SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 52
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 24 de diciembre - 24. decembra 1998
Božična
Noj vam zaupam, ki me že poznate: kako bi rad, da prav na Svet večer kamele bi na ulice Ljubljane zanesle
tete slavne učenjake,
ki našli so pri Jezuščku svoj mir.
Seveda bi z darovi obloženi Se šli predstavit Vsem politikom
Pa strokovnjakom z vplivom v vsej deželi, ln bi poročali, kako prispeli so v luči zvezde na Gospodov dom.
®b vonju tiste prave črne kave (aiorda ob naši ljubi Radenski)
^ še razlagali,
knV
uko so stare in svete bukve Hm prerokovale,
^° se gotovo kralj miru rodi.
k'viznali bi, kako so Ga spoznali
P° znanosti
1,1 Po šepetanju zvezd.
0rda bi naši vplivneži se Izbrali \n to, kar Jezuščku ni prav, izgnali lz naših lepih krajev, tudi cest.
Vladimir Kos
(s prisrčnimi pozdravi, zmeraj hvaležen za Svobodno Slovenijo).
Cecilija Grbec
r
sl
Blagoslovljen, ki prihaja
P°d tem motom nastopa te dni v Slo-IH Zbor solistov iz Argentine, ki pri-J ftteditirane koncerte sakralne glasbe °vnih klasikov in slovenskih cerkvenih
ov, povezanih z branjem božje bese-^ duhovnih pisateljev, kakor pišejo
de
sami
Q kopali so že v cerkvi Marijinega £ aajenja v Ljubljani, v župnijski cerkvi v . wiici, v stolnici v Kopru, v cerkvici Sv.
Palia V ^or*c* (Italija) in tako dalje, nasto-bodo tudi v stolnici v Ljubljani.
sem se udeležil koncerta v Cerkvi II,ega Oznanjenja 8. t.m. (pri frančiš-
Marjjj
kanih) ob nabito polni cerkvi in navdušenem poslušalstvu.
Kot nestrokovni laik bi nastop opisal v samih superlativih, tudi zbor (sami solisti), ki ga sestavljajo Cvetka Kopač, Ani Rode, Silvia Bunge, Matija Debevec, Armando Noguera in Luka Debevec Mayer je podajal posamezne točke vzorno. Pri orglah sta sodelovala Gustavo Andres in Ivan Vom-bergar.
Božičnemu miru, ki ga oznanja zbor solistov, se pridružujem tudi sam in ga voščim vsem Slovencem v Argentini.
Marijan Schiffrer
Janez Janša po TVS
Pjje Vet Socialdemokratske stranke Slove-. (SDS) je na seji največ pozornosti ,etl*l oceni letošnjih lokalnih volitev, ednik stranke Janez Janša je rezultat v°litv 23 c*°*5er’ sa-i so Ictošdie lokalne Sg Ve Lile ugodne za pomladne stranke, ki s0 Ropale razdrobljeno, kljub temu pa Jan-*6 ni°čnejše od strank kontinuitete.
>a
'L'ah
Jc za edino možnost na naslednjih vo-! omenil združitev pomladnih strank,
sl h'
pj.( 1 korale stranke, ki imajo skupna tj^u izhodišča, sodelovati in delati ' ne pa med seboj obračunavati.
. ^ša je v pogovoru za TV Slovenija Ocenil, da je napoved združevanja Slo-(Judske stranke (SLS) in Slovenskih ih demokratov (SKD) „doslej naj-
bolj resen poskus združevanja dveh strank s skoraj enakim programom”. SDS takšno združevanje pozdravlja, vendar le, če bi s tem nastala močnejša stranka, ki bi zagovarjala nekakšen povzetek dosedanjih programov obeh strank. „Z združitvijo pred volitvami bi socialdemokracija dobila resnega koalicijskega partnerja za naslednje volitve, ob uveljavitvi večinskega volilnega sistema pa bi kasneje lahko prišlo tudi do tesnejših povezav,” je nadaljeval Janša.
V primeru, da bi se vladna kriza nadaljevala, bi bili tako prehodna tehnična vlada kot tudi predčasne volitve boljša rešitev od trenutne situacije. Vendar pa je za izvedbo predčasnih volitev potrebno najprej spremeniti volilni sistem.
Nadškof Rode na TVS
V božičnem pogovoru na Televiziji Slovenija 20. decembra je ljubljanski nadškof dr. Franc Rode med drugim omenil spravo, ki je med Slovenci ena najbolj nujnih stvari. Eden od pogojev za spravo, ki je konkretna stvar, je ta, da tista zgodovinska dejstva, ki so nas delila na dva pola, prenehamo gledati v nekakšni mitološki luči. „Ko bomo znali gledati preteklost skozi prizmo osebnih usod, ko bomo uvideli realnega človeka iz tega ali onega tabora, bo sprava veliko lažje stekla.”
Ob reformi Cerkve na Slovenskem je nadškof navedel, da so slovenski škoije predloge za nove škofije že poslali v Rim, tam pa bodo odločili, koliko jih bo in kje bodo. Priprave na obisk papeža Janeza Pavla II. prihodnje leto v Sloveniji že potekajo in prav gotovo bo ta obisk enako uspešen, kot je bil tisti maja 1996.
Dejal je še, da je Cerkva na Slovenskem precej škode napravil način, kako se ljudi obvešča o razmerah (gozdovi, šolstvo itd.); ter da je ves dnevni tisk enako usmerjen in da izrabi vsako priložnost, da napada Cerkev in krščanstvo kot takšno.
Svobodna Slovenija želi vsem sotrudnikom, raznašalcem, naročnikom, dobrotnikom in bralcem, tako v Argentini kot po svetu in v Sloveniji blagoslovljen božič ter sreče v novem letu 1999
Razstava
družinskih
jaslic
Ljubljanski nadškof Franc Rode ter županja Vika Potočnik sta v stekleni dvorani atrija ljubljanskega Magistrata 18. decembra odprla razstavo družinskih jaslic, ki jo tednik Kmečki glas letos prireja že devetič, z njo pa želi obogatiti tradicijo izdelovanja jaslic na Slovenskem ter tako prispevati k bogatenju slovenske kulturne dediščine.
