PODLJUBELJ - Tržičani so odlično organizirali tudi letošnjo že deveto prireditev v moto krosu na svetovni ravni. Nad 15.000 gledalcev je videlo na delu res najboljše motokrosiste v kategoriji do 125 ccm in v kategoriji do 250 čem Avstrijce in Jugoslovane. Ti so se potegovali za najboljša mesta za Pokal Karavank. Veliko nagrado Jugoslavije je dobil z odličnima vožnjama Belgijec Harry Everts. Tokrat se gledalci niso izkazali. Vse preveč je bilo nesreč. Nekateri neodgovorni gledalci so med vožnjo prečkali progo. — Foto: D. Humer T- ZA VSAKDANJO RABO... XXXIV. Številka 39 skei—km konferenca SZDL Iiaaj. »■■grljMee, dkofta Loka InaJ-Glavni W«r«e-ik v. d Igor Slavec Jofte Koinjek fUS.LO SOC.AL.ST.CNE ZVEZE p, LO v „«„7 , ,„,— . Ilovesno na Brniku prazničnemu vzdušju na Brniku v petek je pripomogel tudi prijeten nastop učencev šole Davorina Jenka iz Cerkelj. Kranj, torek, 26.5. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol tednik, od januarja 1960 trikrat tedenako, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO m - Z izredno lepo proslavo ! petek, 22. maja, delavci Aero-S Ljubljana počastili 40-letnico oranega odpora pri nas, dan radan mladosti. Zbranim je predsednik mladinske B„ Aerodroma Marjan Tri-en poudarek je dal praz-*v. 21. maj je bil na ukaz i Tita že leta 1947 imenovan j letalstva, v spomin na dva i borca - pilota, Rudija Ca 1 ■ Pranja Kluza, ki sta se 1942. s svojima avionoma Ji partizanskim silam v Pri IZe leto'kasneje smo dobili J prtizansko letalsko enoto. Hmnmti na Brniku sta dva u dolgoletna delavca Aero-dobila tudi visoki državni z redom dela s srebrnim _ tU bila odlikovana Zorka IsDotfeSelič. ■pa je petkova slovesnost tudi h«t, da se je kolektiv Aero-kpoaiovil od svojega dol gole t I »rektorja tovariša Severja. I let je vodil njibovo delovno Tovariš Sever pa je Ijne cilje razvoja le-neta v Sloveniji, v kanj bi se letališče Ljubljana itneje in najmočneje vklju-MČi in mednarodni tovorni ni promet. Bil je pobudnik predpisov v republiškem > merilu za vso letališko p 1972. je skupno s so-i atvaril izredno pomemben .M - Koncept srednjeroč-\wo)a letališke mreže v SR ki je poleg moderniziranja i letališč in širjenja mreže i letališč nakazal tudi izgrad-'femamih letališč za spreje-J letal po vsej domovini, tudi v 1 zakotnih predelih. Z ustano-Samoupravne interesne J za letališko dejavnost »pomlad, bodo ti smeli načrti ji tadi uresničljivi. t je v teh letih pridobilo letališče: zgrajena je bila ,wtaniška stavba, novo skla-1 fdiljianje vzletno-pristajal- ne steze na 3300 metrov, najsodob-neje so opremili cargo, poskrbeli za varnost potnikov, tovora in letal, prvi v Jugoslaviji so rekonstruirali vzletno pristajalne steze in moderni- zirali svetlobne in navigacijske naprave v II. kategorijo, z njihovo pomočjo se je osamosvojilo letališče Pula. In še bi lahko naštevali. Tovariš Sever odhaja z Brnika, toda ostaja v našem letalstvu. Njegov kolektiv in slovensko go-spodarstov je prepričano, da se bo še naprej tako vneto zavzemal za njegov napredek. D. Dolenc Manj za zidove, več za opremo Revolucionarna zgodovina Gorenjske na enem mestu Kranj — V Sloveniji so bila te dni regijska posvetovanja o našem zgodovinopisju, ki jih je organizirala zgodovinska komisija pri CK ZKS. Prav s posvetom v Kranju je bil krog teh posvetovanj zaključen. Se enkrat je bilo kritično ugotovljeno, da se sicer na Gorenjskem zgodovina piše zelo intenzivno, je pa še vedno premajhna povezanost med Gorenjskim muzejem, družbenopolitičnimi organizacijami in pisci. Se vedno pri pisanju naše revolucionarne zgodovine sodeluje premalo mladih. i hm razširjeni seji zgodovinske komisije Medobčinskega sveta ZKS za *it,h»ta se ga udeležila tudi Lidija Sentjurc in Ivan Križnarje bila hmdanena nujnost širšega in hitrejšega zbiranja podatkov revolu mfipbanja. Foto: D. Dolenc Najprej moramo kadrovsko okrepiti Gorenjski muzej v Kranju, ki je prvi poklican za sistematsko obdelavo te naše polpretekle zgodovine. Kot je poudarila na posvetu članica federacije Lidija Sentjurc, ne moremo več amatersko proučevati naše revolucije. Kadrovsko moramo okrepiti ustanove, ki so dolžne zbirati ta gradiva, stopiti pa moramo tudi pred delavske svete tovarn, kjer je bilo delavsko gibanje najmočnejše, da zadolžč ljudi, ki bi se določen čas ukvarjali samo s proučevanjem naše zgodovine. Najmočnejša povezava predvojnih in medvojnih komunistov ter skojevcev je bila prav v tovarnah. Ali pa bi zainteresirali sindikalne organizacije, da ustanovijo svoje zgodovinske komisije in prično globlje proučevati razvoj delavskega in partijskega gibanja v njihovi sredini. Tako bi prišli lahko do novih, popolnejših podatkov. Vendar, gradivo je treba zbirati pod eno streho, po enotni metodologiji. Zgodovinska komisija MS ZKS za Go^njsko je na tem posvetu dobila nalogo, da določi center, kjer naj bi se to gradivo zbiralo. Tak center bi bil lahko tudi muzej revolucije Gorenjske. Da bo delo lažje in hitrejše, so predlagali razširitev komisije, sprejeli so pa tudi pobudo to-varišice Sentjurčeve, da se povežejo z združenim delom, ki bi jim lahko največ pomagalo k čistejši sliki dela partije in SKOJ-a. Sklenjeno je bilo tudi, da mora vsaj do 9. januarja 1982, ko bo s praznovanjem 40-let-nice dražgoške bitke zaključeno praznovanje 40-letnice vstaje na Gorenjskem, iziti brošura Ivana Jana o revolucionarnem gibanju in dogodkih na Gorenjskem med narodnoosvobodilno borbo. D. Dolenec Periodični obračuni so pokazali, da se investicijska vlaganja gorenjskega gospodarstva umirjajo oziroma celo upadajo in vsiljuje se že vprašanje nadaljnjega razvoja. Na zmanjšanje investiranja na eni strani vpliva selektivno odobravanje investicijskih kreditov, ki je v skladu s srednjeročnimi usmeritvami razvoja Gorenjske in po drugi strani pomanjkanje kvalitetnih investicijskih programov, ki bi omogočali spremembo sestave gospodarstva. V prvem letošnjem četrtletju je gorenjsko gospodarstvo investiralo v osnovna sredstva komaj tri Četrtine lanske vsote. Povsem drugačni pa so podatki o novo prijavljenih investicijah. Letos je bilo prijavljenih 36 investicij s predračunsko vrednostjo, ki je višja «d milijona, kar je za 9 več kot lani. Skupna predračunska vrednost investicij je dobrih 517 milijonov dinarjev. To je za 77 odstotkov več kot lani v prvih mesecih. Predračunska vrednost investicij se je povečala v vseh občinah, razen v Skofji Loki, kjer je bilo letos prijavljenih za več kot polovico manj naložb. Največ je predračunska vrednost prijavljenih investicij porasla na Jesenicah in to kar za dvanajstkrat. Povečanje gre predvsem na račun investicij v Železarni, ki lani ni prijavila nobene nove investicije. V škofjeloški občini se število naložb sicer ni zmanjšalo, zelo pa se je zmanjšala njihova vrednost. Večje naložbe je prijavila le Dom-oprema Železniki in sicer v predračunski vrednosti 10,2 milijona dinarjev, medtem ko so vse druge občutno nižje. Napredek je viden pri sestavi investicij. Se lani je bilo namreč skoraj tri četrtine sredstev vloženih v gradbene objekte, v opremo pa le 11,7 odstotka. Letos pa je namenjenih za opremo že 38,5 odstotka in le dobra polovica sredstev za zidove. Največ bodo v opremo vlagali v občini Tržič. Tovarna obutve Peko ima prijavljeni dve naložbi v prodajalne, kjer je gradbenih del malo, Bombažna predilnica in tkalnica pa nakup novih strojev, kar po vrednosti predstavlja 70 odstotkov naložb. V škofjeloški občini pa so vse investieje namenjene gradnji novih proizvodnih prostorov. Izredno spodbuden je tudi podatek, da bodo investitorji naložbe plačali v glavnem s svojim denarjem. Računajo le na slabih 20 odstotkov kreditov. L. Boeataj Novo dejanje sovraštva Globoko nas je ogorčilo nedeljsko sporočilo iz glavnega mesta sosednje Ljudske republike Albanije, da so v soboto zvečer, v trenutku proslave v počastitev 25. maja, neznanci vrgli dve bombi na balkon našega veleposlaništva v Tirani. Eksploziji sta povzročili gmotno razdejanje, udeleženci proslave z osebjem veleposlaništva vred pa so na srečo ostali nepoškodovani. Dejanje, kakršno se je zgodilo v Tirani, ima očiten sovražni značaj in ne prispeva k dobroso-sedskemu sodelovanju med dvema državama. To so predstavniki našega veleposlaništva v Tirani in zveznega sekretariata za zunanje zadeve odkrito povedali predstavnikom Albanije in terjali popolno zaščito naših predstavnikov v Albaniji. Napad je kršitev nedotakljivosti in varnosti diplomatskih predstavništev, obenem pa tudi pra vokacija, saj je morala miniti na primer poldruga ura, da so organi albanske varnosti prispeli na kraj dejanja! G LAS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 26 MAJA 1911 PO JUGOSLAVIJI V novo šolo Ob dnevu mladosti so v Idriji odprli novo šolo. Hkra ti so proslavili 400-letnico obstoja in razvoja osnovnega šolsfoa v tem rudarskem mestu. Šolarji so novo šolo težko pričakovali, saj so do sedaj imeli pouk v sto let stari stavbi. Nova šola, ki je bila zgrajena s pomočjo občinskega samoprispevka ima prek 3000 kvadratnih metrov učilnic in drugih prostorov. Kulturni dan koroških Slovencev Konec preteklega tedna se je na širšem celovškem območju zvrstilo več prireditev, na katerih so svojo bogato kulturno dejavnost predstavili koroški Slovenci iz Pliberka, Železne Kaple, Doberle vasi in drugih slovenskih krajev onstran meje. Nastopilo je več kot 350 članov kulturnopro-svetnih organizacij. Kurirčkova pošta še potuje Osemnajst dni so pionirji treh revirskih občin nosili kurirčkovo pošto po poteh partizanskih kurirjev in borcev, mimo javk in partizanskih domačij ter vasi. V soboto so jo izročili vrstnikom v občini Domžale. Potem je potovala še po grosupeljski občini. Proslava v Prekmurju Blizu deset tisoč ljudi se je zbralo na proslavi pred osnovno šolo »Daneta Šume-njaka« v Murski Soboti. Proslava je bila posvečena 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in ustanovitve OF. Slavnostni govornik je bil član CK ZKJ Jože Smole. Ni naključje, je dejal, da so bili vsi dosedanji nacionalistični pojavi v Jugoslaviji vedno posledica premajhne razvitosti socialističnih samoupravnih odnosov, nerazvite demokracije, birokratskega obnašanja in odločanja v ozkih krogih. Vse to izrabljajo v svetu sile, ki želijo škodovati ugledu Jugoslavije, jo kompromitirati in jo tudi razbiti. Nobenega dvoma ni, da so se te sile že dlje časa pripravljale izkoristiti nacionalizem na Kosovu, da bi kar najbolj škodovale Jugoslaviji. Popit odpotoval v Mongolijo V Ulan Bator je odpotoval član predsedstva CK ZKJ in predsednik CK ZKS France Popit, ki vodi delegacijo zveze komunistov Jugoslavije na 18. kongresu mongolske ljudske revolucionarne partije. Obujanje tradicij Vsakoletno srečanje borcev Briško-beneškega odreda in divizije italijanskih partizanov Garibaldi natisone ter domačinov z obeh strani meje je bilo v nedeljo pri Peter-nelu v Goriških Brdih. Maja, pred 37 leti je 8 tisoč nemških vojakov hotelo v Goriških Brdih zadušiti narodnoosvobodilno gibanje. Borci Briš-ko beneškega odreda so jim v junaškem boju te namene preprečili. Okupator se je zato kruto maščeval nad pre bivalstvom. V domačijo pri Peternelu so zaprli 20 otrok, starcev in žena ter dva ujeta borca in jih žive zažgali. V vasi Cerovo pa so ustrelili 10 talcev. Kranj - V četrtek, 21. maja, je v Kranj prispela delegacija sindikalnih delavcev iz pobratenega italijanskega mesta Rivoli. Gostje, ki so bili večina iz prosvetarskih vrst, so si v štirih dneh bivanja na Gorenjskem ogledali Iskro in njen šolski center, osnovno šolo na Planini, tovarno Sava, sprejel pa jih je tudi predsednik skupščine občine Kranj Stane Božič. Najbolj jih je seveda zanimala naša samoupravna ureditev v šolah, finansiranje, zaposlovanje mladih in pa tudi naše usmerjeno izobraževanje. Gostje so obiskali tudi Preddvor, Begunje, Kropo in partizanske Dražgoše. — Foto: D. Dolenc Gorenjska pred kongresom samoupravljalcev Odborniško odločanje ovira Tržič — Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču je pred tretjim kongresom samoupravljalcev pripravila tematsko razpravo o delovanju delegatskega sistema v krajevni skupnosti in nanjo povabila tudi predstavnike nekaterih drugih tržiških in gorenjskih krajevnih skupnosti. Razprava je pokazala, da so težave povsod približno enake. Nekoliko drugačne so morda le v manjših krajih, kjer je dela prav toliko kot v velikih, ljudi, pripravljenih delati, pa manj. Po drugi strani pa je to tudi neke vrste prednost. Ljudje so v manjših krajevnih skupnostih tesneje povezani, žulijo jih isti problemi in so zato kot delegati običajno tudi bolj delavni. V Bistrici se delegati za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine redno sestajajo. Gradivo poglobljeno pretresejo in so na sejah tudi aktivni. Za posebne delegacije za interesne skupnosti, žal, tega ne bi mogli reči, zlasti ne za tiste, v katerih delegati niso dovolj interesno usmerjeni. Posebne delegacije so preveč ločene od dogajanja v krajevni skupnosti. Povezava z organi krajevne skupnosti in z družbenopolitičnimi organizacijami še vedno predstavlja rakovo rano. Zato delegati v interesnih skupnostih največkrat molčijo ali nastopajo po starem, kot odbor- Francozi pridejo junija Tržič - Med prvomajskimi prazniki je pobrateno francosko mesto Ste Marie aux Mineš v Alzaciji obiskalo 52 Tržičanov. Njihova uradna delegacija je to priložnost izkoristila tudi za dogovor o povratnem obisku Francozov v Tržiču od 5. do 8. junija. V grobem so že poznane vse iztočnice, ki bodo Tržičane vodile pri načrtovanju obiska. V sklop pobratenja — letos mineva petnajst let od podpisa listine o pobratenju — bo junijski obisk francoskih gostov vnesel nov element. Tržičani bodo namreč pripravili vsebinska srečanja na štirih pomembnih področjih; uradni delegaciji se bosta pogovarjali o našem političnem sistemu, delovanju delegatskega in skupščinskega sistema, o nalogah občinske uprave in delu družbenopolitičnih organizacij. Predstavniki občinskega sveta zveze sindikatov Tržič se bodo z zastopniki treh sindikalnih organizacij iz francoskega mesta pogovarjali o nalogah zveze sindikatov v sistemu socialističnega samoupravljanja, obiskali pa bodo tudi enega od tržiških delovnih kolektivov. Delegacija francoskih šolskih delavcev se bo srečala s predstavniki tržiških osnovnih šol in občinske izobraževalne skupnosti, tema pogovorov pa bo naš izobraževalni sistem, usmerjeno izobraževanje in uresničevanje ciljev socialističnega samoupravljanja skozi proces vzgoje in izobraževanja. Se najbolj v duhu dosedanjih klasičnih družabnih stikov bodo srečanja mladine, zlasti Mladinskega gledališča Tržič z mladimi iz Francije. - _J-. _ —-Div.__ Miki. V Bistrici menijo, da je slabost rešljiva. Čeprav kopičenje funkcij ni priporočljivo, bi delegati za posamezna področja vendarle morali dobiti vidnejše mesto v krajevni skupnosti. Najbolje bi bilo, če bi bili vključeni v delo skupščine krajevne skupnosti, saj bi tako spoznavali probleme in jih prenašali naprej. V delegatski sistem krajevne skupnosti je še premalo vraščeno tudi združeno delo. Sindikalne organizacije se zapirajo vase in običajno ne vidijo prek tovarniških plotov. Ob volitvah prihodnje leto bo vsekakor treba posvetiti -največ pozornosti izbiri delgatov in v delegatsko odločanje vključiti čim več krajanov, tudi prek zborov stanovalcev in hišnih svetov. Sistem samoupravljanja terja nenehno dograjevanje, iskanje boljših rešitev. Tretji kongres samoupravljalcev bi zato moral spregovoriti tudi o denarju, ki ga krajevne skupnosti potrebujejo in ki še vedno prihaja predvsem iz občinskih virov. Zainteresiranost ljudi se bo vsekakor povečala, če se bo kraj razvijal, napredoval. H. Jelovčan r Teden odprtega vrtca v Kranju Ob praznovanju dneva mladosti bo v VVZ Kranj organiziral v 17 vrtcih »Teden odprtega vrtca«, ki bo trajal od 25.-29. maja 1981. Namen akcije je seznaniti starše in druge občane z delom v vzgoj-novarstveni organizaciji ter vključiti v razne vzgojne dejavnosti čim več otrok, ki ne obiskujejo vrtca. V ponedeljek 25. maja je bila v vseh vrtcih v popoldanskem času otvoritev razstav likovnih izdelkov otrok na temo »Naša domovina«. Otroci so slikali svoje mamice, otroke pri igri, ljudi pri delu, promet in gozdove. Razstava bo prikazala razvoj likovnega izražanja otrok od 2. do 7. leta starosti. Istočasno bo v vrtcu tudi proslava v počastitev dneva mladosti. V naslednjih dneh tega tedna bodo v popoldanskem času tova-rišice vodile v vrtcih najrazličnejše dejavnosti kot. npr. risanje na asfalt, igre na igriščih, lutkovne predstave, ure pravljic in podobno. Podrobni program teh dejavnosti bo prikazan na plakatih v vrtcih in v krajevnih skupnostih. Vabimo starše in otroke, da obiščete najbližji vrtec in preživite med nami prijetno popoldne. Prav tako vas vabimo na ogled centralne razstave likovnih izdelkov otrok in mehkih igrač, ki so jih izdelale delavke iz vrtcev. Razstava bo v avli SO Kranj in bo odprta od 27. do 29. maja 1981 od 8. do 18. ure. I i ii <; t i .,| (• jr >, «~ i ( Ivan Jan šestdesetletnik Nikoli mu jih ne bi prisodil šestdeset. Pri vsej tej življenski sili, ki jo ima v sebi in ki jo razdaja na vse strani. Niti beli lasje ne izdajajo njegovih let. Pa vendar . .. Ivan Jan-Srečko, znani slovenski partizanski pisatelj je bil rojen prav na dan mladosti 25. maja 1921 na Bledu v kovaški družini. Na železarskih Jesenicah, kamor je prišel jeseni 1939, se je na vzel upornega duha. Po okupaciji je bil sprva aktivist na terenu, potem je bil borec Gorenjskega odreda na Pokljuki, pa spet politični delavec v jeseniškem okrožju. Od septembra 1944 in do konca- vojne pa je bil v Kokrškem odredu in v sestavu XIV. divizije. Po vojni je ostal v JLA, 1955. pa je bil demobiliziran in je sedaj kot podpolkovnik in vojaški invalid upokojen. Vendar Srečko ni ostal križem rok. Ves se je predal proučevanju partizanske borbe in narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem. Od 1956. dalje objavlja daljše in krajše prispevke po raznih revijah in časopisih, izšlo pa je tudi več njegovih knjig: 1956. je izšel njegov prvenec »Med gorenjskimi partizani«, leta 1961 »Dražgoše« in »Izpolnjena beseda«, dve leti kasneje zbirka črtic »Skozi zasede« in 1969. »Mrtvi ne lažejo«. Uredil pa je tudi obsežen zbornik »Boj pod Triglavom«. V vsem tem času, blizu dvajset let, je urejal tudi radijsko oddajo »Se pomnite, tovariši«. 