Fr. Vidic: Kopitar in Vuk.                                           19
čisti narodni jezik je Kopitarju tako ugajal, da se je začel zanimati za Vuka ter ga celo posetil. Kopitar je namah spoznal, da je sedaj našel moža, katerega je že dolgo iskal, da bi mu vlival svoje nazore in misli. In od tega trenotka se je razvil tisti velikanski plodonosni vpliv Kopitarjev na Vuka, iz katerega se je spočel preporod srbske književnosti; kajti, kar je Vuk postal srbstvu in srbski književnosti, je postal po Kopitarju!
Kopitar, ki je bil sam romantik z dušo in srcem ter je privoščil vsakemu jeziku in narodu enako skrb in negovanje, je sedaj tudi Vuka navduševal za srbski narodni jezik, in Vuk se je pod njegovim vodstvom odločil, da prouči in preosnuje narodni jezik ter začne nabirati narodne zaklade. Naučil se je od Kopitarja, kako treba položiti temelj  narodnemu književnemu jeziku.
Sicer pa je bil Vuk prinesel kal teh nazorov že s seboj, tako da sta si prišla oba v svojih mislih takorekoč drug drugemu naproti. Vuk je bil namreč opazil, da je že Mušicki povpraševal po narodnih pesmih, a on tedaj ni imel poguma, da bi se oglasil. Ko je bival pozneje v Srbiji, mu je prišla nekoč v roke zbirka pesmi — bil je Kačičev »Razgovor« — in tedaj je spoznal, da se Mušicki ni šalil, ko je pozvedoval za enakimi proizvodi. Prišedši na Dunaj, je bil Vuk prinesel s seboj rusko pesmarico, in ta mu ni dala miru ; saj je vedel, da imajo tudi Srbi mnogo takih narodnih zakladov. Toda Vuku je nedostajalo podjetnosti.
Tu je posegel vmes Kopitar ter ga napotil k nabiranju narodnih pesmi, opozarjajoč ga na Kačiča, Fortisa in Herderja in kažoč mu njih zbirke —• in 1814. 1. je izšla »Mala prostonarodna slaveno-srbska pesmarica«. Zasluge Kopitarjeve za izdajo je priznal sam Vuk v pismu do Mušickega.
Uspeh te zbirke je bil zagotovljen ; poleg Kopitarja, ki je pre-skrbel prevod v prozi ter ga poslal Goetheju, je bil najboljši pospe-šitelj Jakob Grimm, ki se je prav tedaj mudil na Dunaju. Grimm je / že nekaj časa poprej proučeval razmerje med umetnim in narodnim pesništvom ter se je pokazal tudi pri tem kakor drugod temeljitega misleca; sedaj se je seznanil tudi z Vukom ter se učil srbski, da bi mogel citati srbske pesmi v izvirniku. Za »Wiener Literatur-Zeitung« je napisal laskavo in poučno oceno, v kateri je s kritičnim očesom spoznal in poudaril prednosti srbskega narodnega pesništva. Boljšega in sposobnejšega zagovornika si Vuk pač ni mogel želeti. —
L. 1815. je Vuk še vedno nabiral pesmi ter jih izdal še isto leto kot drugi zvezek; posvetil jih je Kopitarju, ki jih je tudi kratko