Nadškof Franc Rode je ob odprtju razstave povedal, da jaslice zaznamujejo krščansko zavest že stoletja in da spominjajo na osrednji dogodek krščanske vere, so pa jaslice po njegovem mnenju tudi dogodek radosti in veselja za vse ljudi. Županja Viktorija Potočnik je ob tem poudarila, da bi se morala spet oživeti množičnost izdelovanja jaslic, ki so jih v marsikaterem domu zamenjale kupljene jaslice.
Komisija je med 34 jasličnih skupin nagradila pet razstavljalcev, odprtje razstave je s peljem obogatil komorni fantovski zbor Škofovske klasične gimnazije.
MARKO FINK
dobitnik nagrade Prešernovega sklada za leto 1999
Predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jože Kušarje 17. decembra sporočil, da bosta leta 1999 Prešernovo nagrado prejela skladatelj Alojz Srebotnjak in pesnik Tomaž Šalamun, nagrado Prešernovega sklada pa bodo dobili -avtorja animiranega filma Zvonko Čoh in Milan Erič, baritonist Marko Fink s pianistko Natašo Valant, Komorni orkester Slovenske filharmonije, slikar Živko Marušič, pisatelj Jani Virk in avtor videa Andrej Zdravič.
Predlanskim je to nagrado dobil tudi pisatelj Zorko Simčič. Baritonistu Marku Finku za to najvi.šjo slovensko kulturno nagrado v imenu vseh Slovencev v Argentini čestita Svobodna Slovenija.
STRAN 3:
Božično branje
Zgodilo se je v Sloveniji...
Iz življenja v Argentini
PRIDRUŽITVAM SPORAZUM
Svet EZ in Evropska komisija sta sprejela sklep, da so vsi postopki za uveljavitev pridružitvenega sporazuma EZ s Slovenijo končani, kar pomeni, da bo sporazum v veljavo stopil 1. februarja 1999. Pridružitve-ni sporazum bo nadomestil sporazum o sodelovanju iz leta 1993 ter začasni sporazum iz leta 1997, ki zajema trgovinski del. Pridružitveni sporazum med drugim nalaga postopno liberalizacijo storitev, postopno uveljavitev prostotrgovinskega območja in tujim družbam z določenimi izjemami daje pravico do enakega položaja, kot ga imajo domače. Kot nalaga njegova priloga 13 (španski kompromis), bo na dan njegove uveljavitve po načelu vzajemnosti zagotovljena pravica do nakupa nepremičnin v Sloveniji tistim državljanom EZ, ki so imeli tri leta stalno bivališče na ozemlju sedanje R Slovenije, po štirih letih pa bodo imeli takšno pravico vsi državljani EZ. S tem bo vzpostavljena trdna pogodbena podlaga za nadaljnjo krepitev odnosov EZ s Slovenijo.
PRORAČUN SPREJET
DZ je sprejel 16. decembra z 49 glasovi „za” in 20 „proti” sprejel splošni del proračuna za leto 1999, ki predvideva odhodke, višje od prvotnega predloga za dobri dve milijardi tolarjev in znašajo 960,7 milijarde tolarjev, prihodki pa znašajo 930,9 milijarde tolarjev in so za 2,1 milijarde tolarjev večji kot v prvotnem predlogu proračuna. Proračunski primanjkljaj je ostal enak prvotno predvidenemu in znaša 29,8 milijarde tolarjev.
Pri glasovai\ju o dopolnilih so poslanci praviloma zavračali vse nevladne amandmaje, podprli pa so amandma komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki dodatno namenja Svetovnemu slovenskemu kongresu 8,6 milijona, Slovenski izseljenski matici 48,5 milijona in Izseljenskemu društvu Slovenija 6,9 milijona tolarjev, s katerim naj bi zagotovili večjo transparentnost pri omenjenih treh proračunskih postavkah.
LUČ MIRU IZ BETLEHEMA
V Ljubljano je 20. decembra prispela luč miru iz Betlehema. Osrednja prireditev je bila v obnovljeni cerkvi sv. Jožefa. Luč miru raznašajo skavti, taborniki in člani mladinskih skupin. Med ljudmi dobre volje po evropskih državah seje mir in preprostost. Pri luči miru gre za simbolično dejanje, ko luč iz Jezusovega rojstnega kraja ponesejo v različne kraje po svetu z željo, da bi med ljudmi utrjevala mir in razumevanje.
SLOVENSKO BOŽIČNO DREVO V BERNU
V švicarski knjižnici za vzhodno Evropo v Bernu, ki deluje v sestavi tamkajšnje univerzitetne knjižnice, je postavljeno „slo-vensko božično drevo”. Krasi ga večje število dražgoških kruhkov različnih oblik. Tradicija izdelave tega ročno oblikovanega in okrašenega medenega testa izvira iz vasi Dražgoše nad Škofjo Loko. Posebej za Ber-no jih je izdelala Ana Selan. Ob božični smreki je voščilnica večjega formata z besedilom v nemškem in slovenskem jeziku ter logotipom Slovenija Centra za turistično promocijo Slovenije, ki je omogočil izvedbo te akcije.
ZADNJI ŽUPAN
Po neuradnih podatkih občinske volilne komisije v Horjulu je za edinega kandidata za župana v tej občini Daniela Fortuno (neodvisni) na nadomestnih volitvah v nedeljo glasovalo 95,43 odstotka volilcev.
DEVETI USTAVNI SODNIK
Državni zbor (DZ) je na tajnem glasovanju za zadnje prosto mesto sodnika Ustavnega sodišča izvolil vrhovnega državnega tožilca dr. Zvonka Fišerja. Zanj je glasovalo 46 poslank in poslancev. Njegov protikandidat vrhovni sodnik Janez Metelko pa je dobil 37 glasov, predvsem strank pomladi. Dr. Zvonko Fišer, rojen 1. januarja 1949, je na Državnem tožilstvu RS delal več kot 26 let (torej še pod starim režimom) in je strokovnjak na področju kazenskega prava.