1975. je izšla njegova razširjena in dodelana »Dražgoš-ka bitka«, lani pa njegovo doslej najobsežnejše delo »Kokrški odred«. Velike načrte pri pi8anju j idi za nanr., Uaj pnprav™ tudi za naprej. , •j« »i^ruzgo&ke bitke«, ki ji bo dodanih kakšnih sto novih strani. Izšlo bo pa to delo letos tudi v srbohrvaščini in tako bodo legendarne Dražgoše priSe v celoten jugoslovanski prostor Ze letos bo začel pisati monografijo Gorenjskega odreda, pn-pravlja pa tudi novele, namen* ne posebej mladini. »Ujetnik vsega tega sem«, pravi o svojem pisanju. »Vendar to moje pisanje ni namenjeno samemu sebi. Želel bi, da se U »Dražgoike bitke«, iz »la-krikega odreda« in od drugod mladi navzamejo tovariKvt boja s slabostjo, vztrajno*-prilagajanja težkim ratar ram, ljubezni do domovine i» \ konec koncev, da spoznajo, j da ni tako težke situacije, vi katere pravi ljudje ne bi natii izhoda. To je pouk mojega pisanja.« D. Dolenc Gorenjska in usmerjeno izobraževanje in premalo učencev Gorenjska mreža šol ima v prvem možno t* I letu srednjega usmerjenega izobra- še ie bo'nŠ?»i!?alei?ko8tne Popra« zevanja, prostora za 2790 učencev, njena P^t^^ Gorenjska mreža šol ima v prvem letu srednjega usmerjenega izobraževanja prostora za 2790 učencev. Doslej jih je prijavljenih skoraj štiristo manj in čeprav osnovnošolsko obveznost letos zaključuje okrog 2800 gorenjskih otrok, je razkorak očiten. Vsi ne bodo nadaljevali Šolanja, precej se jih je namerilo v šole zunaj Gorenjske, k nam pa jih toliko najbrž ne bo prišlo. Nekoliko nestvarna je torej že sama mreža, še bolj očitna pa je razlika med prostimi mesti in zanimanji učencev. Praznina zeva predvsem v mani »priljubljenih« usmeritvah: v gradbeniški, gumarski, tekstilni, gostinski, kovinarski in metalurški. Po drugi strani pa so prepolni oddelki sedanjih gimnazij, zlasti družboslovni v Škofji Loki in naravoslovno-matematični v Kranju, ter oddelki za elektroenergetike v Kranju. Preusmerjanje uencev se je začelo sredi prejšnjega meseca. Ponekod je uspešnejše, za primer vzemimo Šolski center Iskra, ki je štirideset učencev iz elektro usmeritve napotil v kovinarske programe, težje pa bo rešiti vprašanje v gimnazijah. Vanje so se vpisali najboljši učenci, odlič-njaki in prav dobri. Tu se poraja dvom. Ali gimnazija še naprej ostaja »elitna« šola z najboljšimi učenci, medtem ko se bodo morale druge, četudi je po novem vertikalna nadgradnja znanja povsod mogoča prav do visoke stopnje, zadovoljiti s tistimi, ki ostanejo, ki nimajo kam? Staro miselnost je seveda težko na hitro prelomiti. Mreža, čeprav nekaj Uspeh radovljiških zgodovinarjev Radovljica - V Ptuju je bilo dvanajsto srečanje mladih zgodovinarjev in likovnikov Slovenije, ki ga vsako leto pripravlja uredništvo Časopisa Pionir. Člani zgodovinarskih krožkov osnovnih šol so se letos pomerili v kviz-tekmovanju z naslovom Poznavanje šolstva med NOB. V konkurenci 73 ekip iz vse Slovenije so dosegle prvo mesto v kviz tekmovanju pionirke osnovne šole Antona Tomaža Linharta z Radovljice Tjaša Legat, Tej a Kučina in Ksenija Stipančič. Za dobro seminarsko nalogo pa je zgodovinarski krožek v Radovljici prejel priznanje s srebrno značko. Alenka Kralj pa je za svoj likovni izdelek prejela priznanje z bronasto značko. MG. --—' ^ ▼ možnosti za malenkostne poprv še je, bo ostala v glavnem nespr njena. Preusmerjanju bo zato 1 posvetiti še več pozornosti, pri pa bi se morale gorenjske šole tesneje povezati. Ne bi namreč s*i dopustiti, da se dogovorjeno rantfV je med družboslovnimi in proiz**« nimi programi poruši. Navsexad>|¥ pa tudi meja med moškimi in tes^lj mi poklici z razvojem tehnokfHI vse bolj izginja. Na to ne bi sa*B pozabiti niti šolniki, ko zaradi P*« napolnjenosti upajo na več odP^fl kov, niti učenci oziroma nj**P 8tarŠi- " H. Jelo*1*! Samoprispevek za pokopališče Preddvor — V nedeljo 90 pJ* valci osmih vasi, spojenih v kraj«** skupnost Preddvor, glasovao * samoprispevku za razširitev pok* pališča, ki ga bodo urejali skupni1 krajani Bele. Za samoprispevek * t odločilo 75,05 odstotka voft* medtem ko je za podoben predlo** pred dobrim mesecem dni glasov** 79,6 odstotka Belanov. Po predračunu bo prva faia Širitve pokopališča zahtevala 1: milijona dinarjev. Tretjino denant bodo prispevali Belani. dve tretja pa Preddvorčani. ki bodo za to leto združevali po 1,5 odstotka čistih osebnih dohodkov Uresničen program Britof — Člani osnovne ort»* 1 zacije Zveze komunistov v BrHj*l namenjajo posebno pozornost w*n nopolitičnemu in marksistične** 1 izobraževanju. Lani so ure***) obvezni del programa, prav tako T so izbrali tudi številne teti* izbirnega programa, ki so jih p" godili problematiki svojega ok«*-Obravnavali so na primer krinko * samokritiko, vlogo osnovne or** zacije v krajevni skupnosti in natof* komunista, nezdružljivost članst* v ZK z religioznostjo, razvoj političnega sistema samoupravljanj* itd. Posebna pozornost je veljak izobraževanju mladih članov ZK Program so izvedli sami. sodelovali pa so tudi komunisti, ki v krajevni skupnosti živijo, organizacijske pa so povezani drugje. Udeležb« jt bila izredno dobra. Prav tak« zavzeto nameravajo uresničevati tudi letošnji program. Zavedajo *■ da ni akcije brez revolucK*ame| teorije. ■ P* »MAJA 1981 NOTRANJA POLITIKA. SAMOUPRAVI JAMJE izbrani programi 3 STRAN G L A mke univerze na Gorenjskem bi se morale tje povezati, da bi lahko v okviru usmerje-izobraževanja ponudile res kvalitetne pro- - Komite občinske kon->ZKS Kranj je na zadnji seji samoupravni sporazum o ojnih pravicah, obveznostih varnostih pri uresničevanju menjave dela med OK ZKS in Delavsko univerzo Tomo Brejc na področju družbenopolitičnega izobraževanja. Sporazum doslej edini take vrste v Sloveniji zajema občinsko politično Solo seminarje za vodstva ZKS. seminar- levilo učencev upada [Osnovni šoli s prilagojenim programom Hele- far l Kr?nSu že ™k . sticije znaša 50 milijonov dinarjev no proizvodno in prodajno ceno. Razen tega je predvid« J- — »>, :o bi zagotovili stabilnost v mesna industrija Gore —... 11 nrn- čila v izgradnjo prašičjerejske farme v Stični, ki bo podvojila prirejo prašičev in sicer od sedanjih 10.000 ha 20.000 letno. Predračunska vrednost investicije znaša 150 milijonov dinarjev in mesna industrija Gorenjske bo sodelovala s polovico sredstev. Občine pa naj bi prispevale še 15 milijonov dinarjev in bi tako imela Gorenjska razen 15.000 praši-Kočevja zagotovljenih še čev iz ■>-. n.-;, „ 14.000 prašičev iz Stične precejšnji meri krilo potn kar bi v predelovaln. .^^^^kVavnice. V m^iZ:ratuskTajean1m .P«- milijonov dinarjev letno za intervencije pri proizvodnji mesa lanao zagotovili na Gorenjskem trdne pogoje rejo dokaj pitancev. V skladu z uhumj. . -razvoja, mesnopredelovalne industrije na Gorenjskem bi bilo potrebno vložiti v modernizacijo klavnic približno 40 milijonov dinarjev, kar bi naredili še letos. Izgradnja novega obrata bo veljala 260 milijonov dinarjev. Za uresničitev te investicije bi morale občinske skupščine preskrbeti najmanj 60 milijonov dinarjev. Hkrati pa nikakor ne bodo smele obstajati ob strani naložbe v zasebno kmetijsko proizvodnjo, saj zasebni kmetje pridelajo približno 80 odstotkov hrane na Gorenjskem. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Začetno preusmerjanje uspešno Ali so napori za preusmerjanje mladine rodili kakšne sadove? So bila predavanja, publikacije, filmi, svetovanja zastonj ali so kaj premaknila? To so temeljna vprašanja ob letošnjem izvajanju poklicnega usmerjanja za generacijo, ki bo prva krenila na pot usmerjenega izobraževanja. Ogledali si bomo spremembe pri kranjskih osmošolcih. Od namer do prijav Prvo celovito podobo poklicnih oziroma izobraževalnih namer zapišejo učenci v posebno anketo. Podatki so dragoceni, saj prikažejo namere celotne populacije. Primerjamo jih z možnostmi izobraževanja (mrežo šol), kadrovskimi potrebami, razpisanimi štipendijami in podobno. Pokaže se, kje namere prebijajo objektivne možnosti, drugje zaostajajo za njimi. Ti presežki in primanjkljaji so kažipot za akcijo. Da bi odpravili taka neskladja, so bila po šolah predavanja za učence in starše. Zlasti smo poudarjali Eomen predstavnikov OZD, ki se ubadajo z največjimi adrovskimi primanjkljaji, da učencem in staršem predstavijo svojo dejavnost. Letos so se pojavili predstavniki gumarstva, gradbeništva, tekstila, obutve, PTT, lesne industrije IPD. Strokovna služba je pripravila publikacijo »Ali boste lahko izpolnili namere?« in jo razdelila vsem učencem in staršem. V njej smo nanizali razmerja med namerami, šolsko mrežo, potrebami ter razpisa- nimi kadrovskimi štipendijami. Dodali smo najbližje šole, ki bodo izvajale določen program ter postopek vpisa. Glavnina dela pa je seveda padla v okvir svetovanja posameznikom, s čemer so se ukvarjale šolske svetovalne službe in skupina za poklicno usmerjanje pri skupnostih za zaposlovanje. Mnogo namer je drugačnih Kranjski osmošolci so korenito spremenili sliko poklicnih ali izobraževalnih odločitev. Spremembe so nastale zlasti v programih, ki smo jih razglasili kot presežne: pri veterinarskih pomočnikih je od 21 namer padlo število na 9 prijav, pri farmacevtih od 8 na 2, pri elektronikih z 71 na 60, pri zdravstvenem varstvu s 96 na 59, pri oblikovalcih s 16 na 8, pri pedagoških s 121 na 72 itd. Prvotno deficitarni programi pa so se spremenili takole: pri kmetijcih s 13 na 19, pri gumarjih z 1 na 13, pri kovinarjih — strojnikih s 100 na 120, pri elektroenergetik ih s 26 na 31, pri telekomunikacijah s 16 na 33, pri obutvenih tehnologih z 2 na 30, pri kuharjih s 3 na 17 itd. Izredno malo pa je prijav za program gradbinca -le 2, tekstilno-mehanskega tehnologa in strežbo. Omenili bi presenetljiv padec za upravno-administrativno dejavnost (s 65 na 33) in porušeno ravnovesje za naravoslovno - matematičnega tehnologa ter družboslovno-jezikovno dejavnost. Število prijav je po namerah namreč bistveno poraslo in sicer z 21 na 65 oziroma s 16 na 57. Prirastek si lahko razlagamo na več načinov: učenci so se odločali kasneje, ko so bolje spoznali »barvo« ali možnosti nadaljevanja študija iz teh programov, del prirastka gre na račun preusmerjanja iz izrazito suficitarnih področij (pedagoško, zdrav iz izrazito stveno ipd.) Glavnina preusmerjanja ie za nami. Rezultati dokazujejo, da kar uspešno. Kljub temu se je pojavilo nekaj »vročih točk«: gre predvsem za izrazite presežke v programih naravoslovno-matematičnega tehnologa, elektronike, družboslovno-jezikovne dejavnosti. Precej težav bodo imeli nekateri kranjski učenci ponekod na ljubljanskih šolah, kjer je prijav preko roba. Pomeni, da bo »drugi« krog preusmerjanja mnogo bolj težaven. Ko bo objavljen prispevek, bo tudi ta faza v glavnem zaključena. Franc Belčič Ker so vsa ta področja danes organizira«« prihaja do velikih težav pri planiranju^ * eMkMi*l izpeljavi proizvodnje, pri načrtovanju n' J5r*aninnuv» planiranju razvoja. Vsako področje ozi^r* m*«d*«J zahteva samostojno planiranje in poslovne VS«**. V8ak ** , sedanji organiziranosti skoraj nemogoče doae*--i*tve' j ni razlog za prehod na novo organiziranost in V' Elektromehanike na tri nove delovne organiz« * Drugi razlog za reorganizacijo so «J!!,e*. organizacije, ki že postajajo podjetja v delo\TeVellke pa povzroča neracionalno delitev dela m«Ji °^niz*djL1 organizacijo in omogoča bohoten je re«i«Su ^°*d » **" organizacijah. Zato prehod iz ene v tri rt i v 1 nikakor ne sme spodbuditi porasta števil« ^ oziroma povzročiti, da bi bila nova oblika cija je namreč najboljša priložnost da * -4bolj smiselno zaposlijo. ' •^f^L^??«?^81*,1!^rnove delovne e oi regijskih" ap-JteJa.Rec.. »■ettjski delavni podrti mostovi med njimi. Vbistv^ bo kol^EJ1"**01*' ostajala naprej. Tako bodo delavci lahko «tlS*i°ff0'1 drugo delovno organizcijo brez formalnih noit^V**" " Bjtrebni pri spremembi službe oziroma 5>lA«? 'ki"1 elovne organizacije se bodo obvezale da 2u 0fl»N zagotavljale sredstva za osebne dohodke •oUdw sklad skupne porabe in druga področte oL^f^Z.0,***** tat' atandarda. Za sodelovanje med delovni **' ,n dr"* skrbel poseben koordinacij.kTSborv^.^ J^m««** delovna organizacija tri delegate katerem **> m*3T Reorganizacijo Elektromehanike torei —k-hitrejšem razvoju posameznih proizvodnih So^-J?0^ potreba po hitrejšem napredku celotneIskre^^*°v *■ L. Nova tovarna čez tri leta V LTH tozd v Poljanah uspešno čeprav so morali lani opustiti del m nje zaradi nerentabilnosti — Do w. vrednost proizvodnje trikrat večja Poljane - Škofjeloški LTH ima 46 odsotkov in v Poljanah temeljno organizcijo milijona din«rJ**J Elektro8troji. V njej je zaposlenih 67 «»*~*L.. —,",I«rJ« delavcev in je po velikosti druga v krajevni skupnosti. Termika namreč zaposluje 76 delavcev, skupaj pa jih je v krajevni skupnosti zaposlenih približno 170, drugi pa se na delo vozijo bodisi v Gorenjo vas ali Škofjo Loko. Preteklo leto so Elektrostroji zaključili dokaj uspešno. Obseg proizvodnje se je povečal za 17 odstotkov in ustvarili so kar 33 odstotkov večji dohodek in sicer 52,6 milijona dinarjev. Akumulacija pa je bila za 110 odstotkov večja kot leta 1979 in je znašala 4 milijone ..... dinarjev. Vendar pa je bila koli- Leta 1985 naj bi znaša, činsko proizvodnja kar za 20 od- proizvodnje skoraj 300 stotkov pod planom. Vzroke za to je treba iskati .------ . v visoki stopnji inflacije, ki je dvignila cene repromaterialu in surovinam kar za 36 odstotkov v poprečju. To pa je povzročilo, da je skoraj polovica proizvodnje postalo nerentabilne. Nerentabilno proizvodnjo so med letom začeli opuščati, ker bi drugače poslovno leto sklenili z izgubo. Niso pa se mogli hkrati preusmeriti na dohodkovno bolj donosno proizvodnjo, ki je tako začela prinašati dohodek šele proti koncu leta. Zaradi pomanjkanja denarja tudi niso mogli uresničiti planirane naložbe, kar je tudi oviralo povečanje proizvodnje. Letos v temeljni organizaciji Elektrostroji načrtujejo povečanje obsega proizvodnje za 26 odstotkov. Toda s tem bodo vse obstoječe zmogljivosti do kraja izkoriščene, proizvodni prostor pa bo s pretokom materiala že preobremenjen. Vrednost proizvodnje pa naj bi se letos povečala v primerjavi z lani za stotku naj bi se povečal hodek. Načrtujejo tudi 56 * povečanje akumulacije, ti tako naraščala hitreje od dr* Za uresničevanje tako proizvodnje jim največ dela oskrba z surovinami i* materiali. Ce ta ne bo 1 oziroma vsaj zadovoljiva <«| bodo plan težko uresničili W jejo tudi povečanje UteviteJ slenih in sicer naj bi tapoala u delavcev. Letošnje leto je tudi novega srednjeročnep Leta 1985 naj hi znanki proizvodnje skoraj 300 dinarjev. Če bodo ho** » doseči, bodo morali vredastff vodnje vsako leto povečati *| 30 odstotkov. Tako bo <* srednjeročnega obdobja sa trikrat večja kot je bila teta 1-Seveda pa tega ne bo*», brez vlaganj v nove Načrtujejo, da bodo v ii štorov in posodobitev t 150 milijonov dinarji v. store bodo zgradili v _ coni v Poljanah. Temelj* nizacija bo lahko sama » približno četrtino potreba« s za drug denar pa bodo dobiti sovlagatelje. P< tudi delavci drugih U—organizacij v okviru LTH. Ker v proizvodnem programu elektromotorje za toplotne ki lahko ob širši uporabi |_ znatne prihranke pri energiji, najo na pomoč Širše <' skupnosti. Novo tovarno zgradili leta 1983 3 MAJA 1981 KULTURA 5.STRAH.O L, A flaninski svet srečo prinaša« em planinsko-slikarskem srečanju v M se je letos zbralo 17 amaterskih in aka-lMhslikarjev — Koristna srečanja ' Alajatrana — Poleg tra-h mt in fe več kot desetkrat »Sne slikarske kolonije na !'Sjo vsako leto pripravi Pla-jjmhfcvo Jesenice, so se letos w >» akademski slikarji z i okolice, Ljubljane in Tr- MrupČ zbrali v dolini Vrat. inlikarsko srečanje v pre-1 Ii dolini pod severno steno ■ t organiziralo Planinsko {srje-Mojstrana prav zato, * liurakih platnih prikazali u irt. p ohranili in motive *j it planinskem muzeju, ki aTtni snujejo že nekaj let. • iso bodo dela, ki jih bodo ■a, dstopili Planinskemu dru *p smučarska, balinarska, 9lia, kegljaška, plavalska sekci-•ikcija sedeče odbojke, šahovska, Alta in namizno teniška, na novo M» ustanovili sekcijo za rekre-4m> Ob mednarodnem letu invali-jAtaUenili slednji dati še posebno §mfy Doslej je namreč prvo A» igral tekmovalni šport, kar ni Jmioo privabljalo invalidov, zdaj Sjtrluci načel. Zveze za rekreaci ijiiport invalidov dan poudarek kranjskega »Borca« so v mnogih športnih disci-Posebno jih privabijo Urice zanj pa so Jim vsako petkovo polt zimskem bazenu. rekreaciji, na športnih srečanjih pa bolj kot vrhunskim rezultatom sodelovanju v smislu »važno je sodelovati, ne zmagati«. Vendar se sodelavci prav vseh športnik sekcij pohvalijo tudi z vrhunskimi dosežki, saj sodelujejo na mnogih mednarodnih tekmah, celo na svetovnih prvenstvih in na olimpijadi so bili zastopani njihovi najmočnejši predstavniki. Sicer pa redna področna tekmovanja — občinska, regijska, medregijska in republiška — označujejo sleherno športno sezono; veliko sodelujejo tudi navzven, predvsem s klubi sosednje Koroške. »Borec« je eno najaktivnejših društev v Sloveniji, tako po množičnosti, sekciiskem delovanju in sodelovanju z drugimi športnimi društvi, kot tudi po doseženih rezultatih. Letno sodelujejo na kakih 50 tekmovanjih, seveda mimo lige in prijateljskih srečanj. »Borec« pa je tudi organizator nekaterih srečanj po koledarju Zveze. Člani društva so dobitniki številnih priznanj, med njimi tudi najvišjega priznanja Zveze za rekreacijo in šport invalidov. PORAJANJE TEŽAV Pogoji za športno delovanje so sicer kar ugodni, čeprav ne za vse športe. Problem se je pojavil pri balinarjih, ki vadijo na balinišču na planem, tako pa so jim onemogočeni treningi ob slabšem vremenu. Drugih lastnih športnih objektov nimajo, vezani so na uporabo prostorov drugih klubov in športnih dvoran. Plavalci imajo na voljo zimski bazen - za organizacijo plavalnega tečaja pa tudi bazen v hotelu Creina - strelci pa se urijo v športni dvorani na Primskovem. Za razrešitev tega prostorskega problema jim manjka