2*
20                                           Fr. Vidic: Kopitar in Vuk.
naznanil. L.  1814. pa je izdal Vuk tudi  »Pismenico«, v kateri je razpravljal o jeziku svojega naroda in njega pravopisu. —
Kopitar je bil zadovoljen s svojim učencem in ponosno je pisal Dobrovskemu 1815. L: »Ravnikar in Laibach und Jarnik in Klagenfurt, der Vuk in Karlovitz, etc. — sind mein einiger Trost pro Cisdanu-bianis.«1) — Toda to Kopitarju še ni bilo dovolj, in z dalekosežnim svojim pogledom je zasnoval takoj nove načrte. Že 1. 1815. je pisal Dobrovskemu: »Praeter pjesmaricae continuationem, non dimittam illum quin et lexicon serbico-altslavico-germanicum confecerit. Quam omnes hi Serbi, qui nune, Vlkium excipio, vo iskušanje sunt Russos adorandi, veram altslavicam nescicntes! quam illi omnes post tuam grammaticam resipiscent! Pjesmaricae excmplum cum male seripta mea versione verbali per Bertuchium miši Gothio . . .« In v septembru istega leta mu je pisal: »Mein Vuk macht jctzt ein serbisehes Lexicon. Diirfen wir Ew. Hw. auch unter die Praenumerantcn auf die Fortsetzung von Vuks lrbcHapnua setzen ? . . .« Nato je odgovoril Dobrovsky (20. okt. 1815. 1.): »Auf allc Schriften Vuks mogen Sie auf 2 oder 3 Exemplare pranumerieren.«
Vuk se je res takoj lotil slovarja. Da ga ne bi ovirale v delu materijalne skrbi, ga je vzel 1. 1816. k sebi Mušicki, ki je bil tedaj upravitelj samostana v Sišatovcu. Kopitar je Vuka toplo priporočil, pišoč Mušickemu: »Er vviinscht W3nigstens das Latein noch zuzu-lernen, ich w(insche das auch, sowohl weil jeder Unterricht dem Genic immer auch nutzt, al s beinahe noch mehr, damitt mittelmassige Kopfe, die aber die Schulen durchgemacht haben, ihn nicht ilber die Achseln ansehen sollen.« — Vuk je v Sišatovcu marljivo delal; zbiral je pesmi in besede za slovar, Mušicki pa ga je vrlo podpiral. Pa tudi Kopitar ni miroval; pošiljal mu je razne pomočne knjige in mu dajal svete, katere je sam dobival od Dobrovskega.
S početka niti Kopitarju, niti Vuku še ni bilo docela jasno, v kolikem obsegu naj se izda slovar. To kaže oznanilo iz meseca marcija 1. 1816.; a že tedaj so se začele gonje proti njiju nameram. Kake nazore so imeli ljudje o Vukovem delu, dokazujejo njega besede: »Bilo je onda učenih Srba u Beču, koji su sav ovaj posao držali za bezposlicu, i govorili mi u oči, da ne kvarim artije uzalud.« Metropolit Stratimirovič pa je celo zaukazal Mušickemu, da mora Vuka zapoditi, češ: »Teraj Vuka iz manastira, jer ču inače ja oterati i tebe i njega . . .«
*) Op.: Skoro vsi citati iz pisem so iz Jagicevega zbornika »IhlChMa j|o-GpoBCKaro n Koriirrapa«, St. Pctcrburg 1885.                                         /V.r.
Fr. Vidic: Kopitar in Vuk.
21
In Vuk se je jeseni, 1. 1816. res vrnil na Dunaj. Tukaj ga je izdatno podpiral Kopitar. Vuk je pisal Mušickemu, da ga Kopitar vsaki dan obiskuje, in da skupaj pregledujeta slovar. Delo je dobro napredovalo, in dne 23. marcija 1817. 1. je pisal Kopitar Dobrov-skemu, navajajoč vzroke svojega molka: »Die zweite (Ursache) ist Vuk's reinserbisches Lexicon (etwa 70 Druckbogen), dazu ich das Deutsche und Lateinische seit October bis jetzt machen musste; nun sind wir bereits an der Feile, und in etwa 6 Wochen beginnt der Druck. Sie \verden darnit wohl nicht durchaus, doch im Ganzen sehr wohl zufrieden sein . . .«
A tako naglo ni šlo, kakor sta si mislila Kopitar in Vuk. Meseca avgusta 1. 1817. je pisal Dobrovskj: »Vuk und Ihnen wtinsche ich zur Vollendung des serbischen Werkes Gltick, und wilrde dazu bevtragen . . .« slovar pa je izšel šele meseca decembra 1818. 1. Kopitar je želel, da bi Dobrovskj povzdignil svoj glas v prid slovarju: »Ex Vukii lexico videbis, quam non serbice scribant obscuri, sed miro barbare . . . Sed ante omnia fac recenseas Tu lexicon Vuki; mihi non credent & tu melius longe probabis.« Toda Dobrovskj ni ustregel njegovi želji. — Ker je bil Vuk v silnih denarnih zadregah, je vzel nekoliko izvodov svojega dela ter 1. 1819. odpotoval na Rusko, najbrže, da si zagotovi kako pomoč. Povsod so ga prijazno sprejeli; seznanil se je z odličnimi osebami —¦ s Karamzinom, Rumjancovom, Adelungom — in obiskal je   vsa glavna mesta.