LUKA KOPER
V	Evropski zvezi so Luki Koper kljub močnemu nasprotovanju italijanskih predstavnikov uradno priznali status evropskega pristanišča za izvoz avstrijske zelenjave in sadja. Odločitev pomeni, da bo Luka Koper v primeru izvoza omenjenih izdelkov iz Avstrije obravnavana kot luka EZ. Avstrija je vrtnine in sadje doslej izvažala prek severnoevropskega pristanišča Rotterdam.
POSVET Z ZAMEJCI
Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pripravila prednovoletni posvet o odnosih Slovenije s Slovenci v sosednjih državah. Na posvet je bilo povabljenih približno 50 predstavnikov osrednjih slovenskih organizacij iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Navzoče so med drugim nagovorili predsednik komisije Marijan Schiffrer, predsednik parlamenta Janez Podobnik, zunanji minister Boris Frlec ter državna sekretarka v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar.
KARDELJEVA KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA
Slovenija ne more s prevelikim ponosom gledati na dogodke pred 50 leti, ko so v Združenih narodih sprejemali Splošno deklaracijo človekovih pravic. Tedanja jugoslovanska oblast se je pri glasovanju vzdržala, kar je isto, kakor da bi ji nasprotovala, in sicer z argumentom, da koncept človekovih pravic vodi v fašizem. Še pred tem je Kardelj pisal dr. Alešu Beblerju, jugoslovanskemu predstavniku v Združenih narodih, naj doseže, da v to deklaracijo pride poseben člen, ki bi dopustil pravico držav do ustanavljanja koncentracijskih taborišč, če ugotovijo, da je to v interesu ohranitve reda in sistema. V Sloveniji pa še dolga leta - do 1952 - niso izvedeli, da so izvolili v Združenih narodih to deklaracijo.
NOVA METLA!?
Dan po lokalnih volitvah, na katerih se je Ljubljana nagnila malo bolj v levo, je voditeljica kadrovske službe ljubljanske mestne uprave obvestila vse uslužbence, da letos njihovih otrok, tako kot leta zapored, ne bo obiskal Miklavž, ampak da so se odločili za dedka Mraza. Torej tudi Božička ne bo. Na simbolni ravni je sporočilo jasno: nova metla, nova politika, stara levica.
LIBERALNI DEMOKRATI
LDS je iz letošnjih lokalnih volitev izšla kot zmagovalka, saj je dosegla zelo dober in bistveno boljši volilni rezultat kot pred štirimi leti, je poudaril predsednik stranke LDS in vlade Janez Drnovšek. Glede na sedanje strankarske odnose v koaliciji je dejal, da bo LDS dala prednost delovanju sedai\je koalicije, vendar le pod pogojem, da bo to uspešno; če ne, bodo v LDS poiskali dnige rešitve. Za prihodnje leto se že postavljajo številna vprašanja in dileme, med drugim povezane z delovanjem koalicije in vpeijavo večinskega volilnega sistema.
Hvala Bogu. Vendar en nov činitelj, ki nekoliko popestri argentinski politični oder. Zadnje čase je namreč to področje postajalo precej dolgočasno. Sedaj pa je v provinci Cordoba zmagal peronizem in poživil vlado, streznil opozicijo in odpji nekaj novih vprašanj.
STARA GARDA
Jose Manuel de la Sota bo novi kor-dobski guverner. Prepričljivo (50% proti 40% okroglo) je premagal radikalnega kandidata in dotedanjega guvernerja (Ramon Mestre). Nihče ni bil presenečen, saj so zadnje dni ankete prepričljivo napovedovale peronistično zmago v eni ključnih provinc (tretja po velikosti in druga po politični važnosti).
Mlajšim je ime de la Sota precej neznano. Tisti pa, ki že nekaj let zasledujemo argentinsko politiko, smo ga že večkrat srečali na raznih krajih. Res je, da se je zadnja leta držal bolj v rodni provinci. A pred leti je bil znan na vsedržavni ravni, ko je bil eden izmed vodij takoimenovane „peronistične renovacije”. Šlo je za neke vrste uporno gibanje, ki je še za življenja Perona prestopilo ozke strukture stranke in nekoliko levo pobarvano iskalo novih poti. Poleg njega so bili tedaj v tej skupini še Grosso, Cafiero in tedanji riohanski guverner - Menem.
Menem je kmalu pozabil levičarsko po-barvanost (pravzaprav te barve nikoli ni jemal resno), a ohranil duh renovacije v tem, da je nastopal proti strankarskih strukturam. V tem svojstvu je dosegel predsedniško kandidaturo leta 89, postal predsednik in ustanovil menemizem. Od renovacije tedaj ni ostalo ničesar.
Usoda drugih je manj poznana: Cafiero je propadel kot predsedniški predkandidat, se zatekel v rodno provinco Buenos Aires in postal senator. Grosso je kot župan mesta Buenos Aires (tedaj ga je še določal predsednik države) zašel v nekatere probleme zaradi obtožb korupcije in nelegalnega obogatenja. Da se zadeva pomiri, se je umaknil v Združene države in se trenutno kaj malo vtika v politiko.
De la Sota pa je nenehno deloval v domači provinci in tudi postal senator. Politično se je držal nekaterih starih načel iz dobe renovacije. V zadnjih časih, v spopadih med Menemom in Duhaldejem je izgledalo, da se nagiba bolj k guvernerju, pa je nenadoma postal eden važnih opor menemizma v notranjosti. V vseh teh letih je večkrat kandidiral za guvernerja. To pot mu je uspelo.