finančnih sredstev, saj obstoječa komaj zadoščajo za sprotno pokrivanje stroškov tekmovanj, športniki so celo prisiljeni večkrat primakniti kak dinar iz lastnega žepa. . . Kegljači gostujejo v prostorih Ke-gljaškega kluba Triglav, ki jim dvakrat tedensko omogoča športne pri- prave. Kljub širokim možnostim za usposabljanje in rekreacijo pa se tudi kegljači na morejo izogniti nekaterim problemom. Zadnja leta je namreč opaziti zaskrbljujočo neaktivnost in nezainteresiranost, ki jo poraja predvsem pomanjkanje mladih športnikov, ki naj bi nadaljevali doslej uspešno športno kontinuiteto. Za kaki dve leti je obtičala še sedeča odbojka, ker nekdaj kar močna ekipa športnikov ni imela najugodnejših pogojev za trening. Stara športna pravila pa so to panogo vklepala tudi v preveliko statičnost, tako da se ie zanimanje zanjo razpršilo. Uvedba novih pravil bi morda delo te sekcije nekoliko razgibala. Tudi atleti vse manj sodelujejo na tekmovanjih zaradi zahtevnih meril točkovanja, ki valjajo za invalide v »kraljici športov«. Nekje zadaj pa je ostal tudi namizni tenis. PROGRAM MEDNARODNEGA LETA INVALIDOV Prva naloga, ki si jo je v tem letu zadalo Društvo za rekreacijo in šport invalidov »Borec«, vključitev čim večjega števila novih članov. Kljub visoki številki članstva namreč društvo ne pokriva obsežne invalidske populacije niti v Kranju, kaj šele v okviru vse Gorenjske. V športu je zajetih komaj 10 odstotkov invalidov. Ob 30-letnici društva in mednarodnem letu invalidov pa so člani upravnega odbora društva — vodi ga predsednik Janez Furlan — izdelali pisan program prireditev, nekatera so že za njimi. Na slovesnosti ob jubileju in svetovnem letu invalida bodo podelili priznanja najboljšim športnikom in najzaslužnejšim članom. To leto pa bo veljalo še posebnemu spodbujanju k športni naravnanosti invalida, njegovi udeležbi v panogah, ki so najbolj množične, privlačne in ki najbolj koristijo vsestranski rehabilitaciji invalida. To načelo je narekovalo tudi pre-okretnico v pojmovanju rekreacije, ki bo odslej zavzemala ostalim športom enakovredno mesto v sistemu delovanja društva. D. Zlebir lo spet oživelo J Oprostitev prometnega davka , - Dejavnost Koo»-dina-odbora za družbeni položaj lost invalidov pri Občinski Socialistične zveze v ki je bil ustanovljen pred ii, je v mednarodnem letu ,et oživela. teden so se namreč sestali niki invalidov in strokovnih ki sestavljajo odbor, in potrebo po ponovnem akti dela odbora in dopolnitvi sestave s še nekaterimi ki so pristojne in strokov-Mjene za reševanje inva-»^Dblernatike. je sestavil program letoš-(»ednarodnega leta invalidov, zadolžil strokovne službe, nje in društva za njegovo izvajanje. Poudarili so, da fjodnje v teh prizadeva-dosedanjih dejavnikov delovati celotna druž-liti pa se morajo tudi >nosti socialnega var ,»xialnega skrbstva, medicine ipnoati za zaposlovanje, invalidskega in pokoj-zavarovanja, centra za delo ter združenega dela in »akupnosti. V aprilu smo v naši rubriki predstavili knjižico, ki prinaša vrsto pravic invalida, ki jih ima pri nakupu osebnega avtomobila, pri radijski in televizijski naročnini, olajšave, ki jih je deležen pri plačilu davka od prometa proizvodov in podobno. Ker smo sklenili bralce s temi zakonskimi določili podrobneje seznaniti, bomo v nekaj prihodnjih številkah spregovorili o konkretnih pravicah. Pri nakupu osebnega avtomobila je invalid oproščen prometnega davka enkrat v petih letih, in sicer ob naslednjih pogojih: ko kupi nov osebni avtomobil z vrednostjo do 150.000 dinarjev, neposredno od proizvajalca ali trgovske organizacije združenega dela, ki opravlja promet osebnih avtomobilov ali iz uvoza, če predloži prodajalcu oziroma carinarnici pismeni izvid in mnenje pristojne komisije o ugotovljeni stopnji invalidnosti. Invalidova nesposobnost naj ustreza nesposobnosti vojaških invalidov I. do IV. skupine. Izvide in mnenja daje za vojaške invalide in civilne invalide vojna komisija, ki ugotavlja potrebo po ortopedskih pripomočkih, oziroma komisija, ki ugotavlja stopnjo invalidnosti. Vsi ostali invalidi pa dobijo tovr«*«n mneni*» komisije pokojninskega in invalidskega zavarovanja v republiki. V izvidu in mnenju ta komisija ugotovi, ali invalidova nesposobnost ustreza nesposobnosti vojaških invalidov I. do IV. stopnje. Davčne oprostitve, ki jo predvideva 39. točka 36. člena zakona o plačilu prometnega davka od prometa proizvodov, ni mogoče uveljaviti, če preteče od izdaje pismenega izvida in mnenja komisije več kot šest mesecev. Kupec — invalid mora predložiti pristojnemu občinskemu organu za prihodke fakturo, oziroma listino o uvozu, v kateri morajo biti navedeni vsi podatki s pismenim izvidom in mnenjem pristojne komisije. Na podlagi listine pristojni organ potrdi davčno oprostitev, če so za to izpolnjeni vsi pogoji ali pa določi plačilo razlike v davku od prometa proizvodov. Razlika med davkom od Erometa proizvodov, ki jo plača upec, je razlika med zneskom temeljnega in posebnega davka od prometa proizvodov, ki ga po več javnih predpisih plačamo od kupljenega osebnega avtomobila in zneskom temeljnega in posebnega davka, ki ga po predpisih plačamo od osebnega avtomobila z vrednosto 150.000 dinarjev. VILM VOJAŠKI INVALIDI NA PO-- V aprilu je občinsko društvo vojaških in valuta v Kranj organi-i izlet na partizansko Pohorje. Uae-biia številna, maj se je na izlet kar petinsedemdeset članov. Na so si ogledali muzej in stalno »Partizanska Pohorje« in polo-t k spomeniku padlemu bata (jo-! Treh iebljih. Zatem pa so obiskali ' tvo (na sliki} in celjski »Stari t, kjer so bili med vojno zloglasni in tudi pri teh spomenikih položili Udeleženci so bili zadovoljni z organizacijo izleta, za katero gre zahvale predsedniku društva \Zurcu in so ob slovesu sklenili, da vmko leto naredili po en izlet po tkih obeležjih. Foto: Mravlje Porušena ovira Projektanti in izvajalci del na gradbišču nove poslovne stavbe Ljubljanske banke so pri gradnji očitno pozabili na težjega invalida, priklenjenega na voziček. Do vseh vhodov so napeljali stopnice, ozka vrata pa naj bi prav tako služila le vstopu večine zdravih strank. Društva invalidov in druge humanitarne organizacije, ki že leta opozarjajo družbo na resnost vprašanja gradbenih ovir, si v letošnjem svetovnem letu invalida še posebej prizadevajo tudi v praksi storiti korak k novi, humanejši gradnji in načrtovanju človekovega okolja. Kranjsko Društvo invalidov v tem primeru ni stalo ob strani. Na pobudo te organizacije so se namreč pri predsedniku izvršnega sveta skupščine občine Kranj sestali predstavniki invalidov, gradbeni inšpektor, predstavniki komiteja za gradbene in komunalne zadeve, odgovorni projektant in arhitekt. Na razgovoru so invalidi opozorili na izvajanje 19. in 20. člena Zakona o gradnji javnih objektov, ki podrobneje govorita o projektiranju in gradnji javnih objektov brez arhitektonskih ovir. Ogledali so si dostope do poslovnih prostorov nove zgradbe Ljubljanske banke in skupaj z načrtovalcem ugotovili, da težji invalid, ki je vezan na voziček, ob dotedanjih pogojih — stopnicah brez klančin ob strani, za voziček preozkih vratih — ne bi mogel priti do poslovnih prostorov, če bi želel koristiti usluge Ljubljanske banke. Na razgovoru so sklenili, da je naloga gradbincev v prihodnje vse ovire odpraviti in omogočiti invalidu na vozičku neoviran dostop v no- tranjost stavbe skozi vhod s Koroške ceste. Na vidnem mestu bodo namestili tudi oznake, s katerimi bo invalid na vozičku usmerjen k odgovarjajočemu vhodu. Ob lanskem praznovanju Mednarodnega dneva invalidov je Društvo invalidov Kranj sprejelo tudi Resolucijo o gradnji brez arhitektonskih ovir in jo poslalo vsem družbenopolitičnim dejavnikom, naj pristojne službe arhitekte, projektante, urbaniste, gradbenike — opozorijo na načrtovanje javnih objektov brez ovir. Kaže, da resolucija ni ganila otopelosti, ki vlada med odgovornimi za gradnjo, saj bi sicer ne bili potrebni posebni pogovori, mile prošnje in nestrpne intervencije. Društvo invalidov Kranj pa si vsaj od omenjenega razgovora obeta kaj več kot le obljubo. In če se bo pri Ljubljanski banki kaj premaknilo, bo to morda tisti prvi korak k bodoči humanejši gradbeni praksi. D. Zlebir Trajen prispevek k izboljševanju položaja invalida Mednarodno leto invalidov 1981, ki se intenzivneje kot vseskozi doslej posveča družbenemu varstvu in uveljavljanju položaja invalida v družbi, predvideva vrsto konkretnih akcij, ki bodo prispevale k reševanju aktualnih problemov invalidov v njihovem življenjskem in delovnem okolju. Akcije trajnega pomena za nadaljnje izboljševanje položaja invalida predstavljajo sestavni del in nadaljevanje prizadevanj za dosledno uresničevanje že dogovorjene socialnoekonomske politike v naši družbi. Invalidske in druge organizacije, ki so nosilec letošnjih aktivnosti, so za izhodišče pri oblikovanju letošnjih programov upoštevale predvsem sklop dejavnosti, ki naj obvešča javnost o težavah invalidov, ki pozivajo na reševanje in ki utrjujejo Že usklajene rešitve. Ena glavnih nalog je torej načrtno obveščanje in osvešČanje javnosti o stvarnosti invalidske problematike, o nastajanju in vrstah invalidnosti ter njihovih socialnih posledicah, o rehabilitaciji posameznih vrst invalidnosti, izobraževanju invalidov, usposabljanju in možnostih zaposlovanja, o družbenem delovanju, organiziranosti, aktivnosti invalidov in prizadevanju njihovih specializiranih humanitarnih organizacij. Z vzgojo in osve-ščanjem pa je treba začeti že med osnovnošolsko mladino in jo s filmi, razstavami, šolskimi nalogami, plakati in podobnimi informativnimi metodami seznanjati o invalidski populaciji. Pomembna in dolgoročnejša naloga, ki izstopa iz okvirov mednarodnega leta invalidov, je tudi odpravljanje ovir za invalide. Na tem področju predvidevajo zlasti odpravljanje gradbenih ovir, ki stojijo na poti invalida, omogočiti jim je treba dostop do vsaj ene javne zgradbe v kraju - pošte, lekarne. zdravstvenega doma. Za slepe bi morali urediti ozvočena križišča v Ljubljani in Mariboru. Na televiziji naj bi odslej še bolj upoštevali, da nekatere oddaje gledajo tudi gluhi, zato naj bi dopolnili nekatere oddaje z gestikulacijo. Tudi k arhitektonskim oviram naj bi bolj sistematično pristopili, in sicer kar s pravilnikom o normativih za odpravljanje arhitektonskih ovir. Med osnovne pogoje za vključevanje invalidov v življenje in delo ter zagotavljanje njihove socialne varnosti spadajo tudi objekti, ki so prilagojeni njihovim posebnim potrebam. Gre za omrežje zavodov za usposabljanje in zaposlovanje, posodabljanje invalidskih delavnic, ustanavljanje delavnic za usposabljanje pod posebnimi pogoji, gradnjo namenskih stanovanj in posebnih stanovanjskih objektov za invalide, ustrezne adaptacije obstoječih stanovanj ter objektov za rekreacijo in oddih invalidov. Da invalidi nadomestijo posledice svojih okvar ali prizadetosti, potrebujejo raznovrstne ortopedske, tehnične in druge pripomočke. Seznam teh pripomočkov je treba v prihodnje še razširiti, vendar pa obstaja še nerazčiščeno vprašanje, kje naj se oblikujejo sredstva za financiranje nakupa vse številnejših tovrstnih pomagal invalidu pri njegovem samostojnem življenju in delu. Napredek in razvoj invalidskega varstva sta tesno povezana tudi z raziskovalno dejavnostjo, zlasti z inovacijami, ki prispevajo k bolj učinkovitemu in smotrnemu usposabljanju in zaposlovanju invalidov. K slavnostnemu obeležju mednarodnega leta invalida pa bodo pripomogle prireditve, ki s svojimi programi zbližujejo prizadete in neprizadete ter manifestirajo etične vrednote naše socialistične samoupravne družbe. O L, A§ 8.STRAN nnMfiH °"™Plfi NADALJEVANKA TOMU, 26. MAJA 1*1 Tomo Križnar 34 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Povest iz XV. stoletja Sonce ne JANKO BRUN 7 VI Mehika ima največje zaloge nafte in naravnega plina na svetu, Venezuela je tretji svetovni izvoznik nafte in četrti izvoznik železove rude, Bolivija drugi svetovni pridelovalec kositra, tretji pridelovalec antimona, sesti pridelovalec volframa, Brazilija prvi pridelovalec kave in banan, drugi pridelovalec sladkorja in kakava, tretji lesa, azbesta, železove rude, koruze, četrti pridelovalec tobaka, Čile edini pridelovalec naravnega natrijevega nitrata, tretji bakra, molibdena, Mehika prvi pridelovalec srebra, peti svinca in živega srebra, Argentina drugi pridelovalec sončnic, tretji pridelovalec lanu, četrti izvoznik žit in volne, Peru drugi pridelovalec srebra in drugi v svetu v ribolovu, Kuba tretji pridelovalec sladkorja in peti pridelovalec niklja. Latinska Amerika še danes pokriva 47 % svetovnih potreb po srebru, 40% po kositru, 33% po antimonu, 50% po bakru, 31 % po mestu, 64% po kavi, 79% po bananah, 23 % po manganu, bombažu itd. Neokolonializem vztrajno spremljajo ameriška vojaška posredovanja na tleh Latinske Amerike. ZDA so opravile okoli 70 vojaških posegov v južnih republikah in tako bistveno pripomogle k ohranitvi status quo. Cilj teh intervencij ni bil ozemeljsko osvojevanje, ampak izdatna pomoč domači oligarhiji in drugim nazadnjaškim silam pri spodnašanju in dušenju slehernega narodnega gibanja, ki bi hotelo režim sile in diktature zamenjati z demokracijo. Da bi vsaj kratkoročno razbremenili pritisk na devizna plačila, večina držav omenjene celine uvaja ukrepe uvoznih restrikcij. Prizadevajo si tudi za di-verzifikacio industrijskega razvoja, a bistvenih uspehov še ni zaradi splošne recesije v industrijsko razvitih državah tržnega gospodarstva. Poslabšanje zunanjetrgovinskih okoliščin z ene strani in vidne potrebe hitrejšega industrijskega razvoja z druge strani je prisililo te države, da se začno še bolj zadolževati v tujini. Izjema je samo Venezuela. Vode reke Alalau se leno vijejo skozi pragozdno sotesko. Reka izvira daleč nekje Andih in se po strmih brzicah zlije v Rio Branco, ki »debeli« Rio Negro, in po mnogih dneh se ta godlja, natlačena z gnijočimi drevesi in pocrkanimi piranjami, spremeni v znano naravno črto, mejo med rjavo in črno vodo, kamor vodijo slikat vsakega turista, ki obišče Amazonijo, Toda turistov sem gor, 770 kilometrov od Manausa, ni več. Nobena turistična agencija na prireja izletov na reflektorski lov krokodilov ali ogled romantičnih plesov Indijancev ob ognju, ki za dvajset dolarjev poslikajo svoje obraze, za trideset zelenih bankovcev poskrijejo tranzistorje, za štirideset dolarjev slečejo hlače, za petdeset bankovcev pa vas popeljejo k skrivnostni liani, katere zaužiti stržen pričara halucinacije, ki zdolgočasenim damam in gospodom - doma skušajo preprečiti otrokom, da bi iz šole prihajali zakajeni od marihuane - tako zelo dobro denejo. Srečo imam: čez reko Alalau je zgrajen nov most. Nižje doli ob vodi so čez reko in močvirja napeljani le kabli, ki s pomočjo škripcev vlečejo splave z ene na drugo stran. Ce se se taka »balaa«, kot pravijo tem iz hlodov zbitim zamaškom, odtrga, ves promet zastane za nekaj tednov. Cesta, na kateri stojim, je edina zemeljska povezava meu Venezuelo in Brazilijo, med Boa Visto, ki je glavno mesto severne zvezne države Roraime, in Amazonijo ter tudi z drugimi mesti ob rajajočem Atlantiku. V desetih dneh sem med potjo srečal štiri tovornjake in tri landroverje. Ustavljanje na tej cesti je nevarno. Vozniki tovornjakov svoja vozila zaustavijo le za hip, za toliko, da lahko brhko mlado indijansko dekle, ki čaka za cesto z malico v culi skoči v kabino, potem pa naglo potegnejo naprej. Barakarska naselja v predmestjih so grajena z veliko smisla za improvizacijo vedno se Barva neba se počasi spreminja, postaja ved svetleje, z jutrom se manj potim. Kmalu za reko » pragozd nenadoma zredči, orjaški velikani, prepleteni z ovijalkami, se zgubijo za obzorjem. Prve visoke trave ... Velike bele ptice se dvigajo iz močvirja za cesto. Se zadnji obronek pragozda, nato se odpre živozelena savana, sem ter tja okrašena s pahljačastimi palmami, v katerih se igra vroč veter. Na vzhodu se pojavijo po treh tednih Amazonije prvi valoviti griči, tam bo torej Gvajana. La Gran Sabana se širi tudi globoko noter v Venezuelo, vse tja do velike reke Orinoko. Lepo je, ko ustavim motor in odidem fotografirat veliko čredo goveda, ki se pase na sončnih livadah ob bahati faciendi. Faciendero me sprejme s širokim nasmehom in steklenico kachase. Pravi, da že dolgo ni bilo nikogar mimo in zato me je tako vesel. 2ena speče velikanski kos mesa, na lesen pladenj nasuje za več lačnih ust kadečega se riža ter vse skupaj postavi na verando. Potem ko sonce že zahaja, v rdečkasti svetlobi pojemajočega dneva zajahava konja in se zapra-šiva skozi gluho savano. Njegov ranč objahava v dobrih dveh urah. V uradu za kolonizacijo je možakar plačal za zemljo sto tisoč kruseirov, približno sedem tisoč naših dinarjev. Zemlja tod očitno nima skoraj nobene vrednosti. Kljub temu pa se Brazilci branijo zapustiti velika mesta ob morju, tu pač ni sambe in karnevalov. Od nekod se dvigne debela luna. Ostre sence se rišejo v travo, svetlo je skoraj kot podnevi. Globoko diham, se pretegujem, nov optimizem veje po žilah. V pragozdu ni fantazije, tam je le bitka. Čutiš jo. Vsega m nreveč. vse je nekako potencirano. V savani pa je Ker oa ie bil Klemen določen, da prevzame Ravfoarjeve posesti, ae Gal ni uoiral Kanutovim sugestijam. Nazadnje so odločili, da odide Klemen do viteza Celca in se pri njem izuči za pravega moža. To ie bila nedvomna prednost. Vitez Celeč je bil namreč nevšečen in trmoglav sosed, po drugi strani pa je bil resničen svetovljan, ki je na svoji koži preizkusil vse evropski dvore. ,. I Tako so brez Klemenovega pnvoljenja odločili o njegovi življenja« noti Klemen je poslušal in mislil, brez besed. Njegova želja je namreč bila. da odide na kraljevi dvor in si tam s poštenostjo in junaštvom pridobi VlteS{d\nilo je leto dni, kar je Jan Vitovec napadel Kranjsko. Pričenjalo se je poletje. Klemen se je odpravljal na pot. k Čeku Nienova mati, ga je spremljala s solznimi očmi. Bala se je, da ga ne bo nikoli več videla. Njen strah ni bil popolnoma neupravičen. Njegove« očeta ni bilo doma. Grof Ulrik Celjski ga je poklical k sebi. Stari Gal pa se ni prikazal k slovesu. Menil je, da je cmeravo slovo naislabša popotnica odhajajočemu. Sprva je sploh vsem prepovedal, da bi se poslovili od fanta. Toda kazalo je, da se njegova žena ne bo zmenila« njegove ukaze. V očeh fantove matere pa je videl divji obup. zato se je godn^aJDandanes možje niso več taki, kakor nekoč. Moj oče se ni nikoli menil za take malenkosti. Tudi jaz se ne mislim. Tako je godrnjal sam a* v brado. Na tihem pa je premišljeval ali ne bi kazalo fanta zadržati dom kajti bil je njegov prvi vnuk. Lahko se mu kaj zgodi na tujem, sameva brez varstva. Lahko si zapravi čast in božjo milost pri takem brezbožni*, kakor je bil Celeč. Tako je odhajal Klemen v svet popolnoma sam. Na konju i boja* opremo. Starec je preudanl ah naj mu da hlapca s seboj. Nazadnje j« zmagala prirojena lakomnost in je poslal samega. Do Celca pač ni tak daleč. Dobrega hlapca pa bi utegnil neizkušeni fant, zapraviti. Klemenu je bilo neugodno poslavljati se od jokajoče matere ZatoaF krepko oddahnil, ko je ostala za njim. Veselo si je požvižgaval pri«)' konja in mislil na svoje bodoče slavno življenje. ITako se je zasanjal, da je pozabil, na vsako opreznost. Ko je šel**0 Volbenkove kmetije, ga je neprijazni gospodar presenetil. Samotar.