Medtem pa se je doma in po Nemškem širila slava njegovega dela; Jakob Grimm ga je laskavo ocenil. Za slovar je imel največjo zaslugo Kopitar, ki je sam sestavil nemški in latinski del in predlagal fonetiški pravopis. Tudi biser Vukovega slovarja, etnografski opis raznih običajev srbskega naroda, je Kopitarjeva zasluga.
Vrnivši se iz Rusije na Dunaj, je našel Vuk ondukaj Dobrov-skega, katerega je bil Kopitar naposled vendarle zvabil na Dunaj. Z njim se je prepiral o raznih točkah, ker Dobrovskj ni bil vedno istih misli, kakor Kopitar in Vuk. — Doma pa gonja zoper Vukov slovar še ni bila ponehala; njegov jezik so nadvali »svinjarski«, ker je v delo sprejel tudi obscene izraze —• po nasvetu Kopitarjevem! A to Vuka ni oviralo; priznanje na Ruskem in Nemškem ga je navduševalo, in tudi doma si je bil že priboril precej pristašev. Polemike, katere je moral vojevati s svojimi rojaki, so njegov ugled le še povišale ter razglasile njegovo ime. —
Koliko gmotne podpore je dobil Vuk na Ruskem, ni znano; istina  pa  je,   da je   bil tudi   izza  ruskega   potovanja v   denarnih za-
22
rr. Vidic:  Kopitar m  Vuk.
dregah; včasih je moral zastaviti ali prodati celo svoje knjige. Tako se mu je zgodilo, ko je hotel 1. 1820. v Srbijo. Kopitar mu je tudi tedaj pomagal. Dobrovsky je namreč pisal Kopitarju (14. maja 1820): »Die Prager Vereinigung gedcnkt alle Biicher, die Vuk feil bietet, um die angesetzten Preise zu nehmen.« Kopitar je hitro odgovoril in se potegnil za Vuka (26. maja 1820.): Vuk will in 14 Tagen schon nicht mehr hier sein, sondern wahrscheinlich auf dem Wege nach Belgrad, nisi quid aliud evenerit pro alio loco, ut scis tu solus . . . Ich glaubte in Ihrem Sinne zu handeln, wcnn ich ihm noch fl. 60 W. W. zu den vorigen fl. 40 a conto gabe (denn za hoiiojiio verkauft er, wie Sie wissen) und wollen Sie bis dare, cito dando, so weisen Sie den noch iibrigen Rilckstand von (glaub' ich) fl. 160 hier a vista an fiir die Biicher, die ich dagegen in Venvahrung nehmen will.« — Dobro vskj je bil zadovoljen s predlogom Kopitarjevim in se je samo jezil, da Vuk ni poprej ničesar omenil, češ: »Und gerade muss auch Vuk jetzt eilen. Warum riickte er mit der Sprache nicht heraus, so-lange ich in Wien war.«
Meseca junija 1820 1. je bil Vuk že v Srbiji. Govorili so tedaj, da ustanovi šolo, ali da bode Milošev tajnik; toda že prihodnje leto je bil zopet na Dunaju.
