele po trtni uši okuženo za eden izmed najnujnejših postulatov in pričakuje, da bode med prvimi ukrepi V. Prevzv, v prid našej deželi ugodna rešitev te zadeve. Razven označenega ukrepa, ki mora omogočiti vsem deželnnom, da se poslužujejo trt iz deželne trtnice goriške, mora deželna uprava vztrajati pri tem, da prispeva visoka vlada tudi za prihodnjo dobo na brezobrestnih posojilih v obnovitev Hlokseriranih vinogradov v višji meri, nego deželni zalog, v kar je pooblaščena po določilih H. odstavka člena I. zakona z dne 4. aprila 11102 drž. zak. štev. 13<>, to pa iz razloga, ker vladajo v naši deželi vsakega ozira vredne razmere, o katerih je v zakonu govora — kar je sicer molče priznala V. Prevz. v svojem govoru v poslanski zbornici dne i H. julija t 1 Ko se na ta način vinski pridelek povzdigne, treba bode ustanoviti v naši deželi vzorno vinsko klet v svrho, da se doseže neobhodno potrebno združenje vinskih vrst, in tudi *ti ne pričakuje državne denarne podpore. Da se končno varuje domači vinski pridelek, je neobhodno potrebno, da se konkurenca prepreči s carinami, z druge strani pa se mora uveljaviti zakon proti ponarejanju vina tudi na Ogrskem; brez tega zakona o vinu bi izgubil naličeu avstrijski zakon mnogo na svoji moči. i Pride še.) DOPISI. Cerkljanske novice. Klerikalni doslednost. — Pri zadajih občinskih volitvah so si priborili klerikalci 16 starešin in 14 mi. Naši starešini so posvetili samopašnosti znanega župana Cimala malo več pozornosti, kar mu seveda nikakor ni ugajalo. Mož ni bil vajen, da bi mu bil prej kdo od klerikalnih starešin kaj ugovarjal in revidiral in razumljivo je, da mu naprednjaki v občinskem starešinstvu nikakor niso ugajali. Kako se jih otresti, to je bila staremu lisjaku Kosmaču „ta zadnja kunšt". Najenostavnejše sredstvo je, veČina naj obstruira vse občinske seje, posledica temu bo, da postane sedanje starešinstvo za delo nezmožno in se mora razpustiti ter razpisati nove volitve, pri katerih noj pridejo s sodelovanjem velemodrega dr. Knavsa naprednjaki ob vse zastopstvo in Cimala zopet do svoje neomejene moči. Mišljeno-storjeno I Slavna veČina hrabrih klerikalnih starešin so je ustrašila napredne manjšine in obstruirala seje. Pri prvi seji je bila na dnevnem redu tudi poprava zvonika farne cerkve, katerega gorenji leseni del že nekaj časa visi nagnjen proti MigovČevi hiši. Ker je pa vesoljna vera v večji nevarnosti kakor zvonik, ki ga prvi vihar lahko vrže na kake s-t/eho, so *:i mi.«iiU naši modri kleri«. kalci, naj hudič vzame cerkveni zvonik, samo da rešimo še vero in obstruirali so tudi to točko. — Ko je videl župan Cimala, da ga taka obstrukcija ne dovede do zaželjeuega cilja, je pregovoril klerikalne starešine in namestnike, da so sami naznanili svoj izstop iz starešinstva, to bode boljše sredstvo, si je mislil Tone, in ker mu je bilo rečeno tudi v Gorici od strani klerikalnih korifej, da sedaj nima kaliti", je bil ves ponosen na svoje diploma-cijske in politične zračnosti. Pa glej ga spaka! Njih odstop je M; brez obžalovanja vzet na znanje in razpisane nove dopolnilne volitve, v kolikor se niso izpraznjena mesta starešin mogla nadomestiti z neodstopivšimi, naprednimi namestniki. „Liberalci" so imeli sedaj veČino v starešinstvu, tudi če bi bili klerikalci dosegli popolno zmago pri dopolnilnih volitvah in če se to zgodi — adijo Cimala kot župan. Zato se je premislil, sklepajoč popolnoma pravilno, da je boljše biti župan pri mali večini, kakor pa sploh ne župan in niti starešina ne biti. Njegova nekdanja mogočnost se torej vzdigne v Gorico in v družbi dr. Pavletiča jo mahneta v Trst na namest-ništvo, kjer z obupanimi obrazi prosita, naj se razpišejo celotne volitve, ali naj se pa vsprejme prej odstopivše starešine zopet kot pravoveljavne občinske svetnike v starešinstvo. Bogovi so bili Cimalu naklonjeni in tudi namestuištvo, ki te svete nedolžnosti v podobi Antona Kosmača ne pozna, je ugodilo njegovi prošnji v toliko, da je že razpisane dopolnilne volitve brzojavnim potom ustavilo, menda zato, da si poišče novih informacij. Namestništvo si nekam dolgo iščete informacijo, ker še sedaj ni nobenega odloka v tej zadevi, vzlic temu, da za informacije glede Cimalove osebe in njega blagih namenov zadostujejo stvari, ki jih je v tožbi Itojc-Kosmač druga instanca priznala kot dokazane in resnične. Glede delovanja in zmožnosti naprednih starešin pa je najlepši dokaz zapisnik starešinstvenih sej, kjer je razvidno, da so napredni starešini pri eni sami seji, pri kateri so bili v večini, rešili toliko točk i in zadev, kakor jih klerikalci niso v celem letu: — Javnost pričakuje z veliko napetostjo odločitve v tej zadevi in je radovedna, ali se namestništvo res vsede na Cimalov Hm, ki ga je nastavil za to, da reši svojo potaplja-jočo se barko in ne vtone v jezeru blata, ki si ga je po večletnem trudu sam pripravil. Zakaj je Cimala še odstopil ? — še drugi vzrok je, da je videl Cimala svojo rešitev v začasnem odstopu od županstva. Na vrsti so bile namreč tudi volitve v cestni odbor, kateremu dosedaj on načeljuje. Bodisi, da ima kot načelnik tako mastne dohodke, da nikakor ne misli te funkcije odložiti, ali pa da je res ono, kar ljudje že skoro javno govorijo glede računov, faktum je, da mu je za to mesto več kakor za župansko. Cestni odbor pa vo- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje == ,,Treh mušketirjev". — Francoski spisal: ^ ALEXANDRE DUMAS. ===== (Pftlje.) - Privedel sem ga k vam, pravi Athos ter ji Jtegne roko, da tudi vi storite nekaj 2anj, milostna. "I0 sedaj sem čuval jaz nad njegovo vzgojo, in mi-^a' da sem napravil iz njega popolnega plemiča; j"^ priSel je trenutek, ko sem zopet prisiljen, da i^nem nestalno in nevarno življenje človeka, ki je **taš gotove stranke. Z jutrišnjim dnem se zapletem ^evarno zadevo, kjer me lahko doleti smrt; tedaj *«o imel razun vas nikogar, ki bi ga spravil v svet, naj zavzame primerno mesto. ., "— O, bodite mirni l vsklikne vojvodinja. Žal, v i* »enutku nimam mnogo ugleda, toda kolikor mi js le ostalo, je posvečen njemu; kar se tiče njego-s2* Premoženja in naslova... t . "T Zaradi tega se le nič ne vznemirjajte, milostna; ^Sai 8?m mu Posestvo Bragelonne, ki sem ga po-'. °val in ki mu daje naslov vikomta in deset tisoč ,r rente. p Na mojo vero, gospod, vi ste resničen pleme* *;lto ^fav* V03v0^*nJai t0<*a kJe 3e vendar naš mladi i mt? Komaj že Čakam, da bi ga videla. *u je v salonu; pokličem ga, če hočete. Athos se obrne proti vratom, toda gospa Ohev-i reuse ga ustavi. — Je-li lep? vpraša Athosa. Ta se nasmehne. — Podoben je svoji materi, odvrne na to. V tem trenutku pa že tudi odpre vrata ter namigne grofiču, ki se prikaže takoj nato na pragu, Gospa Chevreuse se ni mogla premagati, da ne bi kriknila od veselja, ko je ugledala tako dražest-nega viteza, ki je prekašal vse nade, katere je mogel roditi njen ponos. — Vikom