PREVLADALA JE LOGIKA
Provinco Cordobo smo v politično ustavnem oziru opisali že v prejšnji številki. Od leta 1983, ko je nastopila sedanja demokratična doba, so jo nenehno vodili radikali. Najprej tri dobe Angeloz, nato Mestre. Lahko bi rekli, da so se kordobčani naveličali vedno iste vladne barve in sklenili, da napravijo spremembo.
Če pa pogledamo nekoliko bolj globoko, je razvidno, da so v ozadju še razni dragi činitelji poleg normalne naveličanosti, ki je prisotna v vseh državah sveta. Po eni strani je bila prva doba guvernerja Mestreja precej konfliktivna. Nastopal je s trdo roko z namenom, da bi v provinci vzpostavil red. Odpustil je večje število državnih uslužbencev, privatiziral razna provincijska podjetja, povišal davke, znižal socialne izdatke. Prvo leto je krepko znižal provincijski deficit, potem pa ga je sploh odpravil. Kot upravnik zasluži najboljši red.
V	tem je bil uspešen. A vse je delal nadvse avtoritarno. Kdo bo rekel, da je Menem storil isto na državni ravni. Res, a Menem je nastopil v dobi hiperinflacije in zaradi
Tone Mizerit
tega imel zaslombo naroda, Mestre paJe povrhu podedoval še slab sloves Angelo® Poleg tega se je od vsega začetka w vztrajno upiral stopiti v povezavo s Solidarno fronto. Ne prošnje, ne pritiski, ne gr°z" nje iz centrale niso spremenile njegovega zadržanja. Zamerila se mu je namreč lokalna fronta, ker ga je prej večkrat kritizirala zaradi vladnih ukrepov. Ko je videl, da ntu preti poraz, je v zadnjem temutku skušal, da bi se kandidat fronte (Llumberto Volan-do) umaknil. A ne krajevna fronta n® celotna povezava se s tem niso strinjali-De la Sota pa je kaj pametno nastopal-Najprej je volitve ohranil strogo na provffl-cjjski ravni (storil je vse, da bi se Menem za časa volilne kampanje ne pokazal v Cordobi), Potem je spretno kazal na vse napal® radikalov zadnjih petnajst let in končno obljubljal na levo in desno. Zlasti je pritegnila njegova obljuba, da bo znižal provtf-cijske davke.
VOZ ZMAGOVALCA
Ta izraz je že stara prispodoba. V Argentini jo zelo uporabljajo, ko rečejo, ®	]
,.hočejo vsi na voz zmagovalca”. In res J bila to podoba, ki jo je tudi televizir ponesla širom države. Na tribuni, s katere so peronistični veljaki slavili zmago, ni prostora niti za šivanko. „Ni kogar več gor 1 so že skoraj obupno klicali, da se je slišal® po televiziji. Le da človek ni vedel, ali se nanašajo na fizično ali na politično platte zadeve.
Še drug izrek poznamo za te primere-„Zmaga ima mnogo očetov, poraz pa nobenega”. Kordobsko zmago si danes laste vs*-Začenši s predsednikom Menemom, pa ce" prav je med volilno kampanjo imel »preP^ vedan vstop” v provinco. Na tribuni st8 poleg de la Sote stala na eni strani Mene11’' na drugi pa Duhalde. Večina peronistiwW guvernerjev je pohitela v Cordobo in 113 predsedniškem letalu je bilo hrupno slavje-Lahko bi rekli, da je menemizen daneS pijan zmage (kot je bila svojčas Povezava provinci Buenos Aires), in ni čudno, da se sedaj zopet govori o predsednikove1" poizkusu nove mandatne dobe.
A ohranimo vsaj mi hladno glavo 111 poglejmo, kako res stvari stojijo. Cordfl|| je svojevrsten primer, ki se na državi ravni lahko ponovi ali pa ne. NajPreJ treba pogledati, kako stvari stoje formalj1, mo. Tu vidimo, da predsednik Menem 111 še ni mogel prevzeti vodstva stranke, ker J Duhalde proti odloku sodnice Servini Cubria, ki se je končno izrekla za MeneTO vložil priziv na sodnijsko zbornico. Ta °r gan pa sestavljata dva sodnika iz radikal11 vrst. Ni čudno, da so po zmagi v Cord0.,,
menemistični guvernerji strumoma nav*
alili
na Duhaldeja, naj enostavno umakne si
lodi"
postopek proti Menemu. Guverner Je zumljivo rekel, da ne, ker ve, da ne popustiti niti za las.
r»'
snie
izm"
V
Tako vidimo, da se stvari v peroru niso bistveno spremenile. V Povezavi tudi niso preveč zaskrbljeni. Iste ankete, so napovedale zmago de la Sote, so g°v j le tudi, da v predsedniški tekmi v pi'oV1 * prednjači De la Rua. Še več: veseli so, d® bile guvernerske volitve prej, tako se Kordobčani odločali za predsednika c pritiska lokalnih problemov.	^
Obenem je s tem porazom kordobs radikalov Povezava pridobila na nioč> pristisk v ostalih provincah, kjer rad1* ? guvernerji niso hoteli sprejeti združen)3 Solidarno fronto, kot je npr. v Rio Neg* Končno pa so te volitve pokazale, d® kavdižizem še vedno živ v teh deže Široka neodvisna masa ne voli strank-kandidate. Isti, ki so danes volili de la ^
bodo lahko jutri volili De la Ruo, ne se jim tresla roka.
Večina ohranja izročila.
da1
VM*v*o
V AVilif«
\ «3»^a
»©if**/*
n*Hf*
		
Bilo je vroče. Poletna wocina je pritiskala in ceste so se polnile preznojenih Mudi. Božič. Težko si predstavljaš rojstvo Gospodovo v tej vročini in v velemestu! V tožbah so postavljali umetne smrekice, tu Pa tam tudi jaslice, a ni bilo pravega božičnega razpoloženja! Zeleni vrtovi in rože so Vse Preveč spominjale na poletje. Kdor je m°gel, je načrtoval počitnice ali ob morju ® daleč pod gorami in mesto se bo izpraz-nUo *n asfalt se bo mehčal v vročini. Otroci so veseli končali šolo, manjši so nadlegova-
11	starše, kdaj da že odidejo z mestne ^jngle, večji so si organizirali po svoje. In 0zič? In Jezusovo rojstvo? Večini je bilo to jkfeč, le bežno so se spomnili na praznike.
so si nabavili pijače, ,,pan dulce“ in Podobno, da s sorodniki malo popraznuje-J°- Primerjali so cene, ugibali, ali bi spekli asado ali kaj drugega, le redki so se zamisli v veličino svete noči.