L. 1823. je bil Vuk v Halli, kjer se je hotel poprijeti medicine. Na Nemškem je občeval z naj odličnejšimi možmi: s Vaterjem, Grimmom, Goethejem, in Kopitar je z veseljem poročal Dobrovskemu (31. dec. 1823.): »Grimm und Goethe nehmen sich Vuk's an; er-sterer ubersetzt seine Gramm. ins Deutsche et imprimitur jam Lipsiae, letzterer   seine   Lieder im Journal fiir Kunst   und Alterthum etc« —¦
L. 1823. je izdal Vuk tretji del narodnih pesmi, prihodnje leto pa je že pričel drugo izdajo. Prvi zvezek je z velezanimivim vvodom priporočil Grimm, Kopitar pa je priobčil v časopisu »Wiener Jahr-biicher« jako obširno, preko 100 strani obsegajoče naznanilo. Medtem pa so izšle narodne pesmi tudi v nemškem prevodu iz peresa gospe Talvjeve v Halli. —
Kdaj se je vrnil Vuk z Nemškega, ni lahko določiti; meseca aprila 1. 1824. je bil v Temešvaru, jeseni 1. 1825. pa zopet na Dunaju. Od tod je pisal Mušickemu jako otožno pismo, v katerem mu je bridko potožil o bedi. Vuk ni pretiraval, toda res pa je, da ni znal gospodariti.
Ondaj je ostanovil Vuk časopis ali almanah »Danico«, v ka-keri je priobčeval jezikovne in zgodovinske članke, med drugim tudi životopis  Miloša   Obrenoviča.   Prvi letnik »Danice« je provzročil ne-
Fr. Vidic: Kopitar in Vuk.
23
prijetnosti avtorju in — cepzorju Kopitarju! Le-ta je ves ogorčen pisal o tem Dobrovskemu: ». . . wegen des letzteren hat der pretendu-Gelehrte und effectivement verhatzschelt despotische Vukomastix (oder Xux6[X5t7tn^) SS. den Censor belangt als Profanator des Heiligen.«
Na poziv Milošev je potoval Vuk 1. 1829. v Srbijo, kjer je zbiral zakone; a temu delu ni bil prav kos. Ker se je poslej nekoliko razprl z Milošem, se je vrnil 1. 1832. zopet na Dunaj, kjer je ostal z majhnimi presledki do smrti. —
Kako je cenil Kopitar Vuka, dokazuje tudi pismo Dobrovskega Koppenu (14. I. 1826.): »Ihm (namreč Kopitarju) ist Vuk tiber Alles!« Skrb za Vuka je pokazal Kopitar večkrat. Rusko svetopisemsko društvo je nagovorilo Vuka, da je prevedel novi zakon. Toda cenzor Stojkovič je po svoje popravljal rokopis ter ga naposled pod svojim imenom izdal. Vuk je potem sam na svojo roko izdal odlomek z naslovom »Ogledi svetoga pisma na srpskom jeziku« (1824) v dokaz, da je njegovo delo boljše. Podlo ravnanje Stojkovičevo je seveda tudi nervoznega Kopitarja ogorčilo in v pismih do Koppena je večkrat radi tega zagrmel. Tako je pisal dne 15. sept. 1. 1825.: »Ftir Vuk danke auch ich Ihnen. Ich glaube, es ist Pflicht, einen so guten Kopf zu protegiren ohne sich durch das Geschrev der obscuri viri irre machen zu lassen. Anzi, ihm dagegen beizustehen. Der Bund der Serben und R. wird durch uns nicht leiden, wenn es auch die obscuri tausendmal drucken lassen . . . Aber dass man dort den armen Vuk bestohlen hat (ein plagium ist noch ein schandlicherer Diebstahl)! Soli man denn von euch immer nur solche Dinge horen und erfahren ? . . . Der si. v. En^el hat euch schon weLen des Nach-druckes von Raitsch Vorwurfe gemacht. Nun lasst ihr gar Ms. schnell abschreiben und gebt sie in (schlechter) Uebersetzung und mit noch schlechteren Zusatzen, mit Nennung des Bestohlenen heraus! O moreš! Wenigstens solit ihr den Dieb anhalten, alles dafur ihm zugekom-mene an den unghicklichen Familienvater auszuliefern, und dafur mit Nase und Ohren nach Sibirien zu wandern.« In dne 1. okt. 1. 1825-je zopet pisal: »Das ist doch infam, dass ein Subalterner ihrer affaires etrangeres ein anvertrautes Ms. tibersetzt und vor dem Original drucken lasst, dafur Tausende einstreicht, und der arme Autor, Vuk darben muss! Nur Ehrlich wahrt lange. Euer plagiarius ahnt gar nicht das Unrecht, und nennt Vuks Ms. in der Vorrede. Welche Barbarev! oder Schamlosigkeit?«