t, pridite bliže, pravi Athos; gospa vojvodinja Chevreuse vam dovoljuje, da ji poljubite roko. — Mladenič se približa s svojim ljubkim nasmehom, razoglav, pripogne koleno ter poljubi roko gospe Chevreuse. — Gospod grof, pravi nato, obrnivši se proti Athosu, kaj me niste hoteli samo ojunačiti, ko ste mi rekli, da je ta gospa vojvodinja Chevreuse, in ni li milostna kraljica sama? — Ne, grofic, pravi gospa Chevreuse, ga prime za roko, ga posadi poleg sebe ter upre vanj dvoje od veselja žarečih oči. Ne, žal, jaz nisem kraljica, zakaj ko bi bila," bi na mestu naredila za vas vse, kar zaslužite; toda naj že bom to, kar sem, pravi na to, premagovaje se le stežka, da mu ne bi poljubila belega čela, kako pot si mislite izvoliti ? Athos je stal na strani ter ju opazoval z izrazom neizrekljive sreče. — Milostna, odvrne mladenič s svojim prijetnim in sonornim glasom, mislim, da ai more izvoliti ple- mič samo jedno karijero, in ta je karijera orožja. Zdi so ui, da me je vzgojil gospod grof z namenom, da naredi iz mene vojaka, in vzbudil mi je upanje, da me predstavi v Parizu nekomu, ki me morda priporoči princu. Da, razumem, lepo je za mladega vojaka, kakršen ste vi, da služi takega generala kakor je on; toda čakajte... osebno si nisva preveč dobra z njim, zaradi nekih prepirov gospe Montbazon, moje mačehe, z gospo Longueville: toda s pomočjo kneza Marcillaca... Ah, da, tako pojde, grof! Knez Marcillac je moj star prijatelj; on priporoči našega mladega prijatelja gospe Longueville, ki mu da pismo za svojega brata, gospoda princa; in ta jo preveč ljubi, da ne bi takoj storil vsega za njo, karkoli ga prosi. — No, prav, kakor za nalašč, pravi grof. Toda vam li smem sedaj priporočati največjo naglico ? Želim namreč iz tehtnih vzrokov, da bi ne bil vikomt jutri zvečer več v Parizu. —• Ali želite, naj se izve, da se vi zanimate zanj, gospod grof ? — Morda bi bilo bolje za njegovo bodočnost, da bi se ne vedelo, da me je sploh poznal. — Ah! gospod! vsklikne vikomt. —- Saj vesto, Bragelonne, odvrne grof, da ne storim nikdar aičesar brez vzroka. — Da, gospod, odvrne mladenič, vem, da prebiva v vas velika modrost, in ubogal vas bom, kakor je to moja navada. (Dalje pride.) lijo podžupani cerkljanskega sodnega okraja | in ti so pa v veliki veČini naprednjaki. V Cerknem je vseh deset podžupanov napred-njaVov in istotako na Št. Viški gori, le v Šebreljah je par kleridalcev, ki pa tudi nimajo namena voliti Cimala, ampak naSega kandidata. Edina reSitev za Toneta bi bila torej če bi moralo odstopiti celo starešinstvo in bi na podlagi novih volitev mogoče dobili klerikalci vseh deset podžupanov. Istočasno z drugimi kraji bi se bile imele vršiti tudi pri nas volitve v cestni odbor že v juliju, deželni odbof je za enkrat zopet rešil Cimala in od-godil tudi te volitve, kakor poprej namest-ništvo občinske dopolnilne volitve. Podžupani Št. Viške gore so radi tega poslali na deželni odbor oster protest in tudi podžupani v Cerknem so storili isto. Deželni odbor je menda ntemeljeval-svoj odloks tem, da se volitvev cestni odbor ne morejo vršiti, ker je volilni upravičenec župan Kosmač odstopil m vsied tega volilci niso kompletni. Bes odlok, ki zasluži, da se ga v spomin za večne čase nemudoma sprejme v deželni muzej goriški. Kdo bo prihodnji župan ? - še bolj kakor naprednjaki so klerikalci siti eksžupana Cimala. Za slučaj, da bi bilo razpuščeno - kar bi bilo protipostavno — celo starešinstvo in bi si klerikalci priborili večino, ne mislijo voliti več Cimala za župana, ampak Makatona. Značilno pri tem je še to, da klerikalci nimajo v ceiem Cerknem v toliko zmožnega človeka, da bi mogel županovati, ampak siga morajo poiskati izven Cerkna. Ubogi Cimala, da ga vse zapušča, pa še bolj pomilovanja vredni cerkljanski klerikalci, ki si dajejo na tak način 3ami sebi tako slabo spričevalo. Premestitve. — Letošnje leto je premeščena tu večina uradnikov, učiteljev, orožnikov jn duhovnikov. Na mesto gosp. Dovgana, ki je bil tu sedem let, je prišel za sodnika gos. Sterle, ki bode, kakor videti, jako vesten in natančen sodnik. Obče priljubljeni kancelist Anton Euzzieri se nahaja v bolnišnici in se najbrže ne vrne več. Eazumel je le malo slovenščine, ko je prišel v Cerkno, tekom let pa si jo je popolnoma prisvojil in je kot dober tenorist v družbi jako rad pel naše narodne pesmi. Na mesto davčnega kontrolorja g. Sa-miza je prišel g. Hrast. Posebno ustreženo je bilo našim klerikalcem, da so z letošnjim šolskim letom premeščeni vsi trije tukajšnji učitelji. Nadučitelj g. Rakovšček gre na lastno prošnjo k Sv. Luciji, na njegovo mesto pa pride g. aadučitelj Stres, s katerim pa tudi niso zadovoljni klerikalci. Kdo pride na mesto gg. Kogoja in Borštnika, še ni gotovo. G. Kogoj, ki je bil večino svojega službovanja na Cerkljanskem, gre v Staroselo, g. Borštnik pa ostane pri nas, kjer bo kakor učitelj-voditelj na Bukovem še vedno razpostavljen napadom iz cerkljanskega farovža. V Cerknem ostane le še gospica Albina Gerželj-eva, ki je s svojo odločnostjo tudi marsikakemu naprednjaku lahko v vzgled in posnemo. Tudi pri orožništvu je nekaj sprememb, ! ker sta dva gospoda premeščena k Sv. Luciji, izmed katerih je bil g. Eiter več časa v Cerknem, Za dekana je bil umeščen pričetkom letošnjega leta g. dr. Knavs, o katerem trdijo cerkljanske tercijalke, da je bil rojen pod posebnim planetom, širša javnost pa ga pozna kakor šef-urednika famoznih ^Cerkljanskih novic" v ^Primorskem listu* in „Goricia. Splošna sodba je, da smo slabo zamenjali to mesto. Prvi kaplan Hliš je šel za kurata v Orehek, na njegovo mesto je pomaknjen gospod Sok, k čemur mu iskreno čestitamo, za prvega kaplana pa je prišel neki Kenda, ki je po Knavsovem mnenju menda določen, da spreobrne cerkljanske fante, ki so z malo izjemo sami napredni mladeniči. Bo precej trda kost za malega g. Kenda! Največji zdražbar v celi deželi, znani kurat Abram, je pred nekaj dnevi zapustil Cerkljansko in se preselil v Bilje. Najmanj 15 kilometrov okoli Bilj naj se sedaj pripravijo na največje zdražba-rije in strankarske prepire. Biljenei imajo sedaj najlepšo priliko opazovati, kako zanesejo v kratkem času ti poslanci božji in miru prepir v občine in posamezne rodbine. Takih duhovnikov reši nas, o Gospod! Ni TrilillkU bo, kakor že naznanjeno, v nedeljo 1. septembra veselica. Priredi jo na-rodno-napredno bralno društvo v Otaležu. Pričakujemo lepe udeležbe od strani cerkljanskih naprednjakov in tudi iz Idrije. Iz goriške okolice. Il PeiBie. — Pevski „salamoniu so proslavljali v torek zvečer na jako slavnosten način svojo »zmago" v krčmi g. Brezigarja. Okoli mastnega „rižota" so kaj pridno zabavljali društvenemu odboru, kakor da bi bil isti vložil proti njim kazensko ovadbo glede ukradenih salamov. »Nedolžni" Brezigar se jim je seveda pridružil, čeravno ve prav dobro, da je on sam povzročit omenjeno preiskavo. Društveni odbor je upošteval solzne prošnje nekaterdsov, ter dobrohotno opustil ovadbo proti vrnitvi ukradenega blaga. 