Še letos pričakujejo boljše 
rezultate tudi v drugih 
republikah
V   Srbiji,  kjer  so  bili  pogoji  uekoliko driigačni kakor v  Sloveaiji iju  aa Hrvat-skem,  še  vedao aiso  ustaaovili liraailnic v  v'seh okrajih. V tej  repuJbliki je prišlo do    določeaega    ujpada    števila    hraailno kreditnib odsekov: 1. 1955 jili j-e bilo 1J554, ieto dai kasaeje 1.240, 1. 1955 1.084, koaec 1.   1956  pa   1.052.
število vJagateljev pa je po drugi stra-ai zaašaJo konec laaskega leta 43.083 in je bilo za 10.560 višje kakor v 1. 1955. Tudi hrani.lae vloge so v tem letu neko-liko porasle: 31. deceaibra so zaašale 145 milijonov — za 4 milijone več kakor prejšnje leto. Iz zbraaih vlog so dobili zadružaiki posojila v višiai približno 60 milijonov din.
V   zadajeai   času   se   loteva   Zveza  hra-aiilaic  Srbije   ukrepor  za  aitrejši   razvoj odstkov pri  zadrugah,  povečaaje   števila vlagateljev in vlog. Izdeluje priročaik za hranilao kreditno poslovaaje  kmetijskih, zadrug, ki  razen  poslovanja s hraaiJaimi vlogaaii  določa   tudi   način  poslovanja  z obračuaskimi   knjižicami.
Zbiraaje hraailaih vlog je bilo do koa. ca 1. 1955 neznatiio, kar je delao posle-dica preaiajhaega dela za orgaaiziraaje araailDih odsekov in propagaade za var-čevaaje pn zadTužmtih. Po ustanovitvi Zveze zadružaib hraailaic se je to delo začelo razvijati hitreje in bolj učiokovito. Med drugim je bila ustamovljeaa komi-sija za pospeševaaje varčevaaja z aalo-go, da rešuje vprašaaje orgaaizacije in drugih  tehaičnili  poslov.
Na temelju aepopolaiii podatkov znaša-jo hrauilae vloge pri odsekih kmetijskih zadrug v Bosai ia Hercegoviai le pribJiž-ao 24 milijonov. Plaa razvoja hraailno kreditaega poslovanja t letošajem letu določa, aaj bi se razen reorgaaizacije la aktiTiraaja de:la ustaaavljale tudi hra-nilnice  kmetijskih  z-adrug.
Specifičai pogoji, v katerih so do laai poslovale kmetijske zadruge v Makedo-niji ia Crai gori, aiso omogočali uspeš-nejšega razvoja hraailao kreditaega po-slovanja v teh republikah. Stevilo odse-kor in zaesek hraailaib vJog sta aezaat-na, posebao v Črni gori.
Glede aa opisaao problematiko je eaa izmed aajvažaejših aalog okrajaih za-družaih hranilnic v prihodnjem razdobju, da se osredotočijo na stalno izpopolnje-vaaje ongaaizacije in razvoja ara«i,lao kreditaih odsekov kmetijskih zadrug s postopaim preliodom k popolnejšim obli-kam poslovaaja. Ne smemo pozabiti, da je treba pospeševati prav tiste oblike po-slovaaja, ki najbolj ustrezajo du-ločeni-srediai in pogojem. Tako delo lahko po-speši razvoj araailao kreditnega posiova-nja kmetijskih zadrug, kar bo koristilo tako zadrugam  kakor  zadružnikom.
Miloš Bogdanovič