Kopitar  je   izkušal   izposlovati   Vuku   denarno   podporo,   da bi le-ta lahko potoval po Srbiji in izdajal svoja dela.   Zato se je obrnil
24
Fr. Vidic: Kopitar in Vuk.
do Koppena pišoč mu (14. febr. 1826.): »Vuk ist durch das unwiir-dige Plamat des — German in wahrer Verzwciflung. Ich darf mit gutem Gewissen, und Grimms, Ihrem und allcr Competenten dabei bleiben, ihn fur den besten Kopf Serbiens, den ich kenne, zu halten; vor allem ist er ein grammatisches Genie . . . Komite ihm nicht der Minister, von Seite der Academie oder sonst, auf ein paar 2 bis 3 Jahre den kleinen Nothpfennig von etwa hundert Dukaten pro Jahr amveisen, um ihn cntweder fur die erseheinenden Slavica im Siiden in Evidenz zu halten, oder was noch besser ware, ihn mit dieser Summe und Empfehlung nach Serbien zu schicken, um dort was Romanzow versaumt hat, das Bulgarische, Macedonisch-slavische, Wa-lachische und Albanische befriedigender zu studieren. Die Ausbeute wiirde nicht nur die slavisehe Sprachkunde, sondern auch die Ge-schichte, Geographie, Manuscriptenkenntniss etc. bereichern und dies alles um nur ein hundert Dukaten jahrlich. Auch ich wtirde daher von ihrer Sendung des Vuk profitiren, in jeder Hinsicht als Slavist, als Walachist und als Albanist.«
Koppen je bil voljan ustreči Kopitarjevi želji; govoril je o tej stvari z ministrom Šiškovom, ki je obljubil svojo pomoč. Koppen je vse to sporočil Kopitarju in mu velel, naj Vuk sestavi načrt, Kopitar pa je odgovoril (22. marcija 1826.): »Vuk bittet, wenn Sie schon etwas fur ihn beim Minister thun wollen, es bald zu thun, ut bis des, cito dans.« Vuk je meseca maja poslal Kopitarju zahtevane pogoje in načrte ter dostavil: »Ako h;U)Oto sa hoopo, bh HOHiere obo Motte nHCMO iiociiaru r-Hy Keinit:Hy; cn\io m.v imuinre oco5hto, ako ihto mucih 'ioHiiTH, HeKa raeja op3o; ,i,ok ce ra HajecaM i>e Kaitora ;u'yror iiocia iiphmho.«
In 1. 1834. je Vuk res potoval preko Dalmacije v Črno goro. Tako je spoznal tudi zapadne dele srbskega naroda. Sad njegovega potovanja so bile že 1.  1836. na Cetinju izdane »Srpske narodne poslovice.«
Iz vsega tega je jasno, kako tesno je bilo spojeno življenje in delovanje obeh mož. To pa je bila tudi najlepša in najsijajnejša doba v Kopitarjevem življenju. Dasi je šele sedaj napočila doba njegovih večjih del, zlasti epohalnega »Glagolita Clozianus«, vendar Kopitar ni bil več zadovoljen in srečen. Ko je bil 1. 1829. legel v grob v Pragi njegov »mojster« Dobrovskj, se je nadejal Kopitar, da se prenese težišče slavistiških študij na Dunaj, in da jim bode on glava. A z nevoljo je opažal, da se ustanavlja v Pragi novo središče, ki je dobivalo svojo veljavo po Safariku; le-to novo zve^o je sledil mladi naraščaj, Kopitarja pa so se nekako ogibali. Vse to je moža hudo bolelo; postal je nekako pobit in otožen ter je svoji užaljenosti tudi
Fr. Vidic: Kopitar in Vuk.