'Namesto, da bi mu bili torej sedaj hvaležni za to — ker le tojihje rešilo zapora — mahajo zopet po njem. Na vse to bi se seveda ne ozirali, če bi ne slišali iz ust g. mežnarja, ki je županoval celi „rižotarijitt, precej drzne besede.Bajejenrekel tsko-ler« Še aduiga biradcmoknutako, da bi mu o d -letu ves rižot (ozobje) z ust", tako je grozil uiežnar ter ob enem mahal z rokama. Vprašamo vas javno, g. mežnar: Kdo je tisti, kateremu bi Vi tako radi izrali ozobje? Zahtevamo odgovora, da se Vas lahko izogiblje oni, ki Vam tako leži na srcu. Tu vidite, ljudje božji, kakšna je „farškaa izobraženost. Žalostna jim majkal Iz kanalskega okraja. |z j^ „ Tako slabih cest ni na svetu, kakor so pri nas. Če izstopiš na postaji v Avčah, ne veš, kam. Ko ti čuvaj nakaže stran, prideš kmalu v potok hudournikov, tam najdeš stezo, po kateri pa je tvoje življenje v nevarnosti. Še za koze je preslaba tista pot; tu so globoki prepadi, brez nobenega držala. Ako bi se zdrsnilo, z Bogom tvoje življenje. Kako da politična oblast ne ukrene nič v našo varnost? Iz tolminskega okraja. PedbfdO. — Našega župnika Tineta zopet nekaj srbi, in da mu odleže, je poslal majhen dopis v »Gorico". „Soča" je njegove lepe lastnosti že parkrat opisala in za nekaj Časa smo imeli pred njim mir. Kakor hitro misli, da je vse pozabljeno, pa zopet porogovili. Včasih je mož trezen in takrat pravi, da pusti vsakega pri miru — in to mu seveda verjamemo. Da je bil že večkrat postavljen na, laž, , to ga malo briga. Mož se ga dobro napije, in sproti pozabi, kar dela. Tako tudi ne ve več, kako je bilo prejšnji teden z mašo. Ljudje in masni strežnik so čakali blizu cerkve, da zazvoni k maši. Čakajo in čakajo, a k maši le ne zvoni. Čudno se jim zdi, da bo danes maša tako pozno. Nekateri so celo rekli, da je znabiti že zopet mašo zapil in da je ne bo. Pa so se motili. Medtem ko so oni čakali, da bo v zvoniku zvonilo, je že imel Tine kar skrivaj mašo, mežnar pa mu je stregel. Dve ali tri stare ženice, ki vsled trudnosti niso mogle čakati pred cerkvijo in so šle notri, so mašo še vjele, vsi drugi pa naj se obrišejo pod nosom. Seveda so se potem jezili, ker jih je tako zmazal z mašo in ugibali to in ono, zakaj ni hotel ljudi v cerkvi. Nekateri so še rekli, da je bil najbrže tako nasekan, da ni hotel, da bi ga vsi ljudje videli. No, pa to so le hudobni jeziki, saj od takrat je bil naš Tine že večkrat v rožcah in je to že davno pozabil. Pozabil je še veliko druzega, kar pa pride počasi vse lepo na vrsto. On misli: naj delam, kar hočem, saj me tako pustijo na miru. Ne boš, Tine! Do ' sedaj smo mu prizanašali, a vsake potrpežljivosti in tudi naše je enkrat konec. Na vsak napad dobi odslej odgovor, to naj si le zapomni. Iz ajdovskega okraja. Nekoliko o dijaški veselici v Šmarjah. — Kar je res, je pa res. Vsa čast Šmarncem i Povsod se ti skažejo kot narodno zavedni ljudje. Zlasti tamošnji dijaki delujejo na vse kriplje na našem procvitajočem narodnem polju. Na njihovi zadnji veselici so se pokazali kot možje, praktični v teh zadevah. Vse je bilo jako estetično urejeno. Vsakemu je že na prvi pogled imponiralo. Zlasti krasna šaloigra „Bucek v strahu" je na splošno vsem občinstvu jako ugajala. Uloga „barabea, katero je predstavljal g. Milan Štubelj, je med udeleženci vzbujala mnogo smeha in zanimanja. Pa tudi druge uloge so bile jako perfektno igrane, kakor „Buca" (gospa Ida Štubelj), „Bucek« (g. Turk), „Pinčič" (g. Furlani), „Ma-rinSek* (g. Orel). Na splošnem, igra, kakor tudi ves program je bil najbolj mojstrski do- vršen. Torej Se enkrat vsa čast Smarnsldm dijakom. Le tako napredujte in narod bo lahko s ponosom kazal na vas. K-Č udeležnik. Rldlk SlUČl). —- Učenec nadaljevalnega tečaja Čopič Alojzij iz Vrtovina je 26. avg. 1.1. pobil 7 modrasov na Čavnu. Odsekal jim je glave, pa iste prinesel g. županu, da mu izplača .določeno nagrado. Mora biti gotovo obilo te strupene zalege po tamošnjem pečevju. il RHiemberfll. - Prejšnji teden je bilo malo dežja, in naš Štranear je koj vstavil molitve za dež, imel zahvalnico, da je drugi dan lahko šel v Selo na veselico, kamor je peljal tudi svoje pevce in pevke, katere potem v »Prim. listu« sam hvali, ker mu jih nočejo drugi. Ponoči pozno so se udeiež- I niki privlekli od katoliške veselice domu. * Ker sprašuje o drugih, vprašamo njega, zakaj se ga ne dobi skoro nikoli doma: Če se ne pelje v Gorico, se pelje v Trst ali kam drugam ponoči aH čezdan. Če je doma, dela kake načrte ali pa rije in trga po fa-rovžu malto, itd., in najmanjše reči ne popravi, da bi se prej nov farovž zidal. V svojem politiziranju je postal v službi po-zabljiv. Večkrat pozabi oznanila povedati, na prižnici pozabi kapo, pred oltar pride brez keliha, pri maši pozabi brati evangelje itd. Marsikedo bi tega ne veroval. Pa je istina in resnica je, da Bogu in hudiču ni možno služiti! Iz komenskega okraja. Nezgoda na lom — Dne 29. t. m. predpoldne je neki Steidler iz Trsta šel na lov na srnjake med Lipo in Temnico. Namesto da bi bil ustrelil srnjaka, zadel Je nekega fantiča, ki je bil za nekim grmom Steidler se je hitro javil sodniji v Komnu. Komisija je dognala, da je ustreljeni, fantič 13-letni Rudolf Sulic iz Oševljeka, ki je služil v Temnici Št. 6. Ustreljen je v glavo in srce ter je mogel zdravnik dr. Reja ko je prihitel na lice masta, konšfatovati le smrt. Moll-ov Seidlitz-prašek je za na želodcu trpeCe neprekosljivo sredstvo, katero ima prednost pred vsemi dragimi drastičnimi Čistil, kroglicami iu grenCicami. Cena orig. Škatlje K2 — Ponarejanje se sodniško zasledile. Moll-ovo Franc, žganje za ribanje života. — Bolečine olajšujoče in okrepčuJoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orlg1. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni zalointk, Dunaj, I. Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. firistofoletti« L. Gliubich, A. Gironcoli. Domače in razne nouice. P. n. gg. naročnikom. — z današnjo ste- j vilko je prešlo drugo tretletje t. 1. Obračamo ! se do gg. naročnikov, ki še niso poravnali naročnine, s prošnjo, da jo pošljejo čim prej. — Ob tej priliki se ponovno obračamo do vseh naprednih goriških Slovencev ter do drugih izven dežele, da širijo „Sočott. Klerikalci storijo za svoje liste vse, kar morejo; posnemajte jih, naprednjaki i Za dnitto 8». Cirili In Metodi. — Veiebia- gorodna gospa Pavlina Seidlova v Gorici daruje 10 K Ciril-Metodovi družbi v spomin vrle Slovenke, blagopokojne gospice Antonije Reisnerjeve. „SIei. bralno In podporno drultto i Gorici" priredi jutri 1. septembra i: et v Ajševico skozi Panovec. Odhod ob 1 . in o., zbirališče pri ,, Črnem orlu".. Gg. člani su djudno vabljeni, da se udeleže polnoštevilno t.sga izleta. Prehod skozi Panovec je nekaj kiasnega. Za zabavo bo skrbel društveni pevski zbor. Prolotarllit In meščanstvo. — -v sklopu-;* govoru na VII. mednarodnem socijalnodemo-kratičnem kongresu v Stuttgartu je povdarjal Singar, da je dokazal shod, da je prepad med socialno demokracijo in meščanstvom neprn-mostljiv. Zato bode delavstvo nadaljevalo svoj boj, dokler ne uniči meSČar.ske družbe.