* z nikomer pogovarjati, kaj šele družiti, je nanj spustil mfc ga je obstreljeval s samostrelom. Divje laiaioči n«i ^splad gospodar presenetil. Samotar,t ae ni hotel z nikomer pogovarjati, kaj šele družiti, je nanj smistil W* pse. Sam pa ga je obstreljeval s samostrelom. Divje lajajoči osTso*B konja, da se je pričel vzpenjati Nazadnje ga je po vampu obrsnila mS5 Preplašeni konj se je spustil v divji galop, hana potok sta vsa sje globokem ja*» Dua ▼ , krajine, velike za tri četrt Jugoslavije, ost liko dneh divje narave nenadoma padeš na širono asfaltirano avenido, ki se zgubi v ravnini nizkih si- ovedeL da teranUtr^i "aj »■ metričnih hiš, vsake z velikim vrtom, teraso, visečo Postal £ \»1 ?r ' Rrmovje. Zadnii i io in televizijsko anteno na strehi. Na robu mesta ;0 dali n '^/n"" V?edel se je krai • P * * Iviguje v širokem parku elegantna stavba iz ^a ™ ^en,arJa mu Gal ni dal n Z**el ŽVe*iti m„i iranega betona, plastike, stekla, ki spominja na * *l«*niir t; „„ufJ *^_n«r pokvari Čl™ 'i00- k pska letališča oziroma stavbe na njih. Uslužbenke ^ka. m ijo za praznimi okenci, na stranišču se bleščijo do i« zloščeni pisoarji; na prazni točilni mizi sloni "ktinino taksistov, ki si je preveč, svoboda ... Ob srečanju z Boa Visto, glavnim mestom te po tri čet ' —-louiip ostrmiš. Po to narave asfaltirano avenido, ki se zguni v r«▼«..... _ metričnih hiš, vsake z velikim vrtom, teraso, visečo mrežo in televizijsko anteno na strehi. Na robu mesta se dviguje v širokem parku elegantna stavba iz armiranega betona, plastike, stekla, ki spominja na evro "fa"hp na njih. Uslužbenke zehajo sijaja zloščeni pisoarji; na praiui „— natakar in opazuje zaspano skupino taksistov, ki pod bahatim napisom Avtobusna postaja Boa Vista, freganjajo čas s kvartanjem. Nikjer ni žive duše. En-rat na dan pripelje zaprašen avtobus iz Venezuele, enkrat na teden tudi iz 120 kilometrov oddaljene bivše angleške Gvajane in pomeni najhitrejšo zvezo s Karibskim morjem. Ta teden bi moral priti tudi avtobus iz Manausa, pa ga ne bo, ker se je odtrgal splav na reki.. poioK, »o Jc R""J onuT"^.,CDn7lu' nemara je bil že preveč utrujen kaj. Namesto, da bi preskočil jarek se je enostavno prevrnil vanj. Zlomil »t F Klemen je ves potolčen čofotal po plitvem potoku in je bil take zmeden, da bi kmalu utonil j Ko je videl kaj vse se mu je pripetilo, ie sedel kraj ceste in v obupi zajokal. Vse skupaj se namreč ni prav nič skladalo z njegovo predstavo« imenitnem vitezu. Nekje je morala biti pomota. Naj je še tako premišljeval, ni premislil ničesar. Ni mu kazalo Ar kakor peš se odpraviti dalje. Sramote, da bi se neslavno vrnil domov mogel preživeti Zdelo se mu je da bi bilo bolje umreti. Ubogi žrvan* i sedlo in ga skril v goščavi. Upal je, da se bo še kdaj vrnil ponj. Stari GaTl je bil moder mož, mu je dal ničvredno staro sedlo, tako da ga ni bilo nm« škoda. V svoji modrosti mu je dal ničvrednega konja, kajti iz izkuSaT vedel, da takle mlad fant vse skupaj kaj urno uniči. Tako se je Klemen peš odpravil dalje. Ze po dveh' miljah hoje se m*i zazdel meč pretežak. Opazoval je črno rezilo, ki je tičalo v oguljeni usn* nožnici in premišljeval ali naj ga zabriše v grmovje. Zadnji hip se — Todababicamu je dala ^*7ki"^ mahce ga je zmotil popotnik, ki je prišel za njim no noti M?Ji™^ "^S rokomavh, ali pa berač. Naravnost se to ni dah? n™* MoralJ*b,tl* pozdravil Klemena in prisedel. Tudi sam je razvezal „^ t Prijfa* pričel zalagati z bomo malico. Vmes je poželjivo pogled o v«!0^0 " škornje. On sam je imel namesto čevljev noge zavite v nekake fanustf V»ujji Pridružil se jima je še tretji popotnik. Precei čedno ^ki a„ J srednjih let. Vendar mu je prijazno obličje krasila gidTb™,. ^ vlekla od ust do očesa in bi se še najbolj podala kakšnem.i i g^t,na kl Mož se ni da. motiti. Veselo je Usedel E^U^H*rH orehe tri. Možakar je bil prava hiša zgovornosti. Jezik ie im I i besede sladke, da so zvenele, kakor cingljanje srebrnega zvončka BRANKO BABIC NA KOZARI Sovražnik se je močno zbal, da bo ogrožena pomembna komunikacija Bosanska Gradiška-Banjaluka, zato je začel pripravljati tretjo ofenzivo, ki naj bi popolnoma uničila kozarske partizane. V ta namen je zbral 14.000 ustašev, domobrancev, orožnikov in Nemcev ter z vseh strani napadel Kozaro. To je bilo sredi novembra 1941, ko je bilo na območju Kozare, brez sil na desni strani Vrbasa proti Prnjavoru, 700 partizanskih borcev. Proti njim je sovražnik navalil z 20-krat močnejšimi silami, ki so bile vrh tega tudi dobro oborožene. V takem položaju je štab odred izdal navodilo četam, naj budno spremljajo sovražnikovo gibanje, naj ne sprejemajo frontalnega boja, naj ne postavljajo zased, pač pa naj mu s hitrimi in nenadnimi napadi pov-zi'včajo čim več izgub; po možnosti naj ^e prebijajo v njegovo zaledje. Po te» navodilih so se partizanske enote tudi ravnale. Partizani so se tako izognili obkolit vi in šestdnevna sovražnikova ofenziva je tako zadela popolnoma v prazno. Ker ofenziva ni uspela, so se besni ustaši in Nemci znašali nad prebivalstvom. Oropali in požgali so veliko domačij ter pobili okrog 300 starcev, žena in otrok. Edini rezultat je bil, da so v srcu Kozare, na Mrakovici (kjer stoji danes veličasten spomenik padlim) pustili močno utrjeno postojanko in dobro oboroženo posadko 500 mož, ki naj bi nadzorovala Kozaro in preprečevala svobodno gibanje partizanov. Toda ne za dolgo. Ze 5. decembra ponoči so se borci štirih čet (peta je bila v rezervi) neopazno približali sovražnikovim položajem in zjutraj ob 6.30 na znak rdeče rakete silovito napadli. Sledil je juriš za jurišem in v dobrih treh urah ogorčenega boja so partizani obvladali sovražnika. Rezultat boja: 78 mrtvih, okrog 100 ranjenih in 92 zajetih sovražnikov. Nekaj se jih je uspelo prebiti in pobegniti proti Kozarcu. Zaplenjeni so bili 4 mino-meti, 6 težkih mitraljezov, 12 puškomitraljezov, 155 pušk, 90 ročnih bomb in mnogo streliva. Na naši strani je bilo vsega 5 mrtvih in 6 ranjenih. Med padlimi je bil Dragoje Miljatovič-Svarc, član okrožnega komiteja za Kozaro. To je bila težka izguba za Kozaro. Svare je bil predvojni komunist in član partije, izredno bister in priljubljen na Knežpolju. Zmaga na Mrakovici je bila v vojaškem pogledu zelo pomebna. Razbita je bila močno utrjena postojanka v samem srcu Kozare in zaplenjeno veliko orožja. Se večji je bil politični uspeh. Zmaga na Kozari je odmevala po Pod-kozarju, v Bosanski krajini, v Baniji in na Kordunu čez Savo v Hrvatski in zlasti v Slavoniji. Postala je simbol junaštva in nepremagljivosti kozarskih partizanov. O njihovi hrabrosti in borbenosti, o njihovih silovitih juriših, pred katerimi nobena sovražnikova utrdba ni mogla vzdržati, se je navdušeno govorilo med ljudstvom daleč naokoli. Markovica je vlivala samozavest in vero v zmago. Posebno močno so boji kozarskih partizanov odjeknili v samem Zagrebu. Partijska organizacija je med prebivalstvom organizirala zbiranje pomoči kozarskim partizanom. Odbori ljudske fronte so zbirali zdravila in drug sanitetni material, perilo in obleko, denar in razne druge potrebščine, ki so jih tako ali drugače pošiljali na Kozaro. Vse to je v velikih količinah prihajalo na Kozaro in je bilo v veliko pomoč kozarskim partizanom. Stab odreda je partijski organizaciji in prebivalstvu Zagreba poslal posebno zahvalo za to izdatno pomoč. Toda Kozarski odred ni počival na lovorikah. Ves december 1941 je nenehno napadal sovražnikova oporišča v dolini Sane, Une in Save ter rušil cestne in železniške komunikacije. Akcije so bile uspešne: sovražnik je bil razbit, zaplenjeno pa je bilo mnogo orožja. Ujete hrvaške domobrance smo nekaj dni zadržali, jim govorili o ciljih naše borbe, jih nahranili in nato poslali domov. Le malo se jih je odločalo za vstop v partizane. To je bila v glavnem nasilno mobilizirana vojska brez večje morale in borbenosti, za razliko od ustašev, ki so bili zagrizeni politični pristaši svoje stranke. Tak naš postopek je domobrance še bolj demoralizi-ral. Ko so se vračali domov, so govorili celo pohvalno o partizanih, kar je seveda razkroje-valno delovalo na druge domobrance in na njihovo vojaško moralo ter krepilo simpatije do partizanov. Zato so se mnoge njihove enote z lahkoto predajale. Slo je tako daleč, da smo se celo za predajo že predhodno dogovorili: naši aktivisti v domobranski postojanki so navezali stik z oficirji posadke, se z njimi sporazumeli, da bomo izvedli fingiran napad, nakar se bodo po kratkem »odporu« predali. Tako se je tudi zgodilo. Po kratkem streljanju smo izvedli juriš in domobranci so se predali. Brez žrtev smo postojanko zavzeli in zaplenili vse orožje kakor tudi mnogo drugega vojaškega materiala. Domobranci pa so se tako lahko pred svojimi poveljstvi izgovarjati češ da niso mogli vzdržati silovite premoči partizanov. Ustaške obla sti so na to seveda kmalu postak pozorne in opozarjale vojaška do-mobranska poveljstva, naj nemu doma okrepijo disciplino in nadic* Zlasti naj budno pazijo na uste domobrance, ki so jih bili zajeb partizani in ki so se po povratkt ponovno vrnili v domobranske vt ste. Nekateri so bili po večkrat zajeti in ponovno mobilinran' Spominjam se primera, ko smo a« novskem območju zajeli neko do; mobransko posadko, v kateri je bi tudi domobranec, velikan po p** stavi, ki bi na svojih ramenih lak*0 nosil tri težke strojnice, laredno nam je težki mitraljez reko? »Tovariš komandant, izročam že tretji mitraljez.« Nenehna rast števila borcev in krepitev v oborožitvi je terjal* nove, višje oblike vojaške organi*1 ranosti. Ob koncu decembra \W imel namreč odred že čet 10* z lahko oborožitvijo, p* . strojnicami in m in ometi Zato sta okrožni komite in štab odreda 21. decembra 1941 sklicala vojaško-politično posvetovanje, katerega sta se udeležila tudi Dju ro Pucar-Stari in Oaman Kara begovič kot predstavnika pokrajin skega komiteja (poverjeništva* KPJ za Bosno in Hercegovino Uvodno poročilo o stanju odreda w podal tedanji komandant dr MU den Stojanovič. ie borcev tudi s lil« 26 MAJA 1981 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 9.STRAN GLAS Ob slovesnostih na Okroglem Sa slovesnosti v spomin na junaiki, danes že legendarni boj i okrogelski jami, v kateri so partizani s pesmijo in vzkliki fioluciji in svobodi vztrajali do potkdnjega moža, človek znova in znova razmiilja: ali ni vsakoletna številna udeležba na slo-tetnosti na Okroglem že sama po $ebi zgovoren dokaz, kako med našimi ljudmi živi spomin in poštovanje na ta neustrašen in herojski boj partizanov. Kaj takšnega zmorejo samo borci, ki * borijo za svobodo. Tu je bil cvet predvojnih revolucionarjev — komunistov in skojevcev. organizatorjev in voditeljev upora ter v bojih prekaljenih prvoborcev. med njimi tudi štirje junaki draž-goške bitke. Udeležencu slovesnosti na Okroglem se zastavlja vedno isto vprašanje: ali smo poskrbeli dovolj, da bo boj okrogelskih junakov še globlje prodrl v srca novih rodov. Kaj naj storimo, da bo boj na Okroglem še bolj zapisan v našem ljudstvu, vsakoletna slovesnost še bolj doživeta. Ena OMik na. Visokem — Pretekli teden so med obiskom v nekaterih iriavah alpskega in predalpskega dela Evrope, med njimi tudi Slove ie, obiskali krajevno skupnost Visoko v kranjski občini Francozi iz fiuajine Savoje. Posebej jih je zanimala problematika kmečkega trizma. Visočani so jim pripravili prisrčen sprejem. Pokazali so jim ttiko kulturno življenje, jim postregli z domačimi jedrni in preživeli eten, domačen družabni večer. - Foto: J. Košnjek HM i r^fciu ?ii>inski seiem iz Kranja so prenesli v Cerklje na prostor Mhe - ,Zt^*V ™r/ra*e TZO Cerklje. Sejem je sedaj dvakrat Zt^eTv^kP T^^sk%Zk^jmu v Cerkljah okrog 150 pujskov katere so ' '"7 r* *. u~,*>tio i* i>asi Dod Krvavcem ter celo iz Brežic. Tudi Z^jajeMo'^ do 15 kg težak prašiček je stal od mT^OO dinarjev, težji, do 30 kg pa okrog 4000 dinarjev. Sejem, ki tmtnldobro obiskan Je omogočil precej kupčij. - J. Kuhar j ultumi dom središče krajevne skupnosti Mjaae - V krajevni skupnosti Hit* obnavljajo kulturni dom, ki J» bi postal srediSče kulturnega. [aWpi in tudi družbenopolitična življenja. Za obnovo so se mamli le leta 1976 in tedaj so ■Mndeli, da bodo dela pri obnovi Iv* približno 600.000 dinarjev V mi seveda ni všteto delo, ki so Mi krajani pripravljeni sami ■»viti v prostem Času. Pomoč je wMz občinska kulturna skup '« pomagale so tudi delovne orga-fcflie v kraju in nekatere drugod. piTKiajo delavci iz poljanske kra-Aupnosti. Skupno se je tako Pik; v letih od 1976 do letos *W)dina rjev. tem denarjem so prekrili streho, ^uterije bilo opravljenih tudi več ffprostovoljnega dela, obnovili riefctrično napeljavo in vodo-instalacije, zamenjali pode. 'm\\ sanitarije in kuhinjo, preiti prostore, izdelali in namestili *m oblogo v dvorani, uredili MM ogrevanje in drvarnico ter i* kuhinjsko opremo. Vse to je m dobrih 838.000 dinarjev. * vzdrževanja pa so v tem času 111.000 dinarjev. Tako jim je zmanjkalo 292.000 dinarjev, ki jih je trenutno pokrila krajevna skupnost. Primanjkljaj je nastal, ker so morali nekatera dela dokončati, če so hoteli kulturni dom usposobiti, da bo služil namenu. Pričakujejo, da bo letos nekaj denarja prispevala občinska kulturna skupnost, drugo pa bodo pokrili z dohodki od oddajanja dvorane in z obrestmi od obveznic za ceste, ki so jih krajani prispevali za gradnjo televizijskega pretvornika. Dela pri obnovi kulturnega doma se niso končana, zato bo potrebno zbrati denar še za obnovo oken. vrat in odra in opraviti bo treba Se več drugih del. da bo dom dobil taksen videz, da bo krajanom v ponos. Ker ni dovolj dom le imeti, so se v teh letih tudi zelo trudili, da je bila dvorana kar najbolj izrabljena. Tako so se dogovorili s kinopodjet-jem Sora. da bodo v domu dvakrat tedensko kinopredstave. Prav tako so v njej najrazličnejše prireditve. Svoje in primerne prostore pa so dobile tudi družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost. L.B. takšnih skrbi je prav gotovo čimprejšnja priprava posebne knjižice iz zbirke spomenikov delavsko revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja, v kateri naj bo podrobno opisan junaški boj v okrogelski jami in ki bo dosegljiva ne le vsakoletnim udeležencem proslave, temveč tudi vsem drugim, ki na Okroglo prihajo skozi vse leto. To bi bil nadvse koristen vodič. Ob takšni knjižici bi bila obiskovalcem lahko na voljo tudi stalna spominska značka. Oboje bi moralo biti v stalni prodaji v Naklem in na Okroglem. » Ali o junaškem boju borcev v okrogelski jami ne bi kazalo morda celo z natečajem dobiti tudi kakšno umetniško delo, roman, recital, kratkometražni ali dia film za šolsko mladino in podobno? Tudi o tem smo že govorili, vendar dlje od tega ni prišlo. _ ___ Na vsakoletni slovesnosti na Okroglem in v spominskih delih bi se morali spomniti tudi ostalih peti borcev, ki so padli pet dni prej na Letencah. v isti enoti in med skupnim prebijanjem iz sovražnega obroča v Udin bor-štu. Teh padlih sedaj ne omenjamo in ne povezujemo v skupno celoto aprilskega boja v Udin borštu in v okrogelski jami, čeprav je bil med njimi celo njihov komandir čete, predvojni revolucionar in v letih 1941—42 član okrožnega komiteja KPS Kranj Stane Bečan, dolgoletni revolucionar in organizator delavskega gibanja ter član predvojnega okrožnega komiteja KPS Kranj Tine Teran, predvojni organizator mladine, sekretar mestnega komiteja SKOJ v Tržiču in leta 1939 delegat kranjskega okrožja na V. državni konferenci SKOJ na Veliki planini Jože Fink in drugi. Poskrbeti bi morali za boljši dostop do spomenika. V aprilskih dneh je pogosto slabo vreme, zato nekaj sto metrov poti od naselja do spomenika in jame ne sme ostati blatne kot doslej. Urejen dostop, zlasti za tako množično udeležbo, mora biti del spomenika in aaša skupna skrb. Ob vseh velikih bojih, dogod kih in slovesnostih vedno govorimo tudi o imenu enote, kateri so borci pripadali. Tako na primer za boj nad Crnogrobom govorimo in pišemo, da so ga vodili borci Selške čete, med njimi član glavnega poveljstva slovenskih partizanski čet in organizator vstaje na Gorenjskem Stane Žagar st., za septembrski boj i Udin borštu, da so ga vodili borci 2. bataljona Kokrškega odreda itd., le za borce v okrogelski jami ne najdemo imena. Tudi letos organizator spominske slovesnosti V radiu in tisku ni omenil enote, kateri so borci v okrogelski jami pripadali, govornik na slovesno sti pa jih je celo poimenoval z imenom druge enote. Boj v okrogelski jami so vodili borci Korške čete (tako piše tudi na njihovem spomeniku na Okroglem), med njimi pa član Pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo in sekretar SKOJ za Gorenjsko Stane Žagar ml.. Slednji ni bil borec Kokrške čete in se je ob svojem terenskem delu v njej le zadrževal. Poskrbimo, da bo vse to storjeno vsaj do naslednje pomladi, ko bo poteklo 40 let boja v okrogelski jami. Naj bo to res naša skupna obveznost in dolžnost! Franc Stefe-MiŠko V-- Priznanje za požrtvovalnost Dori Demšar, zaposlen v žirovski