. Lejla je postavila jaslice, tudi drevešček Je bil ob strani. Električne lučke so se Požigale in ugašale. Vedno manj nas je, je resignirana pomislila. Darko še vedno go-'°ri o sedmih družinskih članih, čeprav jih i(‘ d°lgo ni več. Nekateri so pri Bogu, drugi Otreseni sem in tja, včasih se zberejo, pa sPet ne.
prepodi mračne misli, je vzela v r°ke Meddobje, kar samo se ji je odprlo pri Rubljem poeziji:
dragi mi gozdi, s snegom pokriti,
ljubi razori mi, moje steze...
0	vas ni moč’ mi jih pozabi ti wdobe njih v noči iz sna me bnde.
REZI MARINŠEK
NA ZBRISU
Naslonila se je na odprto okno in se zamislila. Na lipi se je oglašal drozg, mačka se je tiho plazila pod lipo, ali ona je bila daleč proč.
Tudi tam je nekoč stala pri oknu, ptički so brez strahu zobali hrano na okenski polici, ki so jo vsak dan nastavljali mali po maminem naročilu. Bili so lačni in že so vedeli, kdo se jih bo usmilil.
Ali Lejlo je privlačeval grič, kjer so se sankali drugi otroci. Med njimi je opazila postavno Liziko, ki je držala v naročju njihovega Janezka, s kapico tako pokritega, da se je komaj videl obrazček, ki pa je že opazoval večje in mahal z ročicami. Ja, ja, saj se boš tudi ti sankal, gaje mirila Lizika.
Naglo si je oblekla plašč in tudi sama tekla k njim. Mimogrede je v veži pograbila „čukce”, majhne sani in že na daleč je slišala smeh in krike in opazovala veselje vseh. Še jaz, še jaz, se je oglašala Lizika. Janezka je posadila spredaj in sta šla. Prav ob spodnjem robu griča je bil kolovoz in tam je fantička komaj ujela, da ji ni padel s sani. Spet je začelo snežiti, a nikogar ni zeblo. V prvem mraku so se odpravili domov. Sanke so pustili v veži in vsako popoldne je grič oživel. Ob jutrih so po spluženi cesti tekli v šolo, razredi so bili toplo zakurjeni. Nazaj grede pa se nikomur ni mudilo. Opazovali so zajčje stopinje v snegu, vrane so krakale in pri „ceglanci”, kjer je na lahni vzpetini vedno bril veter in so zato rekli „na zbrisu”, so se smeje obračali proti vetru in pazili, da niso zašli v visok sneg...
In pričele so se božične priprave. Fantje so šli v gozd po mah in smreke, v cerkvi so stale jaslice in na vsaki strani na krožnikih posejano žito. Zvonovi so zvonili, pritrkavali in vabili, med njimi tudi zvon Gabrijel, ki mu je mama botrovala in ga poimenovala po pokojnem bratcu.
In potem? Minila je zima, prišla je pomlad in poletje s čisto Krko in študenti so se odpravili v zavode v druga mesta. In glej! Spet so se približali božični prazniki in peto-rica je čakala na avtobusni postaji, ali avtobus je prišel tako poln, da niso mogli vanj. Kaj pa zdaj?, je rekel Savo. Kaj bomo čakali večernega? Ivek jo je ubral čez cesto in tam
 ...------------------------
Na veleposlaništvu smo Praznovali spomin na plebiscit
Ven, is°it’ s katerim smo se Slovenci z ° Ve™10 odločili za samostojno Slove-ir ’ bil izveden 26. decembra leta 1990. ptjj^ nas na južni polobli ta datum ni ^en za praznovanje, ga je veleposla-
0	Praznovalo v sredo, 9. decembra.
Co elePoslanik je povabil v svojo reziden-^stavni ke vseh društev in organiza-enii nov'onaseljencev kakor predvojnih t>ih ^an*:ov> Poleg njih pa še nekaj eminent-2 anov obeh skupnosti.
začetek so zbrani zapeli slovensko ri(.z ^ ’ nak;lr je veleposlanik prof. dr. Jape^ ^Jttar v nagovoru ob tem državnem šega omenil težko pot v zgodovini na-fH'd *lailH'a do osamosvojitve, kakor tudi 0r°> ki so jo dobili doma od drugih
nekje staknil kočijaža, ki bi jih bil pripravljen za sto dinarjev potegniti domov. Sto dinarjev! so klicali, se zgražali in šli v vežo bližnje gostilne in vsak je potegnil iz žepa svojo denarnico in so šteli. Savo je štel in štel, pa sto dinarjev le ni preštel. Z drobižem skupaj je naštel devetindevetdeset dinarjev. Dinar manjka, je pojasnil kočijažu, ki se je približal s staro kočijo in še bolj starim kljusetom. Postrani gaje pogledal fanta, saj s študenti nikoli ne veš, kaj je res. Naložili so se in kljuse je počasi klarn-palo. Mraz je vedno bolj pritiskal, zavijali so se v staro konjsko odejo, dekleta so bila že vsa trda od mraza. Vidiš no, se je domislil Savo, saj imam poln kovček umazanega perila, si bomo pa s tistim pomagali. Melita si je tiščala nos, ko so prišle nogavice na vrsto. Zinka in Lejla pa sta si jih korajžno natikali kar čez snežke. Stemnilo se je in v trdi temi so se približali mestecu. Kočijaž ni hotel nič slišati, da bi jih potegnil prav do doma. S težavo so se skobacali na tla. Zinka se je poslovila, čakalo jo je še kos poti, tudi drugi so se počasi približali domu. Mama jih je veselo začudena sprejela. Mislila je, da so odložili prihod za naslednji dan. Skuhala jim je vina s sladkorjem in počasi so se ogreli.