— Tudi pri nas na Goriškem se pri socijulnih demokratih rado povdarja potrebo boja proti meščanstvu, govori se o meščanskih strank n o buržoaziji itd. To je vse tuje, to je vse ' neseno med nas od drugod. Kajti pri na/*" takega meščanstva, kakoršno imajo n. pr> ^e 'i1 Vprašamo, koliko meščanstva pa je v n !• deželi? Saj imamo samo eno mesto, in toa'1 sirotno, da se Boga smili. V tem' mestu f nikakega pravega meščanstva in ga nikoli n bo: je nekaj trgavcev in obrtnikov, med njimi par boljše situiranib, uradništvo, učitelji, pro. fesorji — meščanstva takega, kakoršno k mislil Singer, pa ni. Mesto ima proktariatski značaj. Torej kdor govori pri nas o boju i>voti meščanstvu, govori veliko nespametaost a!i pa ve, kaj govori, pa ima pri tem poseben namen, hujskati; znano je, da se, vsaj wm nami, na shodih sodrugov veliko preveč iV,,-^ in mnogo premalo stvarno razpravlja. To kp ravna po tem, kakošni so poslušalci, ^r, prapor" je pred kratkim priobčil dopis iz <;(J. rice, v katerem se povdarja, da naSi so<\ ,|,». mokratje nimajo nobenega pravega j.ojma 0 soe. demokraciji. Nekaj meglenega jha st.'oii pred očmi, kaj je pravzaprav demokracij kakšne namene ima, tega ne vedo. Zato ;; tudi nihče ne vedel pametnega odgovoru r, vprašanje: čemu naj se soc. demokrat tsosš proti našemu meščanstvu? Pa tudi to nikakega vzroka. Mi smo tega mnenja, ds je pametneje, če obstoja med našim men-au stvom ter med socijalisti in kmetskim pre';..i valstv.om prijateljsko razmerje, kakor pa, i\ i. bilo tako. Med našim učiteljstvom je mikco takih, ki na zborovanjih, pri posvetovanjih. v pogovorih pritrjujejo drugim, glasujejo n dobre sklepe, ali. taki so le v družbi; kakor-hitro koraka domov, pa je spremenjen. Mric^ jih je, zlasti v goriški okolici, ki so prfcti.i klerikalci. Teh ljudij ni nič oviral:! Gregorčičeva nesramnost pri Sv. Luciji, kjer se v grdo zaganjal v učiteljstvo (ko je učitelj jtroi sedoval shotUil), da so glasovali v.n klerikalnega kandidata pri zadnjih državnozb-irskirJ volitvah. Sedaj hočejo imeti tudi svoje društvo Sicer se sodi, da jih ne bo kdo ve kolik.) na shod, toda nekaj jih pa le bo; prav t.i bilo, da bi prišli vsi, tudi tisti, ki se taks> skrivajo po sredi. Le na dan, da bodo računi jasni. Mislimo, da 5ieklerikalni učitelji ne 'w* nikogar zadrževali od shoda. Oemu pa'- Ta* skrit dvoobraznik bi bil le vohun pri napn-.: nem učiteljstvu, bi bil le škodovaiec. Tur-.. proč ž -;\jimi! Ko se zjasni, potom bo pr;v-. napredno učiteljstvo lažje delovalo, kakor 5 sedaj, ko visi neka megla nad učitelj.stvus. da ne ve prav kaj i« kako. Razkolih ne bo čisto nič škodoval, ampak le korišB.. Bomo vedeli, pri čem smo. Pametno in ukn;: Nevarnost u Deiin. -- Vsied pr^eft' krajevne sebičnosti so prenesli županski afc-iz — čujte S — „0 b i \ n s k e g a d o m a* ( Devinu ven k Sv. Ivanu; okolica i« poka.** svojo moč nad Devinom ! — 7.<- y je žups--stvo naskočilo še — šolo; hočejo imeti > Medjivasi. — Okrajni šolski svet v gradišču jo rad dovoli, ali potem je v resni stvarnosti šola v — Devinu. Število otro* v Devinu samem bi padlo pod 4°> 7" '" utegnilo bi se zgoditi, da bi jo odpravili F tem popolnoma. — Apelujeino na metoda/.-može v devinski županiji, da ne kopljejo gtf-slovenskemu Devinu i Kaj je storiti, je ca dla- Neii Slaience taleča pesesn- - ^s1^ JJnione Ginnastica" v Gorici razpisuje u*-čaj za novo pesem, ncanzonetta P0!10^ ] katera naj se izroči odboru do 1». okto^ t. 1. Kakšna mora biti ta pesem, so poyw J; rekoč, da se ta nova pesem lepo p»^ oni tako simpatični flMarameow. To?'j. V,' pesem bo žalila Slovence. — Mi gorisk« ^ venci se seveda ne menimo dosti m ' laške neumnosti, kajti izučimo jih llitr0' 'n je ne bodo peli po mestu, ''nW s,,1° kakor smo-(Dalje v prilogi.) Priloga ,,SoCe" it. OB. z dne 31. avgitta 1007. dali hitro hudega vetra na »Marameo". Naj ]e pojejo take pesmi — to je znamenje, da gre njihova moč v Gorici h koncu! II. veliki 8Jiod narodno-radlkalnaga dljaštva se bo v,§il od 5. do 8. sept. v »Narodnem domu« v Celju. V Opatiji bo jutri svečano razvitje So-Icolske zastave. Sokolskijh. društev se je prijavilo okoli 20; * Slavlje afoeta' bifr ^alcbT' ka-koršnega še ni bilo v Istri. Pričakuje se od vseh stranij velike udeležbe. Zi družbo št. Cirila in Metoda. — Za »Lego jfazionale" prirejajo Lahi veselice po Furla-niji. V Gorici je bila tudi. Taks veselice dajejo »Legi" lepe skupičke. — Tudi po naš m delu dežele se prirejajo veselice, ali nijedna v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Goriški Slovenci, zganimo se ter prirejajmo veselice v korist toli potrebni naši šolski dražbi. Podružnice družbe sv. C. ia M., vstanitet Posrečeni hujskači v goriški okolici. — Slavni Ciril Vuga je prišel za stolnega vikarja v (iurico, ker je pridno divjal proti naprednja-kom na kmetih, še slavnejši Abram pa v bližate prijetne Bilje. Sedaj pride še tretji. Gori na Lokvah pastiruje neki Plesničar, ki tudi divja in razsaja proti naprednjakonic Ta pride buje v Renče. Tako preskrbuje naš milostni nadškof hujskače z dobrimi in lahkimi službami v lepi goriški okolici. Zmernsjši duhovnik ostane le na težkem mestu, pa če bi bil tudi telesno slab za tako službo. Kdo ve, kdo pa pride v Kromberg? Tam službuje Škotov brat. Ali ker je miren in ne rogovjli po Škofovih predpiaih, bo moral proč iz Krom-berga; baje pojde v gore na Livek. Na njegovo mesto pride najbrže kak za sveto vero že zaslužen mlad duhovnik, ki naj bi zgago delal i>o Krombergu in tam okoli. Opozarjamo starešinstva in vse razsodne može po prizadetih občinah, da primerno škofovemu ravnanju uravnavajo svoje korake proti takim duhovnikoni-hujskačeni! P08lan6C FOR se je srečno vrnil s hladnega letovišča domov v Gorico. Pisali so, da je bil nevarno obolel. Poizvedovali smo o tej bolezni ter izvedeli, da je bil tako bolan, da se ni splačalo omenjati to javno kot nevarno bolezen. Kajti trajala je menda ..bolezen" cela dva dni. Ali prav je prišla klerikalcem takrat, ko so v goriški okolici kazali nevoljni na Štreklja, češ: tkrekelj je pravi kmetski poslanec, ki se giblje med ljudstvom, Fon se |i& lepo hlodi v bovških planinah. Nd, sedaj je zdrav in pojde med volilce.Kaj jim bo povedal? Delal ni na Dunaju za volile«; prav nič. Poslanci Fflfl8 smo vendar prisilili, da gre med volilce. — Jutri se oglasi v Šempasu. Mislimo, da ga tam pač poprašajo, kaj je sploh delal na Dunaju 1 Andrej ReJSC, posestnik v Volarjih, ima fanta, ki je bil tri mesece bolan na očesu. Očeta je že skrbelo, kaj bo s fantom. Slednjič ga pelje v Kobarid k polkovnemu zdravniku, ki