Alpini, je prvi v tem kolektivu dobil pismeno priznanje delovne organizacije za požrtvovalnost. V skladišču vnetljivih snovi je pri točenju zaradi statične elektrike prišlo do požara. Dori Demšar je bil po naključju v bližini. Naglo je ukrepal, zgrabil ročni gasilni aparat in v hipu pogasil požar, ce bi se ogenj razširil, bi bile posledice katastrofalne. Sele kasneje, je dejal, se je zavedel, ko je bilo že vsega konec, v kakini nevarnosti je pravzaprav bil. Vendar meni, da je ravnal prav... rtomjr Zprec NEKAJ BESED 0 KAMNI OB NJEGOVI 750-LETNIC (M. zapis) KOT, DA NI BILA NAŠE GORE LIST ila je Marija Vera slejkoprej nekoliko skrivnostna, viso-&L-/> kostna gospa. S kultivirano govorico in posebnim temno obarvanim glasom. Za vkkoraslo umetnico smo tudi vedeli, da je prava svetov-Ijanka, ki nekako kar ni sodila v naše tedanje burkasto in podeželsko malomeščansko okolje. Pravim gledališkim entuziastom pa se je Marija Vera videla kot žena tuje lepote, bolj severnjaške kot juž-njaške. Zato so ji tudi najbolj pristojale nordijske vloge iz Ibsenovih dram, bila je zanje kot ustvarjena: visoka, hladna, neizprosna, suverena ... Take se je spominjamo starejši obiskovalci ljubljanske Drame, ko smo jo zrli s cenenega dijaškega stojišča. Videla se nam je kot polbogi-nja. Posebno tudi takrat, ko je igrala klasične in antične vloge (Ifigenija, Jokasta, Sekspirove kraljice idr.). Nič manj je nismo občudovali kot Vrzo v Tugomerju, Jelisaveto v Veroniki Deseniški, Barbaro v Hermanu Celjskem idr. GLEDALIŠKA OSEBNOST ikakor ne smemo prezreti gU-dališke vsestranosti Marije ^ Vere. Ne le v tem, da je prijazno prevzemala tudi manj zagonetne vloge domače dramatike (Jelen, Meško idr.), pač pa v njenem publicističnem delu, v njenih dramatizacijah, režiji, v pedagoškem udej-stvovanju, bila je učiteljica mladim rodovom igralk. Ze leta 1909 je nastop Marije Vere pravilno ocenila kritika, ko se je pojavila tedaj še mlada igralka na odru v Zurichu: pokazala je samoniklost njene interpretacije Ibsenove Hedde Gabler, kjer je igralka poudarila etično zasnovo vloge, ki predstavlja ogorčen, čeprav aristokratsko zadržan odpor zoper malopoteznost meščanske okolice, odpor zoper družbeno poniglavost in moralno malovrednost te lažne gospode. V njenem igranju je že tedanji kritik videl protest zahtevne ženske zoper nezahtevni svet. Kot da je korakala Marija Vera že pred našim časom . Bila je resnično velika žena in bilo bi prav, če bi se vsaj njen rodni Kamnik spomnil stoletnice rojstva gledališke umetnice Marije Vere! IN ŠE: 95-LETNICA Vletošnji predpomladi (21. februarja) je minilo 95 let od rojstva prvega in vodilnega slovenskega umetnostnega zgodovinarja dr. Franceta Steleta. kamniškega rojaka s Tunjiške mlake, kjer bo na hiši št. 9 gotovo vsaj za nje- Veduta iz h tare ga Kamnika (župna cerkev z ločenim zvonikom na Šutni — v ospredju rojstna hiša pesnika generala Rudolfa Maistra) govo 100-letnico vzidano že 1. 1979 načrtovano spominsko in počasti-tveno obeležje. ZA SLOVO 1, ako se je izteklo tudi to kramljanje o kamniški preteklosti, njegovih vaseh in ljudeh. Saj se je sčasoma nanizalo kar 90 zapisov, nekakih obiskov — ker pa je »za tri dana svakog gosta dosta«, teh dni, teh obiskov ob torkih je bilo res kar dosti — moram začasno odložiti svoje pero. Vem, da sem dolžan kaj več in kaj bolj temeljitega povedati o starem »Sadnikarjevem zasebnem muzeju« in o novem Mestnem muzeju na Zapričah — a bom o tem pisal kdaj pozneje; ko se bom že nekoliko odduškal. Ob slovesih se vselej res spodobi, da se zahvalimo za prijateljstva, za gostoljubje, za pomoč, za nasvete in tudi za dobrohotna opozorila na drobne netočnosti in napake, ki se rade vtihotapijo, če je pisanje pod- . vrženo naglici. Sicer pa so ostajali ti zapisi slejkoprej le kramljanja, bolj zapisi spominjanj na Kamnik iz moje davne mladosti in zapisi bežnih' impresij (vtisov) s potovanj po današnji kamniški deželici. Torej niso niti hoteli, niti niso mogli biti kaki studiozni eseji, pisani s potrebno znanstveno akribijo (natančnostjo). Bili so zgolj preprosti pomenki o nekdanjih dneh . . . Spomin na Plečnikov obisk - stebriščna lopa v Stranjah pri Kamnikt Jubilej gasilskega društva Skofja Loka - Škofjeloško gasilsko društvo je zelo aktivno. Letos praznujejo škofjeloški gasilci 105-letnico ustanovitve in jo bodo Sroslavili z novimi delovnimi uspehi, kofjeloško gasilsko društvo ima 61 članov. Na različnih tekmovanjih so zasedali prvo do tretje mesto, najvišje priznanje pa so prejeli ob 100-letnici ustanovitve društva. Predsednik Tito jih je odlikoval z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Lani so 2.'! krat pomagali gasiti požar v občini, trikrat pa izven obči- ne. Dosedanjo opremo, dva kamiona s cisterno, kombi, agregat in drugo bodo do konca leta še dopolnili. Veliko prihranijo, ker so vedno sami pripralvjeni s prostovoljnim delom vzdrževati in obnavljati svoj gasilski dom. Novo opremo bodo deloma kupili z denarjem od velike gasilske tombole in vrtne veselice. Prirediiev bo 21. junija na loškem gradu. Za ples bo igral ansambel Rupar. J. Pipan O .LAS10.STRAN_-- Atletika Zmaga kranjski gimnaziji ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 26. MAJA 1581 KRANJ - Na gorenjskem prvenstvu za »Atletski šolski pokal Slovenije« ta srednje in strokovne sole, ki g* J« stadionu Stanka Mlakarja v Kranju priredil atletski klub Triglav, je nastopilo okoli It« dijakov in dijakinj is osmih sol. V obeh konkuren-cah je ekipno zmago slavila kranjska Gimnazij« pred ekipama škofjeloške Gimnazije pri mladinkah in Šolskega centra Iskra pri mladincih. Boji sa čim boljše posamične rezultate, ki naj bi ugotovili uvrstitev med 12-erice finalistov sklepnega tekmovanja, so prinesli tudi nekaj selo kvalitetnih dosežkov. Pri mladincih velja omeniti predvsem rezultata H rova ta (ŽIC Jeaenice) v teku na l*Nm - 2:35,5 in Gaipirca (Gimnazija Kranj) v suvanju krogle (7.15 kg) - 13,47. Zelo dobro so se odrezali tudi Omerza v skok« v daljavo (664 cm) in Sajovk (oba Gimnazija Kranj) v taku na 4M m (53,7) ter Turile (Gimnazija Skofja Loka) v teku na 108* m (2:40,0). Najboljši rezultat tekmo vanja pa je dosegla 18-1 e t na dijakinja Tekstilnega in obutvenega centra iz Kranja Marija Petavs, ki je v suvanju krogle s 13,00 m za 82 cm izboljšala lasten, komaj 40 dni star republiški rekord za starejše mladinke. 8 tem rezultatom si je zanesljivo Rokomet PREDDVORI ANKE NIZAJO USPEHE KRANJ - V mladinski republiški rokometni ligi skupina center imajo roko metoiice Preddvora tudi spomladi veliko uspeha. Srečanje 0. kola v Kamniku so dobile s visokim izidom, prav tako dobro pa so igrale tudi proti Olimpiji. Dupljanke so sedaj zaradi poraza doma pete, tretje pa so mladinke Alplesa iz Železnikov Pred-dvorčaake imajo po 11. kolu 18 točk, Polje in Alples jih imata po 15,1 ta« Kočevje 14. Dupije-France Prešeren 13. Olimpija 0 itd. V enakem tekmovanju so enako uapeini kot mladinke Preddvora tudi mladinci Jelovice. Po 18. kolih ne poznajo poraza. Uspešno nastopam tudi Peko in Kranj, Kamni ca ni pa na tekmo 17. kola sploh prišli niso. Zgubili so 10:0, plačati pa bodo morali ie vse stroške. Po nepopolnem 18. kolu so prvi rokometaii Jelovice s 34 točkami pred In lesom 24, Olimpijo in Pekom 20, Kranjem 16, Kamničani pa so sedmi h 13 točkami. Nadaljuje se tudi tekmovanje v moiki in ienaki II. republiški rokometni ligi zahod. Pri moških vodi Mokerc, Kamnik pa je četrti, vendar ima motnosti za drugo mesto. Zabnlčani so sedmi s 13 točkami in eno manj odigrano tekmo. Med iensksmi ' pa prevladujejo Gorenjke! Dupljanke vodijo z 10 točkami pred Pekom, ki jih ima 18, in Radečami in Olimpijo s po 16 točkami. Alples je peti z devetimi točkami in Kamnik sedmi s Atirimi točkami. •I Kuhar USPEŠEN NASTOP GORENJSKIH ŠŠD V Ljubljani in Ribnici je bilo letošnje finale tekmovanja šolskih športnih društev v rokometu za pionirke in pionirje, fionirke so igrale v Ljubljani na igrišču poleg centralnega stadiona za Bežigradom Na finalnem turnirju so nastopile naslednje najboljše štiri ekipe S8D: V. Kraiger '* Ljubljane, Železnikov, Maribor in Velike Poiane. V odločilnem srečanju za prvo mesto je ekipa SSD V. Kraigerja premagala ekipo Železnikov i rezultatom 11:7 . *■ Rehier (Gilera), 5. Gebdrs (Suzuki), 30. Zdovc (Yamaha). Italijan Michel Rinaldi je prvi preizkusil prenovljeno stezo v Podljubelju. Toda tokrat na njej ni imel sreče. V drugi vožnji je zaradi padca in okvare na motorju moral odnehati. VE SE, KDO JE NAJBOLJŠI Do potankosti enak je bil start druge, odločilne vožnje. Zmagovalec prve vožnje Everts je spet starta! najbolje in že si je nabral nekaj prednosti pred Italijanom Rinaldijem. Ta dva sta vse do sedmega kroga vozila »kupaj. Toda vedno je bil na prvi poziciji Everts. Rinaldi mu je tesno sledil. Ns naalednjih mestih so bili Velkernees, Japonec Watanabe, Francoz Vimond in tekmovalec iz San Marina Andreani. Usodni za vodilnega v svetovnem prvenstvu Rinaldija je bil sedmi krog. Spet je padel in odpovedal mu je še motor. Tako je bilo za tega odličnega motokrosista zaključena tržišks vožnja. Pri padcu je dobil Rinaldi še močan udarec v ramo. Najboljši v tekmi za Pokal Kt ravank. Od leve proti devu: m bolje uvrščeni Jugoslovan Glokrn drugi Leitgeb, prvi Brunner in fr* Koller (vsi Avstrija) Direktor dirke za svetovno prvenstvo do 121 rnrr, r x najboljšim trem. Velkernees (2), Everts (lhWatanab^ (3) Titu v spomin Športno društvo Jezersko je tudi letos kot že več let nazaj pripravilo posebno praznično vzdušje za počastitev Dneva MLADOSTI. Tradicionalno BAKLADO na plazu pod Makekovo- K očno so morali letos organizirati nekaj prej, ker je precej manj snega kot pretekla leta. Pa tudi ves ostali program so prilagodili temu dnevu. Veličasten napis TITO iz 48 ognjev tik pod stenami Kočne in 20 plamtočih vratic veleslaloma je bila čudovita slika za krajane in turiste, ki so si to izredne manifestacijo Kolesarstvo Naši opravičili nastop V četrtek se je sklenila letošnja »dirka miru«, ki je pritegnila najboljše amaterske kolesarje sveta. V štirinajstih etapah — najdaljša je imela kar 206 kilometrov - so morali prevoziti skoraj 1000 kilometrov poti od starta v Berlinu do Prage in cilja v Varšavi, premagati nešteto vzponov, kljubovati vetru, dežju, mrazu in vročini. Pred odhodom naše reprezentance, v kateri so razen Bulica, Dosta nič a in Polon-čiča sodelovali tudi Savčani R opre t, Frelih ter Cuderman, je zvezni trener Franc Hvasti napovedal možne najboljše uvrstitve naših. Dejal je, da bi bil odličen uspeh, če bi se ekipno prerinili više od desetega mesta in če bi med posamezniki imeli zastopstvo med najboljšimi dvajsetimi, tridesetimi. Napovedi so vedno tvegane. Zdaj, po končani dirki, bi Hvastiju lahko zamerili optimizem. Ekipno so Jugoslovani namreč osvojili enajsto mesto in za sovjetskimi kolesarji zaostali manj kot tri ure, medtem ko je v posamični uvrstitvi naš najboljši Puljčan Bulic na 42. mestu. Za zmagovalcem Zagredinovim iz Sovjetske zveze je zaostal dobro uro. Cuderman je bil 46., Polončič 63., Ropret 50., Frelih 74. in Dostanie 75. Če pa pogledamo z druge plati, so .paši reprezentanti nastop na »dirki miru« povsem opravičili. V zadnjih nekaj letih je to njihov najboljši rezultat, posebno če upoštevamo nekatere izvrstne etapne nastope, med drugimi Frellhovo zmago v deveti etapi. Vedeti tudi moramo, da so naši fantje kljub dveletnim zahtevnejšim pripravam v primerjavi z odličnimi sovjetskimi, nemškimi, češkoslovaškimi, poljskimi, francoskimi in drugimi zahodnimi kolesarskimi asi še vedno precej neizkušeni. Pozna se jim, da še premalo nastopajo zunaj, kjer je hitrost pa tudi konkurenca povsem drugačna kot na domačih dirkah. H.J NAMIZNI TENIS ZA NAJMLAJŠE KRANJ - Namiznoteniški klub Triglav, ki Ima bogato tradicijo, bo tudi letos organiziral začetni tečaj za najmlajše. Tečaj bo vodil priznani trener Janez Stare. Učenci od prvega do četrtega razreda, ki se boste odločili za to zanimivo igro, se lahko vpišite v športni dvorani na Planini v sredo in petek od 16. ure naprej. Učenci osnovnih šol na prvi spoznavni dan lahko pridete brez loparjev, zaželjeno pa je spremstvo staršev. -H h ogledali iz doline. V gostišču »VALES je udeležence BAKLADE pozdravil liku TITA spregovoril predstavnik benopolitičnih organizacij. Jezerski i niki pa ao za praznovanje DNEVA DOSTI pripravili tudi zaključek J0* SKEGA SMUČARSKEGA POKALA. VI izredni borbi sedmih starostnih iksss' štirih klubskih tekmah smuki, »lzuss; dveh veleslalomih je bilo uvršteai* preko 80 jezerskih smučarjev. P« 1 rezultate pred 14 dnevi i rv osi sap * RALELNEGA SLALOMA (klabstao)' istem terenu pod Makekovo Kočss **T hranili za ta manifesta ti vni jeatrtkHfj ni praznik. Saj je bila prav risja* rezultatov, podelitev medalj in ihslssj lepša čestitka za to praznovaajc. > " zitko, športnih uspehov pa niso »M samo rezultati tekmovalcev, »nssi ogromno dela amaterjev, uuasrh. **^| učitelja in vaditeljev, smučarski« *"* j kov in se nešteto športnih dstaven REZULTATI BAKLADA-NOCW « VELESLALOM - ČLANI: 1. Dsvam1 ničar, 2. Luka Karničar in 3. s*su» Markič; ČLANI B: 1. Toaejcc ha* Kosmač Matjaž in S. KaraJčar ** TER ANI: 1. Naglic Stane. 2. T epi** 3. Papič Motno; ČLANICE: !• > Uda, 2. Jakopič Lea, S. T spisa 1 PIONIRJI: 1. Krč Jani, 2. Kori« ^ j 3. Stenovec K v gen. PlONutKB V.*7 } Barbara, t. Čaraman Aači, 3. tafat>*r CICIBANI: 1. Karničar Aadrsv t .loža, 3. Preaičnik Jani; -■ irztAi«"^™ ----- prvi i ., ... . micnik Jani; KRAJEVNI SMUČARSKI POKAL J ČLANI: 1. Karničar Laka »1 , ' Markič Rado M t., 3. Parts Vam « STAREJŠI ČLANI: 1. Tepia* Mapsi g H 2. Markič Jure 40, 3. KaraJčar Acs f H VETERANI: 1. Frantar Staa« 75 isA J | Naglic Stane 80 t.. 3. Tepta« fra*"*] ČLANICE: 1. Nahtigal Lids 74, 1 Ta, Mirjam 86 t., S. Truden Zvoaks * * PIONIRJI: 1. Krč Jani 70 tačk, t U Gorand 80, g. Stenovec Brfi » •* PIONIRKE: 1. Save Barbar« 71 to*' mesto Carman Anči 80 točk; CICuT-V« 1. Karničar Andrej 76 t.. 2. šora J«*» »1 3. Preaičnik Jani 60 točk. 8.1 PREIZKUŠNJA TREH SRC Pisani ponudbi množičnih **•< * letos pridružila vrata p slovom »TRI SRCA« ped pw Radenske. Novost je rasvesstua iz druščine tekačev, saj gre < uvajanje treh disciplin toka: , 42 km, mali maraton 21 km i« tok na 10 km v trak kraju. Vat tri, ve ao skrbno zasnovane in sns zanje zvedeti že meseca februaru st skem toku, ko je izšel razpis. Prva prireditev teka v inaaeaji src bo v soboto, 80. 5. ltOl v RssVso«. dita pa ie nastopa septembra v oktobra v Kranju. Sobotni tok bo gotove jm«ahn« ««*» k usnja telesne pripravljenosti m «**■» občane, ki si s tokom kras^su* • delovno sposobnost. Msd ljabnebi «*» * veliko zanimanje, kar kaže toži psfaus. da je teden pred nastopom prsks 0M p> jav, med njimi veliko Gorenjcev Da bi olajšali pot in povratom »SujersU. Zbor učiteljev smučanja ia orasaiam>tt odbor prireditve v Kraaj« nipsism; skupni avtobuani prevoz. Prijav* »» •* sprejema dežurni v pisanu PD loraito 27 do četrtka 28. 5. 1081. T« bosa? ivssnV tudi urnik odhoda in povratka. Skupni prevoz bo prilik« z« pofovar • pomladanskih nastopih. zaspati «■ » bomo tudi. kje ao najboljše stane« m »s* »»o! ,n j 26. MAJA 1981 11 STRAN GLA Kolesarstvo 10 POTEH K CMS MAJSKI H 'AlTOANOV *HMiHk pt«k 70) mladih kolesarjev i ii—sjstlfc hmMlovuaklli klubov mrMmmm, kjer je bil Start prve od M aa» tradicionalne koleaarnke dirke Isaajski aartisani. Pot je tekmovalce «m stari maata in vasi, kjer je med voj-»saaralo trvUenje nn stotine nevednih sammv in kjer ao se odvijali junaški dstraik kosama jakih parauaov Pisfalisu dirke so prebivalci povsod ■Shams poadravljali, premetavniki ob-stt CrsJbenopolitienib organ iaacij pa • nap prirejali slovesne sprejeme. V Sporočili ste nam ms rssarevcu, kjer je med vojno padel atmat krajša, so jik celo posjostili in saskl r svntfk donaovib iS jt •krasila is is partizan lini etapi od Malima Po klini i iks Palanke, dol«; 79 1 fsmjg prve saj-teCve tradicija, nekih časov, vca do , dol«; 7» kilometrov, io nanjico Lamptt iz re. Drami je bil Mara, medtem zasedel 14. snesto. Snvcsni ao drusjj otepi od Sme-Paisake do Smedereva (34 km). I Mara, drajji Laumpic in deveti V tretji etapi, ki je bUn v nedeljo in od Sznedercva do Sopota vodstvo prevzel NovomeMan je bil drvari. Kavni četrti, skal m Lanapic osami. Roaneno mi-skiskel POlone, sa katere ga je to sjssftM smpek. V četrti etapi so ■rrsrstsv nekoliko pokvarili, ker sMrvsii trenerjevib navodil. Od ss Lasarevca (0* km) je bil naj-Ispavse Pavlic, drmsji je bil Marn, k trojica pa je prišla v cilj s prvo fami vrstni rad: 1. Pavli« (Rog), 2. Po-sv (srn), S. Papili (Novoteks), 4. Marn, i lasi t. Lampi« (vsi Sava). Ekipno je kapmaseao tanasrals pred Rogom in Isanman ter prejela prehodni pokal, i p pilirlajt zveza teleenokulturnih or-amdj r Lasarevcn. h. J. >met AN NA PRAGU A LIGE fUftl - V odločilnem srečanju občin stae B lige je Korotsn premagal Ki in vodi a tremi točkami pred n. Sicer pa ao v A ligd ««T«li Triglav 1:2, Sava : Kokrici 3:0, Podbrezje S: 1 in Naklo : Preddvor 1 agi je Pri makovo premagalo Vi ,fc«7lerotan Pilana rje s 3:2 In Grin-Hrsidje z 2:1. Tekmujejo tudi mla-Iskriea io Filmarji ao isrrali 2:2, to : Šenčur 6:1 in Podbrezje : 1. V tekmovanju pionirjev II. se-Kokrica premagala Savo s 3:0, \o • 7:1, Sencur Preddvor s 3:1 in BBritofB s 4:0. gaj etosi A vodi v prvi skupini Sava si Triglavom, Mokrico in Trbojami, v tri starini pa Naklo pred Podbrezjami, Ssjea ia Preddvorom. Pri Članih B 4 i prvi skupini Korotan pred Prim-Ma. Filmarji in Visokim, v drugi S« M Grintavec pred Britofom in Srni Pilmarji so prvi med mladinci. %Naklo, Trboje, Podbrezje, Mokrica //raskovo. Pionirji igrajo v dveh sku-V prvi vodi Mokrica pred Birtofom, ii Nsklom, v drugi pa Priznskovo Imiorjem, Preddvorom in Britofom S Verbir SOLIDNE UVRSTITVE GORENJSKIH MOTOKROSI8TOV - V Sisku je bila četrta dirka za državno prvenstvo v motokrosu za kategorijo 126 kubičnih centimetrov. 