25
v pismih dal večkrat duška. Pridružile so se še, neprijetnosti radi naučnega slovnika in radi izdaje Florjanskega psalterja, ki so ga zapletle v polemike, ki so ga hudo bolele. Postajal je zdražljiv, občutljiv; žalilo ga je, ko je videl, kako je osamljen, in jako je pogrešal tiste prcsrčne odkritosti, ki je vladala med njim in Dobrovskim. V Pragi pa ga niso razumeli, ga krivično sodili in obkladali z malo laskavimi priimki, kakor »Hofslavist«,  »Mephisto«  i. t. d. . . .
Ko se je drugikrat povrnil iz Rima (1843), je začel bolehati. K bolezni na pljučih se je pridružila še duševna bolest, ker so ga mučile gmotne skrbi. Svoje prihranke je bil namreč izročil rojaku dr. Gostiši, češ, naj jih naloži na obresti, ne da bi bil zahteval pismenega potrdila od njega. Ko pa je Gostiša nagloma umrl, ni hotela vdova nič o denarjih vedeti, in Kopitar je izgubil svoj imetek, kakor je Miklosich dejal,  okoli 20.000 gld.
Tako se je torej z grdim disakordom končalo njegovo zanimivo, viharno in nemirno življenje, in dne 11. avgusta 1. 1844. je preminil pri svojem prijatelju Jenku. Neko tolažilo in zadostilo mu je bilo pač odlikovanje in priznanje, ki mu je proti koncu življenja dohajalo od vseh strani. Pokopali so ga na Marksovem pokopališču na Dunaju, kamor mu je dvajset let pozneje (1864. 1.) sledil tudi njegov drug — Vuk . . .
Kopitar in Vuk sta si priborila vsaki za svoj narod nevenljivih zaslug; Kopitar, skozi katerega življenje se vleče kakor rdeča nitka ljubezen do slovenskega naroda, je s svojo učenostjo proslavil slovensko ime po širnem svetu, Vuk pa je s svojim delom položil temelj novemu književnemu življenju srbskega naroda in seznanil svet z ne-dosežno lepo narodno poezijo srbsko.
Naroda, slovenski in srbski, sta se torej po pravici čutila dolžna, da pokažeta na kar najdostojnejši način svojo hvaležnost vernima, velikima sinovoma; in kakor sta oba velikana skupno delovala in si bila soseda tudi po smrti, tako so tudi Slovenci in Srbi vpričo zastopnikov drugih slovanskih rodov skupno dvignili in prepeljali njiju posmrtne ostanke v domovino — v belo Ljubljano in v Belgrad (10. okt. 1897. L). In sedaj sta ločena ter počivata vsaki v svoji domovini, katero sta toli ljubila; »mogočna Sava pa« — tako je prav po-etiški završil dr. Murko svoj govor o Vuku — »ki tako lepo veže tri najbližja plemena na slovanskem jugu, bo nosila mimo bele Ljubljane in šumela pod Belgradom Vukovim ostankom pozdrave naših snežnikov in drugih gorskih velikanov, zelenih hribov in cvetočih poljan Kopitarjeve domovine !«