se je Živo zavzel za dečka> ter ga ozdravil. Honorarja ni hotel g. zdravnik vzeti nobenega. Oče je plemenitemu g. zdravniku za to jako hvaležen ter mu tu javno izreka zahvalo. Dijaška kuhinja. Dijaki goriških srednjih Sol, bi so revni in pridni, bodo dobivali kosilo in večerjo. Dijaki iz goriške okolice bodo tu imeli tudi zatočišče med poldnem in popoldansko šolo. Prošnje za vsprejem je pošiljati na pripravljalni odbor »dijaške kuhinje"; za zdaj je nasloviti pisma na »Trgovsko-obrtno zadrugo". Občine in denarni zavodi dobe okrožnico s prošnjo za stalne letne prispevke. Pričakujemo odziva. Podjetfll MerikliCi, — Odkar so se skregali klerikalci z družbo sv. Cirila in Metoda, so postali zelo podjetni. Kakor beremo v pon-deljkovi številki »Slovenca", bodo založili s^oje lastne užigalice, kojih čisti dohodek se uporabi za »izobraževalna" društva na Štajerski in koroški meji. Na kaki stopinji stoje izobraževalna društva, mora biti vsakomur že jasno. V takih društvih izobražujejo duhovniki, in sicer le oni duhovniki, ki se utiku-JeJo v politiko, ljudstvo enostransko. Na razpolago imajo društveniki »Primorski list", »Domoljuba" in »Bogoljuba", «eveda „Slove-ne^tt ne sme manjkati. Ti »izobrazujoči" listi te fanatizujejo ljudstvo. Kdo ime r 'večji do-Mfiek od takih ljudij? — Far, ,ii. Kako §i sploh mo?*mo misliti politikujočega nunca na čelu kakega pravega izobraževalnega društva, ko je že pribita stvar, da bi prava 'zobraaba ljudstva nuncu-poiitiku najbolj ško-dNi in mu pritrdila njegov nenasitni mošnjiček nekoliko višje. Kakor nosijo konji usnjate prikrove pri očeh, da ne vidijo ne na desno, ne na levo, tako služijo tudi klerikalna izobraževalna društva v to, da gledajo društveniki le ono pot, katero jim odkazujejo nunci. Pogled na desno in na levo jim je zabranjen. In za taka društva bodo društvene užigalice. Radovedni smo na napis na škatljicah. Ako. bi hoteli biti ^niMM^oS^^JbijBorali, ^apj^ati: „ V e 1' k položi dar, dabo debePfar!" Čudno je pa vendar, da so se spravili klerikalci, prijatelji teme, na užigalice, saj te razsvet-ljujejo temo, in ravno te užigalice bodo pokazale v najlepši luči ^prijatelje" obmejnih Slovencev in mladine. Isto tako bodo služili tudi kolki v društvene namene. Kaj pa, če bi klerikalci poskušali v svoji podjetnosti Še bik s. Biks je prvič črn, drugič črn in tretjič zopet črn, in ako bi imeli tudi z biksom kake neuspehe, bi jim ostal še vedno »biks", kateri zaslužijo prav pošteno! j „WlBdiSCfl8 Dajanj". — V Kobaridu je | bila dijaška veselica, ki se je lepo obnesla. Naznanjena je bila tudi vojaštvu. Poročajo nam, da je to veselico naznanil neki stotnik čattuikom, rekoč, da »vrindisehe Bagage" (slovenska sodrga) napravi veselico, katere se lahko udeleže. Na veselici so bili menda 3 Častniki, na nasprotnem vrtu pa je tisti čas igrala vojaška godba. Kobaridci so radi tega skrajno ogorčeni. Starašinstvo je menda že sklenilo protest proti „windisehe Bagage" ter ga odposlalo na pristojno mesto (če Še ni, I naj stori takoj!) Takega psovanja ne trpimo na slovenskih tleh!! j Meva romarska pot. — Ta pot pelje k poslancu Fonu, ki stanuje udobno v vili št. 14. v ulici Poute Isonzo v Gorici. Farovški list je priobčil veselo vest, da se je Fon vrnil v Gorico, iu kdor ima ž njim kaj govoriti, ga dobi vsak dan vjutranjih urah na njegovem stanovanju. — Torej, Fonovi volilci, pot pod noge in romarsko palico v roke pa hajdi na božjo pot v Gorico v ulico Potno Isonzo! Štrekelj je šel med voiilce po celem svojem volilnem okraju — Fon pa vabi tiste, ki imajo ž njim kaj govoriti, k sebi na dom v Gorico. Komoden poslanec ! Kaj takega j še nismo slišali. •— Radovedni smo, koliko »volivcev* pojde na romarsko pot v ulico Soškega mosta, kjer bo delal farovški poslanec Fon v jutranjih urah »mirakeljne". Mi |0 res? — Doznali smo, da misli nastopiti jutri pri klerikalni slavnosti v Rihein-bergu neko društvo iz bližnje goriške okolice. Isto sta klerikalni trobili še pred nedolgim časom nesramno psovali — sedaj jim pa gre delat Štafažo. Škandal, ako je res, še toliko večji, ker bi šlo društvo v Rihemberg na j troške rinemberške duhovščine! Kaj ni nič možatosti v društvu, da bi se odvrnil ta škandal VI —- — Kaj je več: krone ali značaj V Gregorčič In Shodi. Še vedno ni ne duha ne sluha o Gregorčiču. V hribih ga iščejo, toda do sedaj ga še niso videli, če prav je on taka oseba, da se ga prav lahko vidi 500 m daleč. Kjer Gregorčiča ni, tam seveda tudi njegovih shodov ni, to je na-j ravno in očitno. Manj očitni so pa vzroki tega njegovega nedelovanja. Nekateri menijo, da je njegova komodnost temu kriva. Motijo j se! Kdor se je tako potil pred volitvami po J gorah kakor on, ne more biti komoden. Vzrok tiči drugod. On noče več nastopati na političnem polju, noče prirejati shodov, noče stopiti zopet v ospredje, ker »mitra" mu blišči nasproti. Toda če bo tako »deloval", mu bo bliščala tudi palica nasproti, pa ne škofovska. Dal Bog, da bi prišla kmalu ona doba! je razpisana služba nadučitelja. Klerikalci delajo na vs^ kriplje, da bi dobili v Črniče kafeega klerikalnega učitelja. Cela J gonja je že po farovških listih. Morda bi spra- j vili radi tje celo slovečega Likarja iz Ozeljana ?! j Ta bi bila lepa! Šolska oblast se nikakor ne sme ozirati na bevskanje po klerikalnih listih. J Gospodje nunci vendar ne bodo narekovali I šolski oblasti, koga naj imenuje za Črniče !! Podružnice družbd SI. C. In M. na Goriškem so zadnja leta precej omrtvele. Vzgled je dal dr. Anton Gregorčič z goriško moško I podružnico; celo žensko podružnico so ho- I teli zadušiti ti pobožni junaki. j Toda prišel je vendar Že čas, da se vzdramijo rodoljubi ter oživijo vse speče po- I družnice: tam, kjer jih ni, naj bi se ustanovile. — Družba poda letos nov dokaz, da je I vredna večje podpore na Goriškem. Prosimo, I da rojaki uvažujejo ta naš glas, I Rdeča Soča. — Iz Gradišča ob Soči po- j ročajo, da je Soča v bližini Gradišča včasih znatno rdeča. To prihaja najbrže odtod, ker v Podgori iz tovaren izlivajo barvaste materije. V taki vodi ne morejo prati. Žival je tudi noče piti. V firadlill je bilo lani v azilu za otroke 121 dečkov in 151 deklic: 73 z Goriškega, 26 iz Tirolske, 29 s Kranjskega, 4(7 iz Štajerske, 96 z Nižjeavstrijskega. Od 272 otrok jih je ozdravelo popolnoma 40, 211 se jih prav izdatno zboljšalo, 14 manj, 6 nič. I Na veliko narodno slavnost, kojo priredi pevsko društvo »Hajdrih'' na Prosekudne 8. sept. t. 1. v proslavo svoje dvajsetletnice, so se priglasila sledeča slav. društva: 1. Rokodelsko bralno društvo Tolmin z zastavo korporativno; 2. Pevsko društvo I „LiraH, Kamnik, z zastavo korporativno; 3. Pevsko društvo »Ilirija« Sv. Jakob-Trst z zastavo korporativno; 4. Pevsko društvo »Ko-šana" Košana z zastavo korporativno; 5. Tržaški Sokol Trst z zastavo korporativno*; 6. Divaški rodoljubi Divača korporativno; 7. Pevsko društvo »Velesila" Skedenj-Trst korporativno ; 8. Pevsko društvo »Danica" Kon-tovelj korporativno; 9. Pevsko društvo »Skala«. Sv. Križ korporativno; 10. Pevsko društvo »Nabrežina" Nabrežina z zastavo korporativno ; 11. Pevsko društvo »Zarja" Kopriva korporativno ; 12. Pevsko društvo »Doni" Repen-tabor korporativno ; 13. Pevsko društvo »Zvon" Opčine korporativno; 14. Pevsko društvo nIiiraB Komen korporativno; 15. Pevsko društvo „Naprej" Domberg korporativno ; IG. Pevsko društvo »Brje* Brje z zastavo korporativno; 17. Pevsko društvo »Rihenberg" Rihen-berg korporativno; 18. Prvaški Sokol Prvačina korporativno z godbo; 19. Pevsko društvo „Adrija" Barkovlje z zastavo korporativno ; I 20. Delavsko podporno društvo Trst z zastavo korporativno; 21. Bralno in podporno društvo Trst po deputaciji; 22. Akad. ferjalno društvo „Balkan" Trst po deputaciji; 23. Pevsko društvo »Kolo" Trst po deputaciji z zastavo; 24. Pevsko društvo »Draga" Orlek korporativno. — Slavna bratska društva, bliža se oni slavnostni dan, ko zaori naša prekrasna slovenska pesem tja preko valov naše i mile Adrije. Od daleč in blizu pribite k nam bratje, da si ponovno prisežemo: »Vse za narod —- domovino!" — Poživljamo vsa še ostala društva s prisrčno prošnjo, da se nemudoma priglase in nam omogočijo čim prej j j sestaviti bogat in obširen spored. Dosedaj je priglašenih jednajst društvenih zastav, jeden-indvajset društev sodeluje korporativno, štiri pa po deputaciji. Veličasten zbor, broječ nad osemsto pevcev, bode pel prekrasno našo pesem : »Morje Adrijansko". Ker pribite že v jutro mnogi bratje k nam, napravimo pred-poludne ob 10 uri izlet v Miramar, ter si ogledamo predivni park in grad. — Torej do vidova — »Na zdar". Odbor. Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani naznanja I j tem potom, da so se novi nabiralniki pri i narodni tvrdki že naročili; kakor hitro jih družba dobi, bodo slavno občinstvo potom časopisov obvestila. Obenem se prosi one, kateri imajo nabiralnike, da nabrane svote j družbinskemu vodstvu dopošljejo ter omenijo, da so zneski iz družbinih nabiralnikov nabrani. Družba sv. Cirila In Metoda v LJubljani prosi j vse slavne podružnice, sokolska, pevska in druga narodna društva, da blagovolijo meseca septembra, ali sploh v jesenskem Času napraviti kako malo veselico, igro, tombolo ali I kaj drugega v prid družbe. Vsak znesek | bode družba z radostjo vsprejela, kajti izdatkov je vedno več, skrbeti je treba, da bo vedno dovolj novcev na* razpolago. Rodoljubi, kvišku srcal i Družba sv. Cirila In Metoda v LJubljani naznanja, da je družbino blagajništvo pri poštno-čekovem prometu. Vsled tega se prosi, da j blagajniki podružnic, narodnih društey i. dr. pošiljajo svoje nabraue zneske po poštno-ček. položnicah. Položnice se dobe v družbeni pisarni. Kdor jih še nima, naj jih naroči, dobi jih s povratno pošto. Idila na Travnik«. — Solnce je pripekalo na slikovito skalovje na Travniku. Na nekaterih krajih se pozna že precejšnjo travo. In sredi te trave in na teh sivih skalah se je j solnčil mirno, kakor na sv. Valentinu, mar- j tinček ali gaščerica. Kakor je prišel martinček na Travnik med ono skalovje, ki leži že j dva meseca na trgu, tako se lahko priklati | sem tudi kak strupen gad. Ne privoščimo no- | benemu nič slabega, a tudi čudili se ne bi, i ako bi kak gad pičil kakega goriškega magi- I stratovca. Culi smo, da pomeni ono skalovje naraven grob lansko leto ustanovljenega društva »Progresso", ki skrbi za olepšavo našega mesta. Gadi in grobovi v Gorici nas pač ne morejo iznenaditi, in niti omedletine smemo, ker ni — vode. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kttrner. Ponocna služba v lekarnah. — v času od 1. do 8. sept. bo ponočna služba v lekarnah Pontoni-Kttrner. Opozarjamo si. občinstvo na današnjo prilogo tvrdke Pregrad & Černetič. Listnica. — Raznim gg. dopisnikom : Pride vse na vrsto! PomankanjeM __ se ozdravi na najpriprostejši način, ako se pije redno Rogaški »Templjev vrelec". Pri že zastareli in kronični bolezni te vrste, se priporoča „Styria vrelee" (močnejši). Zaloga pri A. Seppenhofer-ju in A. Jeretič-u v Gorici, Za kratek čas. 0 kozi, ki se je spremenila v kozla. (Z Bovškega.) Te dni se je vršila komična dogod-bica, o kateri naj ve tudi drugi svet: Nekdo iz Čezsoškega Loga je kupil preteklo soboto v Soči kozo. Grede proti domu se ustavi v, Kaltt, priveze kozo za ograjo in vstopi v gostilno pri Nemcu. Ker je napravil dobro kupčijo, si ga tudi privošči toliko, da je bil — vesel. Tona v Kalu ima tej kozi zelo podobnega kozla. Tega vzamejo fanti, ga prive-žejo mesto koze k ograji in odvedejo kozo v hlev. Nato pride mož iz gostilne, odveze kozo — oz. kozla -— in ga pelje domov t. j. v Log Čezsoški. — Prišedši domov je bil že pozen mrak, naroči ženi, naj kozo pomolze, da je ne bo mleko tiščalo in žival čez noč ne bo trpela. — Žena tudi vesela tega novega gospodarskega napredka teče v hlev, da pomolze žival, ali kako se začudi, ko koza ne da mleka, pride k možu, kateri je bil že v postelji, izlije nanj celo ploho psovk, očita mu, da je pijanec in da v svoji pijanosti kupi kozla mesto koze. Drugo jutro vstane na vse zgodaj, naveže »kozo« in jo pelje nazaj v Sočo. — Seve v Kalu se mora zopet odahniti, zopet priveze kozo (kozla) za ograjo, v gostilni pa pripoveduje na dolgo in široko to njemu neumljivo do-godbo. Med tem časom mu zamenjajo kozla s kozo. — Ko je mož gostilničarju vse natanko razložil, odveze kozo in jo pelje v Sočo. Tam se mu zopet čudijo, kako more biti tako, kakor on pripoveduje, mu tudi dokažejo, da prodana žival oz. kupljena je res koza in ne kozel s tem, da so jo v njegovi navzočnosti pomolzli. Ko mož vidi mleko, se zadere: »Čaki, Čaki prokleta baba, kadar pridem domov, jih boš že Jsdla, ne boš mi zatrjevala, da ima koza »moede*. Čakali so ga sicer v Kalu zopet, da pripelje kozo, da bi bila humoreska dovršena, in mu bili zopet dali kozla za kozo, ali možu se je mudilo, in je tekel domov, ne da bi do sedaj vedel, kako se je vse to vršilo. Razgled po sveto. Dr. Pero Člngrlja, znani dalmatinski politik, je slavil v soboto svojo 70-letnico. Pol Stoletja se je trudil za Dalmacijo. Bil je med prvimi, M so zagovarjali slogo med Hrvati in Srbi. Slava mu! Cesar na Koroškem. — K vojaškim vajam na Koroškem pride cesar 4. sept. V Celovec dospe ta dan ob 4.45 pop., odpotuje 7. sept. Ogledal si bo vaje dne 6. in 7. sept. — Pri vajah bo navzoč tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand in še 3 drugi nadvojvode. Roparski napad V Trstu. — Zakonska Križan in Iv. Angiol so se vračali ponoči iz kavarne domov. Marija Križan je šla naprej. V ulici di Riborgo sta jo napadla dva človeka, eden jej je skušal iztrgati uro, drugi torbico z denarjem. Prišla sta na pomoč mož in Angiol. Enega napadalcev so zaprli. Vojaki na vajah. — Domobranska polka št. 21 in št. 2 sta morala hoditi od 3. ure zjutraj do 3. pop. 200 vojakov je pri tem maršu pri Gorenjem Dravogradu padlo, 2 sta nirtva, 2 se borita s smrtjo. Lueger razžalll Tlrolce. — Ko se je mudil Lueger na Tirolskem, obkolili so ga uredniki različnih listov in proti nekemu izmed teh se je izrazil Lueger, da so tirolska vina kisla. Ker je prišla vsa zadeva v javnost in ker se boje Tirolci za dobro ime svojih vin, bodo posledice izvajali. Je2ni so na voditelja krščanskih socijalistov, če tudi so sami krščanski socijalisti. Torej spor v klerikalnih vrstah radi kozarca vina ali kisa. Stoletnica pisemskih zavitkof. -- Letos je preteklo 100 let, odkar je iznašel neki tovarnar papirja v Bringhtonu na Angleškem pisems ke zavitke v sedanji obliki. Ta iznajdba se je pa počasi širila po svetu, in komaj okoli 1.1850. prišla v Evropi do popolne veljave. Poprej se je pisalo pismo le po eni straai, pregailo se je tako, da se je napisalo naslov na nepopisano stran pisma. -Starejši ljudje se .