2e četrtič zapored ie slavil Drago Predan iz Orehove vasi, odličen drugi pa je bil Tine Mule j z Bleda. Sesti je bil Štefan Marin iz Trtica, ki vozi za AMD Slovenijaavto, sedmi ie bil T riti ca n Branko Met nar, štirinajsti Belhar Matjaž (Trtic), petnajsti Brane Upnik (Radovljica) itd. Ekipno je bil Tržič tretji, Bled pa četrti. V Velenju pa je bila tretja dirka m državno prvenatvo v motokrosu za kategorijo 260 kubičnih centime- e trov. Odličen tretji je bil Triičan Branko Akačič, Matjaž Globočnik iz Tržiča pa je bil osmi. Rendulič, član AMD Kranj, je bil 18. Ekipno so sIsviliTržičani. M. Jenkole BOHINJCI POKALNI PRVAKI GORENJSKE - Preteklo sredo sta bili odigrani pokalni tekmi m Gorenjsko. Člani so igrali v Skorji Loki, mladinci pa na Jesenicah. V Loki je Bohinj premagal Gorenjo vas in prejel pokal medobčinske nogometne zveze Gorenjske. Na Jesenicah pa ao domači mladinci premagali Alples. Izida: Gorenja vas : Bohinj 1:2, Jeaenice : Alples 5:0. Nadaljevalo se je tudi prvenstveno tekmovanje. Pri članih ao igrali: Bohinj A • Bled 1:3, Bohinj B: Tržič 0:5 in Jesenice. Lesce A 3:0. Vodi Bohinj A z 18 točkami f»red Jesenicami 15, Lescami A 13 itd grali ao tudi kadeti. Izidi: Britof: Jeaenice 5:2, Bokinj : Tržič 4:1. Vodi Sava z 20 točkami pred Britofom 27, Bohinjem 15 itd. V soboto igrajo kadeti Bohinj z Alpino, Tržič z Britofom in Jesenice s Savo. Začetek tekem je ob 15. uri. Igrali bodo tudi Sionirji Trtic : Bled in Jesenice : Bohinj, led člani pa igrajo Trtic z Lescami B Lesce A z Bohinjem B in Bled z Jesenicami Pionirji začnejo ob 15.46, člani pa ob 17. uri. P. Novak RADOVLJIŠKA NOGOMETNA LIGA - V radovljiški ligi v malem nogometu nastopa 44 moštev, ki so razvrščena v »tiri skupine glede na uspeh v lanski sezoni. Po nepopolnem četrtem kolu vodi v prvi skupini Veriga pred Mladino Bled, Elanom, Stolom, Donatom, Kamno gorico itd. V drugi skupini vodi Grad pred Elmontom, Žitom, Isospanom, Begunjami itd. V vzhodnem delu tretje skupine je na čelu Iskra O toče pred B jelom dugmom, Brezja-mi. Mladino Radovljica itd., v zahodnem delu pa vodijo Veterani pred J L A Bohinjska Bela, Gorenjcem, Mladino Bohinj itd. M.F PONOVNA ZMAGA GUMARJA - Na miznoteniika ekipa Gumarja iz Kranja je* zmagala v članski gorenjski namiznoteni-ildllgi. Moitvo v sestavi Bec. KorenjakTn Pogačnik je zmagalo že drusič Drugi je Triglav, tretje pa so J^sen^Me! tekmovanjemje iz neznanih razloeov od nehala ekipa M uro ve z Jesenic, ki sodi m«i najboljša moštva v ligi. med Zmagal je Gumar z 28 točkami. Triirlav jih ima 22, Jesenice 20, Sava 18, Kondor 12 Križe 8, Mošnje 4, Planika pa je brez točke Slovesen zaključek tekmovanja ie hiiI « aredo v S tržišču, kjer us^^ tudi o nadaljnjem sistemu tekmovanja N IS. Vrhunec — rzbor slovenskih planincev Jmnj - Kranjski planinci so na »■jem občnem zboru sprejeli tudi »teren letošnji delovni program, »riterem imajo brez dvoma po-w>bno mesto množični organiziraj Dohodi v gore, začeti v akciji Ji Kranjčan i hodijo v gore. Takšna jMjvgorepod vodstvom planinskih stikov, ki so jih Kranjčani začeli dprvimi usposabljati, ni le varna, sjna in družabna, ampak vedno „tudi cenena. Vedno manj denar-j»na voljo za rezervoarje avto-«Wov, zato je skupna hoja v gore ajnobolj privlačna. Letos so bih že /Onirirani številni izleti. Uspešni tu v"tna Vozniki T,k(T etična številka, star« v lT fn ,etOS omenjali stara vozniška dovoljenja za nova z vednostjo petih let. pa bodo lahko zamenjal, vozniško dovoljenje z dopolnjeno tretjo stranjo do l/maja 1986. Nova vozniška dovoljenja bodo veljala deset let. Sicer pa o trajanju veljavnosti vozniškega do-vo jenja odločajo v republikah in pokrajinah. Ker je na tretji strani sedanjega vozniškega dovoljenja bolj malo prostora za vpisovanje ukrepov in prepovedi, bo treba seveda vozniško dovoljenje zamenjati za novega še pred iztekom veljavnosti. Najbrž pa v novo vozniško dovoljenje ne bo treba vpisovati prejšnjih varnostnih ukrepov zoper voznika, saj bodo že tako zabeležene v posebnih registrih. Utonil v Savi Tudi po ponovnem iskanju in pregledovanju ob levem in desnem bregu Save od Drulovke do Zbil j-skega jezera ni za izginulim Božom Nemačkom (roj. 1951) iz Litije, nobene sledi. Nemaček je bil v skupini čolnarjev, ki so se v soboto, 23. maja, okoli 17.30 ure spustrli v kajakih in kanujih od izliva Tržiške Bistrice v Savo proti Zbil jam. Med Čirčami in Drulovko je kanu, v katerem sta bila Ferdo Kunstelj in Božo Nemaček, vrglo v skalo, tako da sta oba padla v reko, takoj /a njima pa se je prevrnil tudi kajak, v katerem sta bila Dušan Lindar in Jože Zajček. Vsi so bili iz Litije, nobeden pa ni imel izkušenj s čolnarjenjem. Medtem ko so ostali trije splavali iz vode, pa je tok Nemečka odnesel. Takoj so organizirali akcijo iskanja, v kateri je pogrešanega iskalo 6 miličnikov postaje milice Kranj, 9 občanov in poklicni gasilci iz Kranja. Naslednjega dne pa so Nemečka iskali tudi trije potapljači kranjskega potapljaškega društva, pet kajakašev, gasilci in delavci milice, a žal brez uspeha. Novosti zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (14) PREPOVED VOŽNJE Varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za določen čas je predpisan za najhujše in najbolj nevarne kršitve prometnih predpisov. Izreče pa se lahko vozniku: — če vozi po cesti, na kateri so vozni pasovi med seboj ločeni, po voznem pasu namenjenem za promet vozil iz nasprotne smeri; — če vozi v naselju s hitrostjo, ki je za več kot 50 km na uro večja od dovoljene hitrosti; — če začne prehitevati ali voziti mimo na prometnem pasu, ki je namenjen za promet vozil iz nasprotne smeri, če se po prehitevanju ali vožnji mimo ne more, ne da bi oviral ali ogrožal druge udeležence v prometu, spet uvrstiti v promet na prometnem pasu, po katerem je vozil pred prehitevanjem ali vožnji mimo; — če prehiteva na prometnem pasu, ki je namenjen za promet iz nasprotne smeri, pred vrhom klanca ali v ovinku, kjer preglednost ni zadostna; — če prehiteva vozilo, ki je obstalo pred zaznamovanim prehodom za pešce, da bi pustilo pešce mimo; — če ne ustavi vozila pred zaznamovanim prehodom za pešce, kadar mu dani znak prepoveduje prehod; — če vozi pod vplivom mamil ter če vozi ali začne voziti, ko ima v ^rganizmu kaj alkohola ali kaže znake alkoholnih motenj; enak ukrep seveda velja tudi za voznike, ki imajo v krvi več kot 0,5 promile alkohola; — če noče opraviti preskusa z ustreznimi sredstvi ali aparati ali noče na strokovni pregled, da bi se ugotovilo, ali ima kaj alkohola v organizmu ali -kaže znake alkoholnih motenj oziroma je pod vplivom mamil ali psihoaktivnih zdravil; — če vozi vozilo, čeprav zanj velja prepoved vožnje motornega vozila, ki je vpisana tudi v njegovo vozniško dovoljenje; varstveni ukrep prepovedi vožnje za določen čas se izreče tudi, če je vozniku na kraju samem začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Prepoved vožnje motornega vozila se izreče tudi za druge prekrške če je bila z njimi povzročena neposredna nevarnost za druge udeležence v prometu ali celo prometna nezgoda. Varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila se izreče za čas od treh mesecev do enega leta. Novi zakon ne predvideva več varstvenega ukrepa prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja, ki je bil lahko izrečen doslej celo do treh let. NESREČE STOPILA PRED AVTOBUS Skorja Loka - V četrtek, 21. ma-\ ja, ob 5.30 je na avtobusni postaji pri peronu št. 5 stopila s pločnika na vozišče komaj pol metra pred avtobus Mara Kuzmanovič (roj. 1953) iz Škofje Loke, ne da bi pogledala, če je varno. Voznik avtobusa Janez Podobnik iz Hotovelj, ki je počasi vozil mimo, ni mogel preprečiti nesreče. Kuzmanovičeva je padla in si zlomila roko. S CE8TE V DREVO Lahovče — Na regionalni cesti med naseljema Lahovče in Nasovče je v četrtek, 21. maja, nekaj po 17. uri nenadoma zapeljal v levo s ceste in trčil v drevo voznik osebnega avtomobila Simon Babnik (roj. 1960) iz Kranja. V trčenju je bil voznik tako hudo ranjen, da je kmalu po prevozu v Klinični center umrl. Škode na avtomobilu pa je za okoli 150.000 din. NESREČA PRI PREČKANJU CESTE Kranj - Na Cesti JLA pred avtobusno postajo je v petek, 22. maja, nekaj pred 18. uro Marija Vrtačnik (roj. 1916) iz Trboj kake tri metre izven prehoda za pešce prečkala cesto. Ko je bila že na sredini, je pripeljala voznica osebnega avtomobila Zdenka Pirnat (roj. 1947) iz Ljubljane, ki je sicer zavijala v levo in skušala pešakinjo ob-voziti, vendar pa jo je kljub temu zadela. Vrtačnikova si je v nesreči zlomila nogo. NEPREVIDNO NA CE8TO Radovljica — V soboto, 23. maja, ob 11.30 je z dvorišča Kranjske ulice 12 zapeljal na Jalnovo kolesar Goran Krušič (roj. 1962) prav tedaj je mimo pripeljal voznik osebnega avtomobila Janez Langus (roj. 1932) s Peračice, ki je sicer trčenje skušal preprečiti z zaviranjem, vendar pa je kolesar kljub temu zapeljal v desni blatnik avtomobila. Krušič je bil v nesreči le lažje ranjen. NENADOMA ČEZ CESTO Skofja Loka - Na Titovem trgu je v nedeljo, 24. maja, ob 16.35 nenadoma stekel čez prehod za pešce Sašo Zupane, star 14 let, iz Škofje Loke. Prav tedaj je pripeljal voznik motornega kolesa MiloS Ferlan (roj. 1961) iz Škofje Loke, ki zaradi nepreglednega ovinka Sašota ni moge pravočasno opaziti, tako da je trčil vanj. Pri tem sta oba padla. Zupane je bil pri tem le lažje ranjen, voznik pa jo je prav tako odnesel brez po- Sledi<' L M. Smrtna nezgoda v gozdu Bohinj — (V četrtek, 21. maja, okoli 12. ure se je v gozdu Blato pod slapom Savice smrtno ponesrečil Andrej Crv (roj. 1922) iz Stare Fužine. Pokojni je dopoldne s traktorjem odpeljal v gozd po hlodovino. Pri obračanju s traktorjem pa je zapeljal čez rob gozdne ceste in se prevrnil na bok. Pri tem je kolo traktorja zapeljalo čez voznika, ki je umrl na kraju samem. Zdrsnil med hlodi Skofja Loka - V soboto, 23. maja, okoli 9.30 se je v Stultovi grapi pri Železnikih pri delu v gozdu huje poškodoval Alojz Koder (roj. 1936) iz Davče. Alojz Koder je skupaj z bratom Ferdinandom spravljal les po drči v dolino. Med spravljanjem hlodov je po drči zdrknil tudi panj s koreninami. Medtem ko je brat še pravočasno odskočil, pa je Alojza potegnilo med hlodovino po drči navzdol do podnožja hriba. V nesreči si je Alojz Koder zlomil obe nogi, ima pa tudi zlom lobanjskega dna. Prepeljali so ga v Klinični center. Dvigalo poškodovalo otroka Skofja Loka - V nedeljo, 24. maja, ob 18.20 se je 9-letni Sebastjan Rupar iz Podlubnika sam peljal v dvigalu. Imel je žogico, ki pa mu je padla v režo med dvigalom in steno jaška. Ko je hotel med vožnjo žogico dobiti iz reže, mu je stisnilo roko med ramenom in komolcem, dvigalo pa se je ustavilo. Stanovale so otroka rešili iz dvigala, zdravnik, ki mu je nudii pomoč na kraju n< zgode, pa ga je poslal na zdravljenje v Klinični center. L* A S12.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK, 26 MAJA1M1 ^ Jj* emona globtour SEJMI MUENCHEN: IFAT, - 6. mednarodni strokovni sejem strojev in naprav za vzdrževanje kanalizacije, za smetarstvo in zimsko službo avtobus, 3 dni, ODHOD 24. 6. 1981 MUENCHEN: ELEKTRONIKA, 3 dni, odhod 1. junija 1981 DUESSELDORF: mednarodni sejem RUDARSTVA, letalo, 4 dni, odhod 15. junija 1981 LETNI ODDIH '81 OB MORJU: Slovensko Primorje, Istra, Dalmacija, otoki V GORAH: ob vznožju Julijskih Alp, na obeh straneh Karavank, na planini Tari V ZDRAVILIŠČIH: Čateške in Dolenjske Toplice ter Radenci OB BLATNEM JEZERU na Madžarskem Češkoslovaška socialistična republika Izleti v najzanimivejše kraje Češke, Slovaške in Moravske skozi vse leto. Pozimi smučanje na Visokih in nizkih Tatrah. IZLETI Organiziramo izlete po domovini in tujini za zaključene skupine INFORMACIJE IN PRIJAVE: GLOBTOUR Bled, Cesta Svobode 9, telefon: (064)* 77-790 GLOBTOUR Ljubljana, Trgovska hiša Maximarket, Trg revolucije 1, telefon: (061) 20-029 Gosposvetska 4, telefon: (061) 311-164 Šmartinska 130, telefon: (061) 44-177, 41-595, 41-325 ter vse ostale poslovalnice Globtour v Jugoshvij i V J OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. TOZD OBRATNA AMBULANTA Železarne Jesenice, b. o. JESENICE, C. Zelezarjev 30 razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TEMELJNE ORGANIZACIJE DIREKTORJA TOZD Kandidati morajo poleg splošnih V^M^Jff^l določenih z družbenim dogovorom o lJg?" tiki v občini Jesenice izpolnjevati se nasleanje pogoje: _ zdravnik - specialist medicine dela, splošne medicine ali zobozdravnik, . . - naimanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, - družbenopolitična m moralna neoporečnost Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj prijave s ^^J™*^™ is dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v ros:«i io 3«f rS obiavi na naslov: Obratna ambulanta, Zele-z^Knlee C. Zelezarjev 30, Jesenice, z oznako »razpis za IPO«. ODEJA Tovarna prešitih odej p. o. Skofja Loka, Kidričeva 80 Razpisna komisija po sklepu delavskega sveta razpisuje na podlagi 122. člena Statuta delovne organizacije prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DO Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima višjo ali srednjo izobrazbo, - da ima 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih del in nalog, - da izpolnjuje pogoje, ki so v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Skofja Loka. - da ima primerne moralno politične vrline. Delavec bo na razpisana dela in naloge izbran za 4 leta Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokatili o izpolnjevanju razpisanih pogojev in kratkim tivik? njepisom v 15 dneh po razpisu na naslov ~ Odeja, tovarna prešitih odej, p. 0. Škofi, i ~v. za razpisno komisijo« lRj£K o .amr, obvestiti v 15 dneh^po Kidričeva 80, » bomo o izbiri obvestili imenovanju. Industrijski kombinat S!" KI KRANJ TOZD Blagovni promet Po sklepu DS objavljamo javno licitacijo: - ZA PRODAJO OSEBNEGA AVTOMOBILA ZASTAVA 101, leto iadelave 1077, v voznem stanju, izklicna cena je 30.000 din - ZA PRODAJO OSEBNEGA AVTOMOBILA ZASTAVA 101, leto iadelave 1077, v voznem stanju, izklicna cena je 50.000 din Javna licitacija bo v ponedeljek, 8. junija 1981 ob 11. uri v Planiki, Kranj, Savska loka 21. Ogled vozil je možen uro pred začetkom licitacije. , L^i30 J*££*±F* javni Ucitaciii imajo pravne in fizične osebe. Interesenti morajo.pred »četkom licitacije polotiti 10 odstotno kavcijo - varščino od izklicne cene vozila, za katero nameravajo licitirati. Prometni davek plača kupec. L. Izvrsni svet Skupščine občine Radovljica, v soglasju ženjem in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo vabi, v "yajanju programa malega gospodarstva, k »©delovanju organizacij združene ga dela in občane, ki načrtujejo pridobitev novih poslovnih prostorov. I. NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV: Kje? V Cankarjevem naselju v Radovljici je predvidena gradnja P^^J^^f* rov za opravljanje storitvenih dejavnosti in sicer: RTV mehanika, Popravik) gospodinjskih strojev, krojaštvo in šiviljstvo, frizerstvo, čevljarstvo, urarstvo, ipd. Kdaj? Poslovni prostori bodo vseljivi v drugi polovici leta 1982, kasneje pa v obdobju 1983-1985. Oblika pridobitve: Najemna pogodba ob minimalni lastni udeležbi. II. GRADNJA OBRTNIH DELAVNIC: Kje? V obrtno-poslovni coni Lesce-Radovljica, na desni strani železniške proge med Lescami in Radovljico. Kdaj? Postopno v obdobju 1982-1985. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo pri Skupščini občine Radovljica zbira prijave zainteresiranih organizacij združenega dela in občanov. V pismeni prijavi je potrebno, poleg osnovnih podatkov, navesti še naslednje podatke: — vrsta dejavnosti — potrebna poslovna površina — program načrtovane dejavnosti '«--'V a ''-'„r i Rok za zbiranje prijav: 10. 6.1981 za najem poslovnih prostorov 20. 6.1981 za gradnjo v obrtno-poslovni coni. Za podrobnejše informacije so zadolženi: — Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo SO Radovljica (tel. 75-961) — Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SO Radovljica (tel. 75-153) — Obrtno združenje Radovljica (tel. 74-187) — Alpdom Radovljica (tel. 75-662) Prijave, zbjra. Kprnite /a družbeno planiranje in gospodarstvo Radovljica, Gorenjska cesta 19. GLASBENA ŠOLA KRANJ Za šolsko leto 1981/82 bo Glasbena šola K rani vniao^i za vse J piaovala učence INSTRUMENTALNE ODDELKE, SOLOPETJF n« PREDŠOLSKO GLASBENO VZGOJO/ °* Ker je za vpis veliko zanimanje, bomo letos predhodno pismene prijave, ki jih dobite v tajništvu šole vsak dan odI ln^S"*11 in v ponedeljek od 13 do 15. ure. Izpolnjene prijavnic?v^iit12 ^ naslov do 10. junija kolkovane z 2 din državnega koleksT Razpored sprejemnih izpitov, ki bodo v petek, 19 junii. .. , na oglasni tabli šole od 12. junija dalje. J mj*' 60 Vse ostale informacije dobite v tajništvu šole. eKmetijsko živilski kombinat Krani Kranj z n. sol. o. Kranj, JLA 2 TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ oglaša na osnovi sklepa Komisije za delov*,, razmerja prosta dela oziroma naloge: VODENJE POSLOVALNICE SKLADI&■*< a GRADBENEGA MATERIALA A Posebni pogoji: - trgovski poslovodja, 1 leto delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene prošnie izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskem«0-^10 KZK Kranj, JLA 2, v 15 dneh po objavL ™U 8ektorja z dokazili KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD HOTEL BLED Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE RECEPCIJSKO-PRODAJNE SLUŽRF 2. TOČAJA Pogoji: pod 1. — višja ali srednja šolska izobrazba, — aktivno znanje dveh tujih jezikov in enega pasivno, — 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu, — 3 mesece poskusnega dela. pod 2. — PK gostinski delavec — smer natakar, — 2 leti delovnih izkušenj, — en mesec poskusnega dela. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni Komisiji za delovna razmerja Kompas TOZD hotel Bled. IH, 26 MAJA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 13.STRAN G LAS alpina. žiri ISKRA COMMERCE TOZD Zunanji trg Ljubljana vabi k sodelovanju EKONOMSKEGA TEHNIKA za opravljanje carinsko deklarantskih del Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Pogoji: — končana srednja izobrazba ekonomske smeri ali druga ustrezna izobrazba splošne smeri, — 3 leta delovnih'izkušenj,. — opravljen vozniški izpit Bl|ategorije, — trimesečno poskusno delo. Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Iskra Commer-ce, Kadrovska služba, Ljubljana, Topniška 58. za trim trening šport za trim trening šport OBLAČILA Tržič V skladu s Statutom razpisuje Delavski svet in razpisna komisija DO oblačila Novost Tržič dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Za individualnega poslovodnega organa je lahko imenovan kandidat, ki ima: — višjo .šolsko izobrazbo tekstilne, ekonomske ali organizacijske smeri in tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del in nalog, - da ima srednje šolsko izobrazbo tekstilne konfekcijske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših opravil in nalog, - družbenopolitično aktivnost in moralno-etične vrline, — da je moralno politično neoporečen Kandidate prosimo, da svoje ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Oblačila Novost, Tržič, Trg svobode 33, s pripisom Za razpisno komisijo. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu o izbiri kandidata. UMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST WWE RADOVLJICA ^sjarakeikov i .pitati 25 člena akm o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SR ftETttev 8>7«>20 člena samoupravnega sporazuma o terr*lj.h ptaru. Samo aSuearojake^^upnoa< določanju odplačilne dobe kredita delavca se upošteva povprečni mesečni itaj dakndrk na družinskega člana v preteklem letu in kreditna sposobnost : {fatataa mera U mmt kratke iz sredstev stanovanjske skupnosti plačuje najemojemalec 41 asu Po preteku petih let od pričetka plačevanja kredita, pa se poveča obrestna m u neplačani del kredita za 2 f . /as« kredita asaalai prosilec za dodelitev kredita lahko dohi kredit največ do viftine .Vi ri MKetinvardardnega stanovanja. « D0CUMEKTACU A M4ma natečaja morajo k vlogi za dodelitev kredita predložiti: »«dik> organizacije oz. zasebnega delodajalca, kjer je prosilec zaposlen, o Mfasiti k najetju kredita; rndik o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1960; esksso dovoljenje s tehnično dokumentacijo oz. potrdilom o priglasitvi del jrstijaiga organa Skupščine občine; uporoK lemljisč. oz. vknjižbi pravice o vrneaecumajul981. J,Wa v d™*bem lastnini za gradbene namene, izdan ~ Cp^neoWne.d;Uiin,,kih "* M-M oz. matičnem urodu dabt^Jgf!!^- vložiti m posebrem obrazcu, ki g. Cankarjeva^) ' ^"ow**» <*upnosti (ALPDOM RADOVLJICA. VIII. OSTALE DOLOČBE 1 taSfs 'Zet^n ŠliZtaZ * P0*^"0*'0*^ v petnajstih dneh od objave nate-skunnosTftdSi^SSu^lTL^^ •l«đbi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica (ALPDOM RADOVLJICA Cankarjeva 27) S S^vna^E nedokum1en««»~ vloge se ne bodo obravnavi ' nVvl^i^l^J^!*"10 !iljyi.ei*P 3 družinskih članov, zato naj zakonci ne vlagajo ločeno profteni za dodelitev kredita Mm^SS&^SThl *$**2 8 8P»*i««n, pravilnikom komisijsko prever-natt^uT^^A^? kredita ter °iridu n-teč»J» obvestila vse prosilce. "teolaL^dcoihlvi kSitav. "J< Zb0n "*>***>"*<>« *«!-«"•. - 5 KftiH!!^ možno črpati v skladu z dinamiko združevanja sredstev. kar bo tudi fte posebej opredeljeno v kreditnih pogodbah Stev.: 26-10/81 *T Datum: 26.5. 1981 Radovljica S«EP^v'l5[c^OVANJSKA BURNOST Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV - potrdila o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1980: - dokazila o eventualni invalidnosti. VII. RAZPISNI ROK Prosilci za dodelitev kredita naj vlože zahtevke v petnajstih dneh od objave tega natečaja pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica (ALPDOM Radovljica. Cankarjeva 27). Pristojna komisija bo komisijsko preverjala upravičenost prosilcev do kreditov ter o izidu natečaja vse prosilce obvestila najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu sklepov o dodelitvi kreditov. Stev.: 27-10/81 Datum: 26. 5. 1981 Radovljica SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Koamlatja sa reševanje stanovanjske profcleansdke delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za srednjeročno obdobje 1981-1985 (Uradni vestnik Gorenjske, fttev. 4/81) in sklepa 11. seje skupščine stanovanjske skupnosti. nzpi*uje NATEČAJ za dodelitev kreditov delavcem, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, za dograditev in revitalizacijo stanovanjskih hii v individualni lastnini - za leto 1981. I NAMEN KREDITA Kredit po tem natečaju se lahko odobri za dograditev ali revitalizacijo individualne stanovanjske hiše VIŠINA RAZPISANEGA KREDITA g-gg^ft w Odloka o načmu upravliania s sredstvi družbene pomoči v v^STilnii^""o™ udeeženc* NOV v občini Radovljica (Uradni vn^sLVS 6 m™27'^ *h!P" komi8iJe M reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV ter 11 seje skupščine stanovanjske skupnosti, razpisuje NATEČAJ za dodelitev kreditov udeleženem NOV za dograditev in revitalizacijo individualnih stanovanjskih hiš -I NAMEN KREDITA 20 ,eto 1981 ^^ke-h^11 ~ Uhk° m " •« "vitslizacijo individua.- Kredit.^ II. VIŠINA RAZPISANEGA KREDITA II Kredit je razpisan iz dela sredstev, ki jih delavci pri zasebnih delodajalcih združujejo za reševanje svoje stanovanjske problematike v okviru stanovanjske skupnosti. Razpisna vrednost kreditov z nafta 1.000.000,00 dinarjev. III. PRAVICA DO NAJETJA KREDITA vci. zaposleni pri zasebnih delo- ro^eležen?ePNoV """^ v «t.nov,njskem gospodarstvu - Razpisna vrednost kreditov znaša 1.000.000 00 din III. PRAVICA DO NAJETJA KREDITA' lovn^doboTd.™^ udeleženci NOV - . prizn.nodvojnode- Nnvi„ ^ ,945: vdovel.n 8t*r*« P«dlih ter po vojnih umrlih ude- RadovtJica J VO,n,h mv>Mov ki »*■«•»«> bivajo na območju občine ^aJSlhfnJ^tt J"* °trOCi 5?d,ih in P° v°Jni umriih udeležen<-ev NOV ter vojaftkih invalidov, če so nesposobni za pridobitno delo. IV POGOJI PRIDOBITVE KREDITA Prosilci iz III. točke tega natečaja imajo pravico do najetja kredita: ~ !LlT*diU?V individu«1~ »t>novanJ8ke hise. če imajo hiAo na podlagi gradbenega dovoljenja, zgrajeno do III. gradbene faze: k— s s - za revitalizacijo individualne stanovanjske hise. če imajo gradbeno dovoljenje oz^soglasje^pristojnega upravnega organa Skupščine občine Radovljica ter bodo z revitalizacijo pridobili novo stanovanjsko površino in hiftn revitalizi- V KREDITNI POGOJI Odplačilna doba za kredit znaša največ petnajst let. obrestna mera pa 4 r». VI. DOKUMENTACIJA Prosilci za dodelitev kredita morajo prošnje vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobe pri strokovni službi stanovanjska skupnosti (ALPDOM RADOVLJICA. Cankarjeva 27.). k njej pa priložiti fte: - potrdilo Komisije za zadeve borcev in invalidov pri Skupščini občine Radovljica o času udeležbe v NOV in o priznani dvojni doni; - gradbeno dovoljenje ali soglasje pristojnega upravnega organa Skupščine občine Radovljica za gradnjo ali izvedbo revitalizacijskih del na individualni stanovanjski nisi, katere lastnik je prosilec: - zemliiiko-knjižni izpisek, izdan v mesecu maju 1981; - potrdilo o Številu družinskih članov in o stalnem bivanju na območju občine Radovljica, izdano na krajevnem oz. matičnem uradu Skupftčine občine: IV. POGOJI PRIDOBITVE KREDITA Prosilci iz III. točke tega natečaja imajo pravico do najetja kredita: - za dograditev individualne stanovanjske hise, če imajo hifto na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajeno do III. gradbene faze; - za revitalizacijo individualne stanovanjske hi*e, če imajo gradbeno dovoljenje oz. soglasje pristojnega upravnega organa Skupščine občine Radovljica ter bodo z revitalizacijo pridobili novo stanovanjsko površino in hifto revitalizirali. V. KREDITNI POGOJI Odplačilna doba za kredit znaša največ petnajst let. obrestna mera pa 4 r». VI. DOKUMENTACIJA Prosilci za dodelitev kredita morajo prošnje vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobe pri strokovni službi stanovanjske skupnosti (ALPDOM RADOVLJICA. Cankarjeva 27.). k njej pa priložiti se: - gradbeno dovoljenje ali soglasje pristojnega upravnega organa Skupščine občine Radovljica zs gradnjo ali izvedbo revitalizacijskih del na individualni stanovanjski hifti, katere lastnik je prosilec; - potrdilo zasebnega delodajalca, kjer je prosile/' zaposlen, o soglasju k najetju kredita; - zemliiiko-knjižni izpisek, izdan v mesecu maju 1981; - potrdila o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1980; - potrdilo o Številu družinskih članov, izdano na- krajevnem ali matičnem uradu Skupščine občine Radovljica. VII RAZPISNI ROK Prosilci za dodelitev kredita naj vlože zahtevke v petnajstih dneh od dneva objave tega natečaja pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica (ALPDOM Radovljica. Cankarjeva 27). Pristojna komisija bo komisijsko preverjala upravičenost prosilcev do kreditov ter o izidu natečaja vse prosilce obvestila — najkasneje v petnajstih dneh po prejemu sklepov o dodelitvi kreditov. Stev.: 28-10/H1 Datum: 26.5. 1981 Radovljica k 7 ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ TOZD Tovarna telefonskih enot Blejska Dobrava 124 po sklepu komisije za delovna razmerja in delitev osebnih dohodkov razglaša prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA TEHNIKA KONTROLORJA II (1 izvajalec) za delo v vhodni kontroli zaključena srednja šola elektro smeri (šibki tok), — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: ISKRA Elektromehanika, Kranj, TOZD Tovarna telefonskih enot, Blejska Dobrava 124. Skorja Loka Razpisuje v skladu z 39. členom Statuta prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Za individualnega poslovodnega organa je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske, organizacijske, pravne ali telesnokulturne smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah vodenja. — moralno-politične kvalitete in organizacijske sposobnosti Kandidat, ki izpolnjuje vse razpisane pogoje, bo imenovan za dobo 4 let. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov sport in rekreacija ftkofja Loka — razpisna komisija. Veletrgovina 2IVIUA TOZD Maloprodaja Kranj Komisija za delovna razmerja TOZD Maloprodaja na i>odlagi sklepa objavlja naslednja prosto dela in naloge VZDRŽEVALCA HLADILNIH NAPRAV Pogoji: — VK monter hladilnih naprav, — dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju del servisiranja hladilnih naprav, — vozniški izpit B kategorije, — poskusno delo 60 dni Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovina Živila Kranj, poslovni prostori Naklo, 15 dni po objavi oglasa. TK GORENJSKI TISK n. sol. o. TOZD Blagovni promet n. sol. o. Kranj objavlja prosta dela in naloge ZA TOZD BLAGOVNI PROMET N. SOL. O. KRANJ 1. NOTRANJI TRANSPORT IN POMOČ PRI ODPREMI Pogoj: — končana osnovna šola, — odslužen vojaški rok Delo se združuje za določen čas in je zanj določeno enomesečno poskusno delo. 2. FOTOGRAFSKA DELA Pogoj: — 3 letna poklicna šola fotografske smeri Delo se združuje za določen čas za nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta. Za opravljanje del in nalog je določeno dvomesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije v roku 15 dni od objave. DO DOMPLAN KRANJ Cesto JLA 14 razpisuje dela in naloge VODENJE SPLOŠNEGA ODDELKA Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev se naslednje: — da je diplomirani pravnik, — da ima 4 leta delovnih izkušenj pri urejanju pravnih zadev, — da ima organizacijsko vodstvene sposobnosti ter družbeno politične in moralno etične vrline Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov DO Domplan, Kranj, Cesta JLA 14, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri. SOZD VIATOR TOZD Gostinstvo GOZD Martuljek objavlja prosta dela in naloge NATAKARJA IN MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še: za natakarja: — poklicna Šola za natakarje, — eno leto delovnih izkušenj, — dva meseca poskusne dobe, — delo se združuje za nedoločen čas za materialnega knjigovodjo: — srednja šola, hotelska ali srednja komercialna šola — tri leta delovnih izkušenj, — dva meseca poskusne dobe, — delo se združuje za nedoločen čas Rok za prijavo je 15 dni od objave. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema ko I * medsebojna delovna razmerja v TOZD Goatinstvu^oad Trgovsko podjetje MERKUR Veleželeznina n. sol. o. Kranj, Koroška 1 TOZD PRODAJA NA DEBELO n. sub. o. Kranj Odbor za delovna razmerja vabi k sodelovanju delavca za dela in naloge VODENJE POSLOVNE ENOTE ELEKTim MATERIALA KU Pogoji: - višješolska ali srednješolska izobrazba elekt™ jakitok, e»ektro smeri - - najmanj tri leta delovnih izkušenj v nah«« blaga J na*>avi ,n p Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas i 1.9.1981. Vloge z ustreznimi dokazili nai kancJiH*!-kasne* *> 15 dneh po objavi na naslov Trgovsko nod' ? 1 veleželeznina, n. sol. o., Kranj, Koroška cesta i t Merkur, socialna služba. *+ kadrovsko- Kandidati bodo v 15 dneh po sklepu odbor razmerja obveščeni o izbiri. 2a delovni KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD HOTEL KRANJSKA GORA Delavski svet temeljne organizacije združenega dela Hoteli Kranjska gora, ki je v sestavi turistične in gostinske delovne organizacije Kompas iz Ljubljane razpisuje dela in naloge POMOČNIKA DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE za štiriletno mandatno dobo Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati se naslednje pogoje: — višja ali srednja strokovna izobrazba gostinsko-turistične smeri ali družboslovne smeri, — tri leta ustreznih delovnih izkušenj, od tega eno leto na področju urejanja samoupravnih zadev, — pasivno znanje dveh svetovnih jezikov. — moralno-politična neoporečnost Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici v 20 dneh po objavi na naslov Kompas — TOZD hoteli Kranjska gora za Razpisno komisijo. Osnovna šola r MATIJA VALJAVEC Preddvor Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja razpisuje po sklepu sveta osnovne šole dela in naloge RAVNATELJA Pogoj: — kandidat mora izpolnjevati pogoje iz 511. člena Zakona združenega dela in 137. člena Zakona osnovne šole ifi imeti: — strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu, ustrezne moralno-politične lastnosti. — organizacijske in strokovne sposobnosti. ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage žene, mamice. babice, sestre in tete ŠTEFKE PAVLIN roj. Sušnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kraievni skupnosti Stražišče m znancem, ,ki ste jo spremili na /adnii poti darovali vence in cvetje ter nam v težkih trenutkih J K pomagali in izrazili sožalje. VSI NJENI! Vč rai 25 maja 1981 smo se na kranjskem pokopališču včeraj. - poslovili od naše ŠPELE URŠIC-BETKE roj. Gašperšič Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa. ož Pavle in hči Barbka z družino, mama, sestre in bratje /. družinami ter drugi sorodniki. Kranj. 26. maja 1981 26 MAJA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 15.STRAN GLA telefon OGLASI 23-341 IDAM )V klasični PARKET Informacije po telefonu i-537 med 8. in 9. uro 4673 novo trajnožarečo PEC. i Jakob. Zadraga 7. Duplje po 4751 in avgusta bom prodajal 2 »tare JARCKE, rjave in Sprejemam naročila. Sta-iLof 9, Skofja Loka 4870 zahvali za pokojno ARIJO BITENC je bilo iMnotoma objavljeno roj. ir pravilno se glasi ro-iTICAR Prodam SENO. Tušek, Zg. Luša 13, Selca nad Škof j o Loko 4960 Prodam 3/4 kub. m DESK 20 mm za »POBJON« Roblek, Bašelj 15. Preddvor 49(51 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halhikom in verigo. Štefanja gora 16, Cerklje 4962 Prodam malo rabljeno motorno KOSILNICO figaro, greben .širok 110 cm, z vozičkom (pogon na bencin - petrolej). Slavko Udir, Sp. Besnica 155, Kranj 4963 Prodam nov GRUNDIG RR 940 super stereo za 18.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 4964 Prodam PUJSKE stare 9 tednov, težke od 25 do 30 kg. Trboje 51, Kranj 4965 Prodam trajnožarečo PEČ - kamin EMO 5 in trodelno OKNO z roleto, 170 X 155. Kopač Fani, Jelen-čeva 31, Kranj, tel. 21-751' 4966 Prodam dvoje dvokrilnih zastekljenih VRAT 140 X 210. Kok Franc, Tupaliče 70, Preddvor 4968 Prodam brezhibno SEDEŽNO GARNITURO iz umetnega usnja (raztegljivo). Kranj, tel. 21-217 4969 Prodam globok OTROŠKI VOZI- ČEK, rjav žamet. Bečan. Bistrica 6, Tržič 4970 Poceni prodam 75 cementnih ZIDAKOV. Vodopivec. Radovljica, Staneta Žagarja 14 4971 Prodam SENO. Mrak Viktor. Železniška 3, Lesce 4972 Globok OTROŠKI VOZIČEK prodam. Šnajder, Vešter 17. Skofja Loka 1 4973 kupim ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame in stare mame MARIJE OBLAK sakreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem a znancem za vsestransko pomoč, darovano cvetje in številno sremrtvo na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo pevcem in celotnemu kolektivu podjetja Kladivar ter Zavodu za ncialno medicino in higieno Gorenjske. Žalujoči: mož in otroci z družinami! Gorenja vas, Zgornje Bitnje MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! Prodam 20 kv. m suhega klasičnega hrastovega PARKETA dolžine 40 cm. tel.: 79«546 v večernih urah Prodam 10 neustrojenih KUN. Naslov v oglasnem oddelku 4974 GRADITELJI HIŠ! Za ploščo 12 x 10 prodam PLOHE, PUNTE in BANKINE ter suhe macesnove in smrekove PLOHE. Frelih Milena Podporezen 5, Podbrdo 4975 Prodam stabilni VRTALNI STROJ 18 mm, še v garanciji. Bevk, Tominčeva 31, Kranj - Stražišče 5005 P^am kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, cena 1700 din. Zupanec Fani, Drulovka 43/b, Kranj 5006 Prodam betonsko ŽELEZO 6 mm valoviti SALONIT in novo HLADILNO SKRINJO. Telefon 22-298 5007 Sporočamo žalostno vest, da je v 61. letu starosti umrla naša draga žena. mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA JELAR roj. Oranič - Krivčeva mama iz Zadrage Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 27jm^m,ob 16. uri izpred hiše žalosti na poko- Žahijoči: mož Ciril, hčerka Francka z družin^sin Tomaž z družino, brat Viktor z družino sestn Micka in Kati z družino! Zadraga, 25. maja 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega aina in brata DAMIJANA CERNILCA k iskreno zahvaljujemo vaem sorodnikom, prijateljem, sošolkam in sošolcem njegovega 8. c. r., sošolkam in Mfakem STŠ za lesarstvo, upravi STS ta lesarstvo, PA Ljubljana, sosedom, KS in OO ZSMS, Naklo 0OZ8M Strshinj, OO ZSMS Trtrf m bi^d^m u Trf,ča, Aero klubu Kranj, Osnovni loli F. Prešeren Naklo, WZ-om, kolektivu IBI Krani, ZLIT Tržič, OSZSS Kram, SZDL Kranj in Republiškemu odboru aTn Akata delavcev tekstilne in usnjarske predelovalne industrije Slovenije, ki ste z nami sočustvovali in nam Mali ob strani v težkih trenutkih. Hvala vaem, ki ste nam izrazih pismena in ustna sožalja, darovali vence in emje ter ga v teko velikem številu spremili na zadnji poti v mnogo prerano počivališče. Iskrena zahvala predsedniku OO ZSMS Naklo, sošolcu m brigadirju za lepe poslovilne besede. Zahvala osebju CIT-a Klintf nega centra v Ljubljani. Hvala tudi pevcem in godbenikom. VSEM ISKRENA HVALA! Vsi njegovi! Strshinj, 21. maja 1981 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta JANEZA LOKARJA Božičevega a ta iz Primskovega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI! Kupim dve 10-litrski MLEKARSKI »KANGLI«. Markun Lovro, Srednja Bela 36. Preddvor .5009 Kupim 1000 kom cementnih zidakov ali zamenjam za modelarca. Žeje 9 Kupim dobro ohranjeno REPO-REZNICO na ročni pogon. Kejžar Jože, Begunje 5 4919 Kupim dve KLAFTRI bukovih DRV. Ponudbe: Podjed. Zg. Brnik 9, Cerklje 4976 Kupim KOŠNJO v okolici Cer-kelj. Prodajalec naj se zglasi: Sp. Brnik 40. Cerklje 4977 — vozila B Prodam MOPED APN-4. Sv. Duh 18, Skofja Loka 4813 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1971, po ugodni ceni. Fajfar, Pod-lubnik 153, Skofja Loka 4816 Po delih prodam R-10 ter za-ganjač in alternator za Z-101. Kok Franc, Tupaliče 70, Preddvor 4978 Prodam GOLF, nov, neregistriran. Naslov v oglasnem oddelku. 