Če mi bo donna Anita dala čokolado, se je domislil Ivek in grozeče pogledal brata, -gorje se ti, če mi jo boš spet pojedel! Donna Anita, mati priznane šivilje, je imela svoje „viteze” in Ivek je bil med njimi. Savo je skril nasmeh, pa saj so vsi vedeli, kako je nor na skladkarije.
Drugo jutro so okrasili smreko in Ivek je dokončal jaslice. Vse je žarelo v lučkah, vse je že čakalo svetega večera. Spet je snežilo in vse stanovarye je bilo prežeto božičnih dišav in vzdušja.
Na sveti večer je Ivek še prižgal lučko za stajico, zbrali so se pri jaslicah in molili.
V	sobi, kjer je stala smreka, vsa okrašena v lučkah, so ugasnili sobno luč in Lejlo je prevzel občutek resnične svete noči. Zapeli so nekaj božičnih pesmi in Savo je opazoval koliko piškotov in sladkorčkov visi raz vej.
Večji so odšli k polnočnici. Z vseh strani so se bližali ljudje k Božjemu Detetu, s hribovitih vasi, kjer so si v gozdu svetili z baklami, so ogorke potem v nižini metali v sneg. Zvonovi so milo pozvanjali, cerkev se je napolnila in petje, molitev in nadihana
mm BOŽIČNE PRAZNIKE!
cerkev je vse navdajala s skrito slovesnostjo. Duhovnikov glas je danes zvenel slovesno, ubrano. Vsi so bili pri malem Jezuščku in On je bil pri njih.
Molče so se vrnili domov in drugo jutro, že pozno, ko seje mama vrnila od maše, jih je zbudila in počepali so k mizi in mama jih je vesela gostila. Potem pa so prišli na vrsto prijatelji in prijateljice.
Samo poglej, kako hitro minevajo dnevi! Melita se je gubila dolgo pesnitev, ki jo je imela za božično nalogo. Savo je poučeval sosedovega Janeza in najmlajši so se sankali kar na dvoriščni lahni vzpetini. Podstrešje je mirovalo, bilo je premrzlo za pohode, doma so zaklali prašiča, ogromnega kot vedno in Lejla je delila koline sosedom. Za novo leto so se večji naplesali pri organistu, nikomur ni bilo dolgčas.
Še Tri kralje so dočakali in pokovci so si pripravili veliko zvezdo in tudi sami oblečeni v Kralje hodili od stanovanja do stanovanja in sprejemali darila. Medtem je mama pregledala perilo in ugotovila, da je Savo spet zrasel in bo spet naročala šiviljo.
In prišel je dan odhoda. Z melanholijo so se ozirali po vseh in vsem dragim. Dolge ledene sveče so visele raz streh, spet je snežilo, mama jih je založila z obvezno potico in pečeno kokošjo, jih prekrižala in so odšli. Na vogalu pred parkom se je Lejla še enkrat ozrla na ljube zidove, na dom, ki ji je bil tako drag. In sneg je padal in avtobus je naložil študente s prtljago in spet se bodo v šoli znašli s sošolci z različnih vetrov.
Vseevropski koridorji
Slovencev iz tedanje Jugoslavije.
Nato so se povabljeni zadržali še dalj časa v prijetnem razgovoru med seboj in z veleposlanikom in drugimi predstavniki Slovenije.
Dobro se še spominjamo, s kakšnim navdušenem smo rojaki v Buenos Airesu in vsej Argentini poskušali vsaj simbolno podpreti ta plebiscit. Nabrali smo skoraj 1500 podpisov med starimi in novimi naseljenci.
Dobo se spomnim, kako sem v imenu naše skupnosti predstavil te podpise tedanjemu predsedniku parlamenta dr. Bučarju, nato pa v spremstvom slovenske televizije volil - rekel bi v imenu vseh Slovencev v Argentni - tudi osebno.
Tine Debeljak
Deseti vseevropski koridor so potrdili junija lani na panevropski prometni konferenci v Helsinkih. Glavna veja bo potekala iz Salzburga preko Beljaka, Karavank, Ljubljane, Zagreba, Beograda do Niša, kjer se bo razcepila na smer proti Turčiji (Istam-bulu) in Grčiji (Solunu).
Grki pa predlagajo takoimenovano dalmatinsko avtocesto. Povezovala naj bi Benetke, Trst, Reko, Split, Dubrovnik, Bar, Drač in Atene.
Že leta 1994 pa je bil na panevropski prometni konferenci v Atenah potrjen peti evropski koridor od Barcelone do Kijeva. Skozi Slovenijo bo glavna veja potekala od Kopra do Ljubljane in meje Slovenije z Madžarsko. Od tam se bo nadaljevala do Budimpešte, meje med Madžarsko in Ukrajino do Užgoroda, Lvova in Kijeva. Koridor bo imel dve stranski veji. Prva se bo na meji med Madžarsko in Hrvaško odcepila nazaj proti Zagrebu in pristanišču Reka, druga pa bo šla do Slovaške.
Memorandum o koridorju so podpisale vse države skozi katere bo potekal (Italija,
Slovenija, Madžarska, Slovaška in Ukrajina), razen Hrvaške, ki zahteva povezavo med pristaniščema Trst in Reka, da bi bilo reško pristanišče enakovredno s koprskim (imelo bi povezavo z Evropsko zvezo).
Zbornik člankov in dokumentov „TEMNA STRAN MESECA“
Temna stran meseca s podnaslovom Zgodovina totalitarizma v Sloveniji od 1945 do 1990 je zbornik člankov in dokumentov, ki jih je uredil pisatelj Drago Jančar, predstavlja pa plod enoletnega dela širše skupine slovenskih intelektualcev in razumnikov. Knjigo na 850 straneh, od teh 460 strani slikovnih in pisnih dokumentov, je izdala založba Nova revija.