še spominjajo takih pisem. , Kontesa In kmečki fant. — Pred nekaj dnevi , je pobegnila 16-letna hči veleposestnika grofa Julija Pongraz-a iz Nevtre na Ogrskem z nekim kmetskim fantom, ki je delal v vrtu njegovega očeta. Parček se je kmalu vrnil in stanuje zraven grada v priprosti kmetski hiši. Hči noče pustiti svojega ljubčka, dasi ji je prigovarjal k temu njen stric, prost grof Rudolf Pongraz. Maščevanje zapuščenega ljubimca. — Kmetski fant Vinzenzo Silvestri v Fondi v Italiji je ljubil krasno dekle Driado Sarro. Ker ga je ta zapustila, se je Silvestri maščeval; ko je legla Sarro s 14-letno sestro, s 13-letnim bratrancem in 80-letno teto k počitku v hiši, 2 km oddaljeni od vasi, je Silvestri zabari-kadiral edini vhod in okna ter zažgal hišo od' štirih strani. Vse štiri osebe so zgorele, kmetje jih niso mogli rešiti. Silvestri je ubežal v hribe. Razno. — Zrušil se je nov most pri Quebeku. Zrušitev je vzročil delavski vlak. i Iz reke so potegnili doslej 16 mrličev. — V i San Frančišku je zbolelo na kugi 7 oseb. — Bolgarija slavi te dni 20 letnico vladanja bolgarskega kneza. — V Maroku nemirov še ne bo konec. Križarji bombardirajo obal. ObjaVa. Šolsko leto na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Sežani prične dne 16. sept. t. I. Vpisovanje bode dne 14. in 15. septembra od 9. do 12. ure dopoldne v šolski sobi. Vsprejmejo se dečki v starosti od 14. leta nadalje, ako se izkažejo, da so dovršili nekaj nižjih razredov kake srednje šole ali pa kako večrazredno ljudsko šolo. Za vsprejem treba: 1. krstni list; 2. zadnje šolsko spričevalo ali pa od-pustnica; 3. zdravniško spričevalo o popolni telesni usposobljenosti, o cepljenju kožic in o zdravih očeh. 4. spričevalo o vedenju; (to le za tiste, kateri že delj časa niso hodili v nikake šole), Učenci morajo priti k vpisovanju v spremstvu starišev aH njihovih namestnikov. Vodstvo c. kr. pripravnice za učiteljišča v Sežani. Voditelj. Naznanilo. Za nabavo štajerskega sena prešanega v ovojih naj se blagovoli obrniti do tvrdke fl. Pauletig, Gorica. Kmetovalci pozor! Najboljše stiskalnice po zelo ugodnih pogojih in cenah — se vdobč pri tvrdki =z Saunig & Dekleva v Gorici ======== Magistratna ulica št. 1 . . Stiskalnice so najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritiskalno m* čjo; zajamčeno najhujše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. Zastopstvo in zaloga raznih strojev za poljedelce in vinogradnike tovarne K. & R Ježek — Blansko. - Cene zmene. """**¦ • Pred nakupom oglejte si našo zalogo. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalSSe nlroberSkega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarja. Svetinjtce. — Rožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Po sebno s t: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35—8 morgana Ženstvo! Strjenje krvi Itd. zdravi: P. Ziervas, Kalk pri Kolinu št. 244. Gospa G. v M. piše: „Uaše sredstvo mi je hitro pomagalo." 2 ali 3 učence iz boljše družine se sprejme na stanovanje in hrano, Stanovanje je lepo, zračno in ? središča mesta v bližini vseh šol. Natančnejše se po'zve v ulici Morelli št, 8. Manufakturna tVrdka fl. Bisail $ (gosposki ulici šM. % sprejme takoj učenca. Andrej Fajt i i pekovski mojster | v Gorici Corsi Franc. Gius. t\, I —— Filijalka v Dornbergu. Sprejema naročila vsakovrstnega % peciva, tudi najfinejega, za nove • maše in godove, kolače za bir- • mance, poroke itd. Vsa naročila { izvršuje točno in natančno po želji f naročnikov. • Ima tudi na prodaj različne moke, S fino pecivo, lina vina in likerje f po zmernih cenah. 7m veliko 1106 priporoča gorlšk plnce, potice Itd. •i se obljube kričeče reklame, o katerih se je marsikateri v svojo lastno škodo že večkrat prepričal. Tedaj kupujte, le tam kjer ste se prepričali, da dobite za Vaš dober denar tudi pošteno blago, ker lahkomiseln je oni, kdor vlaga svoj denar samo v najbolj ceno, ničvredno blago brez vsake trajnosti. Kdor hoče dobiti zares dobro in trajno blago po primerno nizkih cenah, naj se obrne vedno le na domačo tvrdko J. ZORNiK - Gorica, Gosposka ulica št. 10 koja si šteje v čast, postreči svoje cenjene odjemalce vedno z blagom najbolje kakovosti. Tu dobite največo izber k-asnlh llšpov za obleke po vsakej ceni, čipke, trakove, svile, pajčolane, pasove, svilene šerpe in čipkaste rute, vezenine, baržune, cvetlice za klobuke, dalje toiletna mila, dišave, Ean de Cologne, glavnike torbice iz pliša in usnja, žepne rute, nogovice, predpasnike, rokovice evirnate in Gla?e najbolje tvarine; Zaloga belega in Jaeger perila za gospode, ovratnikov, naramnikov, krasnih ovratnic, kolesarskih jopic, golenie itd. Doile so že vse zadaje novosti najlepših soInCnikov vsake vrste in cene. V zalogi se drži vse potrebščine za gg. šivilje in krojače. Izbira nedosežna 11 Cene brez konkurence!! Največja zaloga slik v moderni M antfknlh okvirjih, — umetniške vrednosti. — Slike prvih slovanskih slikarja). — nabožne sto slouečih sllkarjeu. — francoske, angleške in amerikanske gravure velike nmetniSke vrednosti v okoirjih po želj! odjemnikov. *& ^c-*?-**? ela. „^.. , ^daja na drobno: Kron 104 112, i'20, 0,1'44,1"60,180, 2"-, za luči po 80 viu Na debelo cene ugodne. ------ cšilja poštnine prosto na dom. Posodo se ;ja kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno, ?ravi vinski kis in navaden. Zaloga _„------ mila in sveč.