4979 Za VVARTBURGA kupim levi BLATNIK in prvo MASKO. Švegel Andrej, Lom 35 ali tel. 50-104 do 9. ure dopoldan 4980 Prodam VW 411 L, letnik 1970. dobro ohranjen. V račun vzamem gradbeni kredit ali les. Telefon 064-62-944 popoldan 4981 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do 23. 5. 82. Stanič, Jezerska 94, Kranj 4982 R-4 TL special, letnik 1979, prodam. Telefon 064-22-004 4983 Po delih prodam FIAT 850 special. Jazbec Marko, Trojarjeva 38, Stražišče - Kranj 4984 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do maja 1982. Kropivšek Bojan, Strahinj 101 4985 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1976, rdeče barve z radio-aparatom, ter novo plastično BANJO, dolžine 170 cm, rumene barve, 2500 din ceneje kot v trgovini. Ferjan Dušan, Ribno 131, Bled 4986 Prodam »FICOTA«, starejši letnik, tudi za dele. Tel. 26-959 popoldan 4987 Dobro ohranjen R-4, 30.000 km, avgust 1977, prodam. Logonder, Virmaše 72 (pri kulturnem domu) Skofja Loka • 4988 Prodam novo DIANO po tovarniški ceni. Nudim 40.000 din kredita. Telefon 23-783 4989 Prodam nov MOPED tomos avto-matic in kovane okenske OKVIRE. Torkar, Na Plavžu 13, Železniki MOSKVIC 1500, letnik 1978, prodam, za 7 SM. Informacije po telefonu 064-77-416 dopoldan 4991 JAWO 350, prevoženih 13.000 km, prodam. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Praprotnik, Prešernova 13, Radovljica 4992 DIANO 6, letnik 1977, pravkar registrirano, prodam. Možnost delno na kredit. Telefon 27-323 popoldan Prodam 125-P, letnik 1980. Informacije dopoldan po tel. 064-70-165 Prodam osebni avto AMI 8, letnik 1972. Kopač Srečo, Mošnje 37/a, Radovljica 4995 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1975, prenovljeno. Vidmar Bernard, Zg. Bitnje 203, Zabnica 4996 Prodam 4 nove GUME traval, 14 X 145. Tavželj, Kovor 53 5008 [1 stil kamin - ODPRTI KAMINI - VRTNI GRIL KAMINI - ORODJE, OPREMA, DODATKI - Proizvodnja, montaža, finalizacija vseh vrst odprtih kaminov s popolnim sek. ogrevanjem zraka in radia torske vode (15.000 kcal/h) ZUPAN Janez,Maistrova 1, 61234 MENGEŠ, tel. Ml/737-562 stanovanja Iščem SOBO v Kranju z uporabo ali souporabo kopalnice. Tel. 21-648 od 13. do 14. in 19. do 20. ure 4997 Tričlanska družina išče skromno STANOVANJE v okolici Kranja. Saje Darinka. Planina 60, Kranj 4998 Mlada družina najame STANOVANJE v Kranju ali okolici (predplačilo). Telefon 25-234 popoldan in občina Kranj int. 213 dopoldan 4999 Sprejmem KV AVTOLlCARJA ali delavca za priučitev. Draksler Izidor. Zasavska 36/b. Kranj - Ore-hek 4941 Sprejmem mlajšo DELAVKO. Oddam tudi delo na dom. Šifra: normirano delo 5000 zaposlitve Zaposlim KV SLIKOPLESKAR-JA OD od 10.000 do 15.000 din. Ponudbe pošljite pod: KV slikopleskar 5001 S Koncerti: SREBRNA KRILA VKRANJU: v četrtek, 28. 5. 1981 ob 20. uri športna dvorana na Planini V KAMNIKU: v četrtek, 17. uri kinodvorana 28. 5. 1981 ob V SKOFJI LOKI: v petek, 29. 5. 1981 ob 16. uri kinodvorana Sora NA JESENICAH: v petek, 29. 5. 1981 ob 20. uri športna dvorana pod Mežak-ljo V DOMŽALAH: v soboto, 30. 5. 1981 ob 20. uri dvorana Komunalnega centra Domžale Predprodaja vstopnic po 100 dinarjev: v Kranju — v turistični poslovalnici Alpetour (v hotelu Creina). na Jesenicah — v hotelu Pošta, v Domžalah — v turistični poslovalnici Sap-Viator Tovarna klobukov SEŠIR Skofja Loka sprejme delavca za delo oblikovalca klobukov 5002 ostalo Pozivam osebo, ki mi je odnesla kljuko za nakladanje lesa, naj jo vrne v izogib posledic. Britof 315 5010 1 GOZDNO GOSPODARSTVO BLED n. sol. o. Ljubljanska 19 išče za terenska ureditvena dela - izmero gozdov v okolici Bohinja za mesec julij in avgust DIJAKE IN STUDENTE IZ OBMOČJA BOHINJA Podrobne informacije o plačilu in delu dobite na TOK gozdarstvo Bohinjska Bistrica, Grajska ulica 14 ali na Gozdnem gospodarstvu Bled, Ljubljanska 19, sektor za urejanje gozdov. Prijave je treba poslati najkasneje v enem tednu po objavi na naslov: Gozdno Gospodarstvo Bled, Ljub-janska 19,64260 Bled. obvestila; Cenjene stranke obveščam, da je SERVIS GOSPODINJSKIH STROJEV v Skofji Loki, Ljubljanska c. 10, tel. 61-965 (pri Suškem mostu) odprt vsak dan od 7. do 9. ure, v sredah pa od 14. do 15. ure. Popravljam električne bojlerje Gorenje ti-ki, pralne in pomivalne stroje candy v garancijski in izvengaran-cijski dobi. Čiščenje bojlerjev, štedilnikov ter ostalih pralnih strojev itd... Dela opravljam na področju občin: Skofja Loka Kranj in Tržič 5003 m prireditve Društvo upokojencev RADOVLJICA vabi svoje člane, njih svojce in ostale občane na PROSLAVO TEDNA UPOKOJENCEV, ki bo 29.5.1981, ob 17.30 v KINO DVORANI v RADOVLJICI. VSTOPNINE NI! 5004 Izdaja ČP Glas, Kranj, Stavek TK Gorenjski tiak Kranj, tiak: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave liata: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju: številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Individualna polletna naročnina 250,— din, za inozemstvo preračunano v valuto vključno s poštnino. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 /72. GLASOVA ANKETA RK zbira rabljena oblačila Kaj bi pokazali turistu Boh. Bela — Predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in organizacij Gorenjske ter kranjske, radovljiške in jeseniške občine so si v sredo, 20. maja, ogledali Center obrambne vzgoje v Boh. Beli, kjer so trenutno na usposabljanju starešine iz teritorialnih enot Staneta Žagarja in Lojzeta Kebeta-Štefana. Ob tej priložnosti je pokrajinski štab TO za Gorenjsko povabil tudi Ivana Jana, da je delavcem stalne sestave TO Gorenjske, starešinam enot in gostom spregovoril o vstaji jugoslovanskih narodov in narodnosti v letu 1941, še posebej pa o vstaji na Gorenjskem. - Foto: L. M. V soboto srečanje na Ljubelju! V soboto, 30. maja ob 10. uri, bo na Ljubelju tradicionalno srečanje internirancev, zapornikov, mladine, borcev in vseh naših občanov, ki ga organizirata republiški odbor ZZB NOV Slovenije in občinski odbor ZZB NOV Trti*. Slavnostna govornica bo tokrat tovariiica Mira Svetina, narodni heroj in družbenopolitična delavka. V kulturnem programu bodo nastopali kulturni delavci iz Kamnika sodeloval pa bo tudi t r friški pihalni orkester. Iz Trtica bodo vozili avtobusi po potrebi in sicer od 0. ure dalje. Radioamaterji v akciji Jesenice — V sklepnih aktivnostih v akciji Nič nas ne sme presenetiti je aktivno sodelovala tudi lokalna radijska postaja Triglav Jesenice, ki je skupaj z radioamaterji iz radovljiške in jeseniške občine, ki so ji priskočili na pomoč, poročala o dogajanjih. Tako so se novinarji neposredno javljali iz več krajevnih skupnostih radovljiške in jeseniške občine. Poročali so, kaj se dogaja, pogovarjali so se z odgovornimi o poteku akcije, pripravah, problemih, nazadnje pa posredovali tudi oceno predsednikov občinskih konferenc SZDL Jesenice in Radovljica o zaključni akciji. Novinarji brez pomoči radioamaterjev ne bi mogli dobro opraviti. V studiu lokalne radijske postaje je bila radioamaterska postaja, na terenu pa štiri postaje, poleg tega pa še ena v Lescah. Pri tem so sodelovali radioamaterji iz radio kluba Zelezar Jesenice YU 3 DNA, radio kluba Lesce YU 3 U AR in radio kluba Gorje YU 3 DZG. V četrtek, 28. maja, ob 17 do 10. ure bo po vsej Sloveniji stekla že tradicionalna akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve, posteljnega perila in odej. Zbiranje blaga bo potekalo po že ustaljenem načinu: občani, ki lahko oddajo Rdečemu križu rabljena, a čista in se uporabna oblačila, in drugo blago, naj zavitke oddajo pred glavna vhodna vrata, kjer jih bodo pobrali aktivisti Rdečega križa iz krajevne organizacije RK, rasen če v posameznih krajevnih skupnostih ne bo organizirano na drug način, to je, da je zavitke treba prinesti na zbirno mesto vKS. Občani seveda lahko oddajo v humanitarne namene tako rabljena kot tudi nerabljena oblačila in drugo blago, ki ga iz katerega koli razloga sami ne potrebujejo več. Blago bodo aktivisti RK pripeljali v občinska skladišča, kjer bodo po sortiranju na voljo občanom, ki so se znaili v težavah, del pa se bo vskladisčil za pri mere elementarnih nesreč Ob tej priložnosti občani lahko oddajo Rdečemu križu tudi tekstilne ostanke, vendar pa naj jih posebej zavijejo in označijo; RK namreč oddaja tekstilne ostanke podjetjem, ki zbirajo odpadne surovine, izkupiček od te prodaje pa gre za humanitarne namene. Ne pozabite na četrtek! Se posebej so poleg odej s tel j nega perila zl_ otroška oblačila. Rdeči križ prosi, da zavijete le čisto, oprano, zašito in oblačilo; le takega bo namreč mogoče tudi uporabiti za pomoč ljudem v stiski. Gotovo se vam je že kdaj primerilo, da vas je ustavil turist in povprašal za nasvet, kaj si v vašem kraju lahko zanimivega ogleda. Ali pa ste dobili goste in si razbijali glavo, kam bi jih peljali, zardevali zaradi kupov nesnage in se hudovali, ker se vsi lokali, kakršnikoli že so. zapro ob desetih ali najkasneje enajstih zvečer. Kaj bi svetovali tujcu v vašem kraju, kaj bi mu pokazali? nas tisti bodo zadovoljni predvsem ki imajo radi naravo in mir ter nekoliko zmernejše cene kot jih ponuja Bled. Kmečki turnem je dokaj dobro razvit, za tujca pa bi bilo vsekakor zanimivo pogledati tudi staro obrt zvončarstva. ki v Gorjah se živi.« Vabljiva jama pod Babjim zobom Zanimanje za staro turistično jamo pod Babjim zobom zadnje čase ■ narašča. Domačini iz Bo Priznanja podeljena Kmt(i^UČku 6- Se-/ma malega gospodarstva v zaZ%,tS°*Za^ol-'še razstavljene novosti in zanimivosti podelili 6 medalj in 11 priznanj "močno ^^"oUrtTeto "organizirajo hinjske Bele vsako leto^org množičrupohod.k.sega^^ ^ drugih krajev. Kranj — Komisija, ki je ocenjevala letošnje razstavljene izdelke na sejmu malega gospodarstva v Kranju, je upoštevala predvsem novost, oblikovanje, kvaliteto — sem je prištevala tudi uporabo domačih materialov — in seveda so imeli prednost izdelki, ki bodo nadomestili drag uvoz. Tako si je prvo mesto prislužil TIKO Tržič za kabino za lakiranje in ventilacijsko garderobno omaro, drugo Predrag Lipovec za lovilec odpadnih olj, tretjo pa PLASTOR Ljubljana za posebno pretočno črpalko. Četrta medalja je bila podeljena Stanetu Zormanu iz Zbilj za končna stikala, peta Andreju Butar ju iz Kranja za zamisel centralnega ogrevanja iz odprtega kamina, šesta pa Dušanu Jagodicu iz Kranja za stroj za žaganje in cepljenje drv, »cirkoceD«. Priznanja pa so dobili: Justin Sedelšak z Vranskega za peč za centralno kurjavo na trda goriva, Anton Rakovec iz Strahinja za kon-vertor, transformator, ki spreminja tok iz istosmernega 6 V v izmeničnega na 220 V, Boris Udovč iz Nakla za kvalitetne in izredno lepe kamnoseške izdelke, Milan Kokalj z Bleda za varilno masko, Kovina Šmartno za ozračevalni ventil za centralno kurjavo, Bojan Frantar iz Kranja za bojler za izkoriščanje sončne energije, Rotor Zemun za ščetke in držala za ščetke v motorjih, Franc Andolšek iz Ljubljane za izvirnost modelov čevljev, Viljem Germ iz Slovenske Bistrice za napravo za akumuliranje odvečne energije, Stare Ludvik s Sp. Brnika za sadilec sadik in Lotrič Alojz iz Gorjuš za gorjuške pipe in cedre D. Dolenc udeleži vedno več iskovalcev tudi iz uiuK. Društvo za raziskovanje jam Bled jim ob takih pohodih nudi strokovno vodenje in nekaj več svetlobe, ob kateri marsikatero oko najde prej še skrite lepote, opažajo pa žal tudi, da je vedno več kapnikov polomljenih in poškodovanih, kar da misliti o zabiti nekoč kar znane jame. Mira Kozina iz Kranja, učiteljica v osnovni šoli na Planini: »Gosta bi vsekakor peljala v staro mestno jedro, v Prešernov muzej, do gledališča in morda še v gaj. Drugam najbrž ne, ker so zakotne ulice preveč zanemarjene in neurejene, novejši del mesta Ka ni tako zanimiv. Mislim, da na Iranj v turističnem pogledu ne moremo biti preveč ponosni. Pogrešam zelenje in cvetje. Še tisto, kar ga je, ljudje ne znajo ceniti. Gazijo po zelenicah, mečejo odpadke v cvetlična korita. Nečistoča me najbolj moti. Stari del mesta bi morali zapreti, čeprav po drugi strani ne najdem odgovora, kako bi rešili promet. Z gostinsko ponudbo je pa v Kranju sploh slabo. Pogrešam soliden .lokal, ki bi bil odprt tudi nekoliko pozneje v noč.« Pavel Kobilica iz Zg. (i o rij, zaposlen v Gozdnem gospodarstvu na Bledu: »V našem kraju bi turist lahko našel kup zanimivosti. Predvsem naravnih. Lepa je soteska Vint-garja. v kateri domače turistično društvo zdaj obnavlja mostove, podobno pa bo uredilo tudi .pokljuško luknjo' pod Zatrnikom. Iz Gorij ni, daleč do Radovne in Krme pa do Pokljuke, kjer je tako pozimi kot poleti obilo možnosti za rekreacijo in oddih. Pri Janez Klemene z Raven Tržiču, upokojenec: »Turistu bi svetoval, naj s ogleda muzej in staro K unukom hišo v Tržiču, privlačna je Dolh-nova soteska s hudičevim mostom, z neoskrunjeno Trhav Bistrico in odtisi prat i vali, ijsa-stiti pa bi bilo škoda tudi ljubeljsko dolino. Naravnih lepot imamo pri nas ogromno, vendar iik ne znamo izkoristiti, ponuditi. Ne \ vem, zakaj turistično društvo nikakor ne more zaživeti, da bi t« dejavnost spodbujalo in vodila Tako pa nimamo niti kmečke« turizma, niti posebno dobra domačih gostiln, s katerimi bi * lahko pohvalili, niti hotela. R«* ni čudno, da turisti ne najdeio poti k nam.« H. Jelovčan Gorenjski jamarji v Kamniški jami' Avseniki na Jesenicah — V organizaciji športnega društva Jesenice so minuli četrtek v dvorani Podmežaklo predstavili člani ansambla bratov Avsenik. Prepolna športna dvorana je nadvušeno pozdravila njihov koncert starejših in novejših skladb, s katerimi se ansambel že 28 let predstavlja na domačih in na tujih koncertnih odrih. Program sta popestrila tudi Vinko Simek in seveda neumorno humoristični član ansambla Franc Košir. Cisti dohodek koncerta so Avseniki namenili za izgradnjo športne hale pod Mežaklo. - Foto: D. Sedej V prvi polovici maja so se zbrali jamarji z Bleda, Kranja, Domžal in Kamnika v dolini Kamniške Bele pod slapom Orglice, da bi si pod vodstvom kamniških jamarjev ogledali Kamniško jamo, ki so jo ti odkrili prav za prvomajske praznike 1978. leta. Sprva so odkrili le vhod jame, ki leži na višini 1400 metrov, pod samim vrhom Zeleniških špic nasproti Rzevnikove severozahodne stene. Dostop do jame je dokaj težaven, posebno še, če je potrebno tovoriti s seboj jamarsko opremo. Veliko znoja so fantje pretočili preden je bil raziskan glavni rov. Težave pa so se nadaljevale še v stranskih rovih, kjer je več brezen v stopnjah. Zadnje večje raziskave so opravili maja 1980, vendar so ostali še neraziskani kamini, kjer je možnost odkritja še kakšne etaže, kar se v podzemlju večkrat zgodi. Jama pa je raziskovalce že dosedaj bogato nagradila, saj so v predzadnji dvorani našli zelo redke oraganitne kristalne tvorbe, ki so v svetu redkost. Pri nas je dosedaj odkrita le še Ray?nska jama nad Cerknom, ki se lahko ponaša z oraganitnimT tvorbami. Udeležence srečanja je pot vodila ob slapu Orglice čez Peske proti Zeleniškim špicam. Prvič se je zgodilo, da so se dobili na skupni ekskurziji predstavniki vseh na Gorenjskem delujočih jamarskih društev. V dolgi koloni je bilo veselo vzdušje kljub rahlemu rosenju. Jamarji so pač ljudje, ki jih mokrota ne moti posebno, saj v večini jam s stropa curlja. Najtežje delo jih čaka pred vhodom v jamo, ko se preoble-čejo v pajace, si napolnijo vodo v karbidovke, in jih preskusijo, če brezhibno gorijo. Začetne metre so morali premagovati kleče, kajti strop je do dvorane, imenovane »bivak«, visok le nekaj deset centimetrov. Na »bivaku« so kamniški jamarji, ko so jamo še odkrivali, prenočevali v visečih mrežah. Temperatura zraka se v alpskih jamah giblje od 1 do 5 stopinj C. Do sedaj je v jami odkritih 1580 metrov rovov, globina pa sega do 226 metrov. Gorenjski jamarji so si to pot ogledali le glavni rov, kajti za stranske ni bilo časa. O tem, da so bila pripovedovanja Kamničanov o lepotah oraganitnih tvorb resnična, so se lahko prepričali v predzadnji dvorani. Med udeleženci je bilo tudi nekaj veteranov s po dvajset let jamarskega staža, ki so takih tvorb še niso vi~. Jama tudi orientacijsko ni ^ saj, kot so pripovedovali pf^jl stopniki, se jim je zgodilo, da * * odkrivanju nekajkrat zašli Tai* J je enemu primerilo, da je obšel veliko podrto skalo, *•»»-• smer in jo nekaj deset korako** hal proti izhodu misleč, da je «• novo dvorano. Jamarji so obujali spomine ■ prve raziskave. Dogodkov.drobn» pomembnih, je bila cela vrsta šestih urah v podzemlju. M gorenjski jamarji za seboj dan i doživetij, ki človeka bogate m ljenje. Se bodo organinrali srečanja, so si obljubili ob DPrsMil Most čez Savo na Hrušici — Na Hrušici pri Jesenicah potekaj intenzivna pripravljalna dela za gradnjo Karavanškega predora Deloma so preusmerili tudi magistralno cesto Jesenice-Kranjtka gora, zgradili pa so že tudi most čez Savo Dolinko. Od tod bo speljana pod Podmežaklo in tako obvozila Jesenice, ki so o, prometno grlo. - Foto: D. Sedej