Urednik Jančar z naj ožjim sodelavcem zgodovinarjem dr. Vaskom Simonitijem uvodoma osvetljuje obraz totalitarizma. Prispevki drugih sodelavcev so razvrščeni v vsebinske sklope: Poboji, kratenje človekovih pravic, nasilne razlastitve, procesi, prepovedi, Zapori, Partija in Tigrovci, Svinčena leta, Zadeva 57, Šola, cerkev, emigracija, zamejstvo, Ideologija proti umetnosti, Iskar\ja, premisleki. Na niz vsebinskih sklopov je razdeljeno tudi bogato dokumentarno gradivo, ki najbolj verodostojno priča o obravnavanih dogodkih.
Zbornik so na svetovni dan človekovih pravic 10. decembra v Klubu Nova revija, v navzočnosti številnih živih prič dogajanj na „temni strani meseca”, predstavili direktor in glavni urednik založbe Nova revija Niko Grafenauer, Drago Jančar, Vaško Simoniti in drugi avtorji. Obdelava v zbornik zletih tematik po Jančarjevih besedah še čaka na obdelavo zgodovinarjev, medtem ko je slovenska literatura na svoj način te dogodke že opisala ali reflektirala. O „temni strani meseca” nameravajo avtorji projekta „še naprej govoriti”, o njej pa bi se po Jančarjevem prepričai\ju vendarle moral izreči tudi slovenski parlament.
Avtorji France M. Dolinar, Marjan Drnovšek, Niko Grafenauer, Drago Jančar, Ivo Jevnikar, Milko Mikola, Jože Pučnik, Alenka Puhar, Vaško Simoniti, Janez Suhadolc in Aleksander Zorn - in založba zbornik posvečajo, tako kot razstavo z istim na-slovom v Muzeju novejše zgodovine, „vsem žrtvam komunistične diktature in njenega totalitarnega sistema v Sloveniji, imenovanim in neimenovanim, znanim in neznanim, v čast živim in v spomin mrtvim”.
MARKO KREMŽAR
Jančar v uvodnem besedilu Temna stran meseca med besedami navdušenja v Slovenskem poročevalcu nad govorom maršala Tita 26. maja leta 1945 v Ljubljani „prebere” tudi „zlo prerokbo, napoved uničevanja notranjih sovražnikov”. „Danes najdeni dokumenti in vsa pogostejša pričevanja iz različnih koncev Slovenije dokazujejo, da se je v času zanosnih besed že začelo najstrašnejše pobijanje neoboroženih ljudi v slovenski zgodovini,” piše Jančar in obenem ugotavlja, da je vsekakor dokazano, da so neposredno po osvoboditvi sle-dili ..strahotni masakri neoboroženih vojnih ujetnikov in z njimi iz stanovanj odvlečenih civilistov, metanje trupel v tankovske rove okrog Celja in Maribora, v rudniške jaške okrog Hrastnika, v primorske fojbe in v strašna brezna Kočevskega Roga”. Najmanj 12.000 ljudi. Kmetje, dijaki, izobraženci, ženske in otroci. Vsak posebej, vsak s svojim imenom in priimkom, vsak s svojimi upi in sanjami. Maščevanju je sledil „strah kot program”, piše Jančar in se naveže na usodo misleca Edvarda Kocbeka, pisca novele Temna stran meseca, povojne procese in druge pojave porajajočega se »nacionalnega komunizma”. »Ustvarjena je bila nevidna mreža plazečega se strahu, oportunizma in ponižanj,” ocenjuje Jančar, ki v sistemu zastraševanj vidi neko zakonitost. Kot je dejal na predstavitvi, bi se ob pregledovanju objavljenih dokumentov marsikaj komu danes zdelo celo smešno, če ne bi bilo usodno za posameznika.
Ob koncu 60. let se je pritisk in prvotni val nasilja zmanjševal, skozi 70. leta pa spet stopnjeval. „Danes je komu težko dopovedati, da je bil tudi to čas totalitarizma,” meni Jančar. Priznava, da človek rad pozabi na hude stvari, še lažje hude stvari, ki so jih preživeli drugi, a pri tem polemizira z miselnostjo, da pravzaprav „ni bilo tako hudo”; skratka; »Izgovorov za to, da bi priznali, kako je vsa družba in velika večina njenih posameznikov padla prav na izpitu solidarnosti, ne bo nikoli zmanjkalo. To je tisto, zaradi česar se bo dediščina
(3)
OB UVODU V CRN0 KNJIGO
Avtor ugotavlja: „Od dvajsetih do petdesetih let so komunisti po vsem svetu in poleg njih še mnogi drugi ploskali Leninovi in Stalinovi politiki, da so si skoraj polomili roke.... V letih petdeset do sedemdeset so drugi stotisoči kadili »Velikemu krmarju” kitajske revolucije in prepevali o zaslugah... kulturne revolucije. V novejših časih jih je mnogo, ki so si čestitali, daje Pol Pot (v Kambodži) vzel oblast v roke. Mnogi se izgovarjajo, da ‘niso ničesar vedeli’. Res ni bilo lahko vedeti, ker so komunistični režimi imeli tajnost za eno od posebno priljubljenih metod obrambe,” pravi pisec, a dodaja, da je bilo nepoznanje neredko le posledica slepote, ki jo je povzročilo borbeno razpoloženje. »V štiridesetih in petdesetih letih je bilo nedvomno precej od teh dejstev že poznanih. In zdaj, ko je veliko nekdanjih priliznjenih kadilničaijev na tihem in neopazno zapustilo svoje malike, kaj n£y rečemo o globoki nemoralnosti teh duš, ki so odstopile od svojih javno zavzetih stališč, na skrivaj, ne da bi potegnili iz tega kak zaključek?" (25)
Ob temu neodgovorjenemu vprašanju francoskega avtorja se nam vsiljuje drugo: k;\j naj rečemo o narodu, kjer je vrh nekdanje politične elite čez noč in brez slehernega priznanja odgovornosti in brez obžalovanja prizadetih krivic odstopil od stališč, ki jih je še nedolgo tega vsiljeval
komunistične represije še dolgo držala”. Jančar nas prepričuje, da je za razumevanje tega obdobja treba videti in misliti posamično človekovo usodo, pri tem pa nasuje vrsto osebnih izkušenj in srečanj z »zamolčanimi” osebami, v pni vrsti kulturniki. Izpelje sklep, daje bil »poleg strahu najmočnejše orožje totalitarizma prav molk”.