---------------- Cene zmerne* ISzor! Ilouost! JJnion delicat pecivo!1' Z firmo naročnika; po 4, 10 in ¦¦ vin. za prodajo. Gostilne, kavarne ui. dosežejo s tem velikanski vspeh ijelajo zase reklamo in dobijo 40^ po- asta. — Union vaniliziran sladkorni1 Sek kg 1 K 50 vin. Union piškoti za [trgovce po 2 vin. za prodajo 150 za \t kroni. Razpošilja: Tovarna za Union skladkor Kranj. Poprava in komisijska zaloga pri BATJEL-U Gorica, vla Duomo 3. Prodaja tudi na mesečne obroke. Ceniki od Waffenrad, Dtlrkopp--Diana itd. franko. Sajvečja ekspoFlna (vrdka up, zlatninb in srebrne ter šivalnih strojev urar c. kr. železnic. Gosposka ul. št. 25, • Gorica - Gosposka ul, št. 25. Vsako popravo izvrši z največjo natanjč-===== nostjo ter po nizki ceni. —*—— Za mu o g o t) roj na naročila se toplo priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi. Na zahtevo pošiljam no? ilustrovani cenik prosto poštnine! * julij Reddersen + [Vla Giosue Carducci št. 23. — Telefon št. 813 - v Trstu. === Kirurgični predmeti, ortopedični aparati, moderci, umetne roke in noge, ! tfgife, pasovi za kilo, elastični pasovi in nogavice, elektrotorapevtične priprave ij«ti za umetno dihanje. Zaloga ppippn^ za obreze, izckllio^ iz ocni)ija Ji) i)cprcii)oeljiY^La sulroz «J«.'KU». Arhitekt 8. v M. pifio: »Za i/.borno postrežbo bo zahvaljujem. Pri moji geni jo ViiSe sredstvo to po 3-ilncvnl rabi brez bolečin učinkovalo' Proti pošiljatvi 1 marko noii.A veljavo (tudi v znamkah) pošljem knjigo; „Motenjo perjode" spisal dr. Med. Leviš. Pojasnila brezplaCno. 'A\\ odgovor naj se priloži znamko, *&*L«********«*». flouodošlo blago za poletno dobo se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini 2 gotovimi oblekami = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici tekališče Josipa Verdi štev. 33 in v podrnžni delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. Črnigoja). Za naročila iz dežele zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrha telovnika. Pri naroČilih za gg. uradnike na] se mi označi službeni stan in činovni razred. N. pr.: Okr« sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. raz. iti Izdelek iz lastnega blaga Na stanovanje in hrano se sprejmejo deklice ali dijaki iz boljših hiš. Lepo zračno stanovanje in dobra hrana. Pojasnila daje M. KEPOVA v Corici, nI. Ponte nnovo 22. Biuša učiteljica sprejme na stanovanje in hrano doe učenki. Stanovanje se nahaja v bližini »Malega doma". Naslov pov€ upravništvo. Prostorna kmečka hiša je pod jako ugodnimi pogoji na prodaj » Dobraoljah. Natančnejši pogoji se poizvedo pri »Posojilnici in hranilnici" v Ajdovščini. Na stanovanje in hrano sprejme kandidatinje slou. družini sredini mesta. natančen naslou pouč upraunišioo. Odlikovana pekarija in slatearna Karol Draščik v Gorici na Kornu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo Up- po jako zmernih cenah. -%« Up F VfllMfl v Novem mestu Ul. Ju. TUlulu (Budolfovo :: Kranjsko) le uredil in izdal: 1. Mo-ptiM red in sodni p« ^3 len zbornik pravil označene vrste; koncem tva-rine je obširno 3tvarno kazalo v slovenskem iu hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; cona vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v. določila v slovenskem in hrvatskem jeziku pred sodi&i; sodne pristojbine Obseg 75 Btrani (20 tabel); cena 1 K 80 v. — Knjigi se dobivate v »Slovanski knjigarni" A. Gabršček v Gorici. 2. (Mota tarifa SVETOVNO ZNANI FERNET-BRAHCA BRATOV BRANCA V MILANU ledini lastniki najina za izdelovanje, Je najbolj učinkujoča želodčna greiEČica »*ata 1 Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni 8e dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINU - 10 lilrni« CniiSna izdelan v TrBtu v lekarnah Ralnal Codln«, Ukornt ,,Ali« Medonn« d.ll« »•luU1'pri Sv. Jakoba; Jo.lp Codln«, jC HIBI DUUIH* lakarna ,.jMI* Iga«", Vla dal Farna«« 4. s . ______________ ina elfkltalii i m Ii Trm *r mi raidalilfa mta| atgo * iliUtalM prati novsitj« lil aaprf! pouliaha ia«ikou 1l~ prpito poitulai. ' Prej 8 kron 639 sedaj 2 kroni. Prej 8 kron sedaj 2 kroni. Prej 8 kron G28^ sedžu 2 kroni Prej 8 kron sedaj 2 kroni^ Prej 8 kron sedaj 2 kroni. Prej 8 kron - 602 sedaj 2 kroni. Mi zapustimo Gorico! in se združimo s svojo centralo. Zato rabimo nujno denar, in dobili smo brzojavno naročilo od svoje -centrale, da smemo razprodajati svoje krasne COOPBRS DIJAMANTE, najkpjte svtfovns tmiiraeiis, ki so stali prej 8 kron t. j. 4 goldinarje le za kratki čas po 2 kroni - I goldinar vsak komad ali par z vdelanjem vred. Izredno nizke cene. Nihče naj ne zamudi te redke prilike! Ne odlaSajle Z nakupim: Prstanov, brož, uhanov, igel za zavratnice, na- veskov, glavnikov, gumbov za zapestnice in srajce, igel za klobuke, verižice za gospe in go«pode etc. \)sal{ ty>n)ad ali pa* k 1 goldinar! -— Ha deželo se razpošilja po pouzetju. = cuiipEf::; amebigah duh pauce mi t Basteiu a8. Prej 4 goldinarje sedaj 1 goldinar. Prej 4 goldinarje sedar 1 goldinar. Prej 4 goldinar*^ 221 a sedaj 1 goldinar. Prej 4 goldinarje '///|\vf||r^//|f sedaj 1 goldinar. Prej 4 goldinarje 637 sedaj 1 goldinar. Prej 4 goldinarje 635 sedaj 1 goldinar. Delavnice z električno C. kr. < i priv. TELEFON št. 109. gonilno silo. KOVINSKA LIVARNA odlikovana z 18 zlatimi svetinjami A. Polli V Gorici Cesta Frana Josipa št. 58. Livarna izdeluje z znano natanjčnostjo vsako delo iz litega železa, brona in drugih kovin za tovarne, mline, obrtne zavode, stavbe itd. itd. Ysled vpeljanih tehničnih novostij, se lahko sprejemajo dela vsake velikosti, priprosta ali popolnjena do 2000 kg teže in višje za vsak komad. tačimi, proračuni in predelava načrtov zastonj. ©i)e^t)a cetja b**z l{oi)Hurenče. Zalogo vina in žganja ima T. pl. MADEVSKI v Solkanu it. 326 pri mitnici blizu novega kolodvora V zalogi ima V Veliki izberi domača, vipavska, briška, furlanska, istrska in dalmatinska vina kakor tudi domače in istrsko žganje zanesljivo pristno. — Na zahtevo pošiljam uzorce vina }n žganja. — NaroČila pošiljam tudi po železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim voznikom. Postrežba točna in cene zmerne. Se priporočam gg. trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom. Spoštovanjem T. pL Madeyski. Naslov pismom: T. pl. Madeyskl, Gorica IV. -W& POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor fcofe dobro is hitro potovati i francoskimi parobrodi tet Havro t Ameriko, naj pite pred odhodom od doma xa pojaanila aa aaio ss najstarejšo firmo ' ¦ " ' ——* Zwllchenbart, Basel (Švica) Ctttnlkikifktz L Za dobro in hitro ekspedleljo ae garantira. < Svoji k svojim 1 Narodna tvrtka . Primožič, priporoča svojo delavnico Gorica, na Komi štei 13. Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Božidar Božič pek lin sladftlčar Sv. Lucija ob Soči Priporoča različne fine likerje, vino v steklenicah itd. itd. Postavno zavarovano! ... Vsako posnemanje11 se kaiwi»-j Cdino pristen je samo i Thierry-jev balzam z zrfeik- mino. 19 u\&W- a;;.^ dvojnatili steklei AlleinechterBalsam tu I.Thliri7l»Pri|fii« vanim zamask Thierry-jevo Centifolijno ^ proti vsem, t>o tak» v'f'f'ji\ ranam, vnetjem, iM- - "^. K 3-60 i«»ilja 1» V«ltl )• plačilu zneska ali F'^'1^ Obe domači sredstvi sil ¦#• i'. povsod znani In starodavnf- SI*«"'' Narot-ila naj se naslovi: Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Zaloga skoro v vseh lekarnah. Brošure s "' '"^ j originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in pos'"11 ' ;