Sveti Peter, čebelar.
(Legenda.)
lVTekega lepcga poletnega dne pokliče sveti Peter *¦ »• Jczusa, naj gre pogledat njegov ulnjak. Bilo je pa to baš tisti čas, ko so rojile čebele. Ko je sveti Peter Jezusu kazal ulje, izleti iz enega panja velik roj čebel, pa se vsedejo na bližnjo hruško. Sveti Peter teče, izvanredno vesel, po panj, da bi po-grebel vanj čebele. Medtem je pa sedel Jezus v senci košate hruške in pozorno opazoval svetcga Petra, kako je hitel, da bi spravil čebele v panj. Dan je bil neznosno vroč. Čebele niso hotele v panj, ampak so letale okolo svetega Petra in mu sedale na roke, na vrat in glavo. V tem šumu pa piči ena čebela svetega Petra v vrat. Peter hoče čebeli streti glavo, toda ni imcl časa, kajti čebele so od vsch strani priletele in ga grozno opikale. Jezusu se je smilil sveti Peter, zato je zapovedal čebelam in šle so v panj. Ko je bil sveti Peter s tem po-slom gotov, je potožil Jezusu svojo nesrečo in se mu zahvalil, da ni umrl. Pa mu Jezus ljubeznivo odvrne: »Poslušaj me, Peter, in si dobro zapomni! Če bi jaz ravnal z grešniki tako, kakor si ti danes z čebelo, bi moral pomoriti vse ljudi.
Sveti Peter je uvidel, da je bil čebelam krut, in je obljubil, da bo z živalmi in ljudmi potr-pežljiv.                                                France Brzin.