Jančarju se izenačevanje nacizma in ko-munizma zdi »prehuda simplifikacija”, vendar pravi: »Komunizem je bil drugačen od nacizma in fašizma. Toda bil je totalitarizem. O tem ni dvoma.” Zakonitost tega totalitarizma je bila v tem, da je imel »napako vgrajeno v sebi”; zrušila ga je prav lastna natura. Tudi iz vednosti o zablodah komunizma in slehernega totalitarizma pa raste jasna zavest o demokraciji.
Zgodovinar Simoniti analizo totalitarizma začenja pri boljševizmu v Sovjetski zvezi, ki se je razpredal v države vzhodne Evrope, nekatere azijske, afriške države in latinskoameriške države, nadaljuje pa s »prispevkom” slovenskih komunistov k zgodovini boljševističnega nasilja. Podrobneje izrisuje delovanje tajne politične policije (OZNA/Udba/SDV) v povojnem času in posledice popolne partijske prevlade v vseh porah življenja. V sklepnem delu uvodnega razmisleka ob posameznih primerih ponazarja delovanja totalitarnega sistema še v 80. letih. Vse do njegovega konca je namreč obstajala možnost uporabe represivnih ukrepov proti ideološkim sovražnikom (tajna zakonodaja in predpisi, tajna politična policija in podobno).
V	posebnem besedilu nosilec projekta Drago Jančar razloži še, »čemu ta knjiga, čemu razstava”. Povod je bilo povabilo Muzeja novejše zgodovine, naj zbere sodelavce in v Celcinovem postavi svojo vizijo alternativne razstave novejše slovenske zgodovine. Stvar, ki se je začela humorno, se je razvila v resnejši projekt, je na predstavitvi povedal Jančar. Spomnil je tudi, da so poslanci v slovenskem parlamentu lani na današnji dan z večino glasov zavrnili predloženo resolucijo o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega reži-
ma v Sloveniji in opravili razpravo, ki bo „v zgodovini obveljala za nečastno, necivilizirano in nevredno meril evropske demokracije”. Zato bistveni razlog za osvetlite' temne strani meseca ni samo pomanjkljiv0 zgodovinopisje, temveč »ledena gora prete-klosti, ki nam hoče še naprej vladati; tudi zato, ker je nočemo videti; in kdor je 1,1 hotel videti doslej, je najbrž ne bo videl tudi potem, ko bo odšel z razstave ali odložil knjigo”.
V	zborniku Jože Pučnik piše o množičnih povojnih pobojih, Milko Mikola o P°' vojnih nasilnih razlastitvah premoženja » Sloveniji, Lovro Šurm o kratenju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Slove- j niji v obdobju 1945-1990, Tamara Griesser-Pečar o procesih proti duhovnikom 1111 redovni-štvu po maju 1945, Marjan Horva1
o	prepovedi in zaplembi tiskane besede'' Sloveniji 1945-1990, Ive A. Stanič o povoj' rtih političnih zapornikih na Slovenske® Andrej Ap-lenc o Golem otoku nekdaj111 sedaj, Aleš Gabrič o povojni usodi tigrov' cev, Viktor Blažič o svinčenih letih, Nik° Grafenauer o zadevi 57, Andrej Vovko ° učilnicah na temni strani meseca, Jus1111 Stanovnik o učitelju Vinku Guni, Fran# M. Dolinar o katoliški Cerkvi v Sloveniji P° drugi svetovni vojni, Marjan Drnovšek ° odnosu partije do slovenske emigra^’ Ivo Jevnikar o razdeljeni manjšini.
K poglavju Ideologija proti umetnos11 so svoja analitična besedila prispevali ksander Zorn (Črna stran meseca), Berger (Vitomil Zupan), Andrej Inkret (P£ mer Kocbek), Milček Komelj (Socialistih ideološka indoktrinacija in povojna ste venska likovna umetnost), Ivan Klemenci (Glasba in totalitarna država na Slovel kem). Za razdelek Iskanja, premisleke Jf Alenka Puhar napisala besedilo iskanje * gubljenih slik, Vinko Ošlak - Kako preživi zasledovanje, Ivo Žajdela - »Z zgodovi1’0 naj se ukvarjajo zgodovinarji”, Bernard |j| žmah - Esej o zgodovini svobode izražali v množičnih medijih v osemdesetih, ^ Žerdin - Pankrti poznega socializma, jji
rojakom s prisilo, pa mu volilci s svojimi glasovi še vedno izrekajo zaupanje? Ali gre pri tem, kot pravijo nekateri, za moralno ali za intelektualno okvaro prizadetih duš ali morda le za preveliko odvisnost od sredstev javnega obveščanja, ki jih imajo v svojih rokah še vedno stari totalitarci in njih nasledniki?
PRIKRITI SOKRIVCI POLITIČNIH ZLOČINOV
»Leta 1969 je zapisal Robert Conquest, eden prvih raziskovalcev komunističnega terorja: ‘Dejstvo, da je toliko ljudi odobravalo Veliko čistko (Stalinovo), je bil brez dvoma eden od dejavnikov, ki so Čistko omogočili. Sodni procesi (v SZ) so vzbudili na Zahodu le malo zanimanja, razen kolikor jih niso odobravali nekateri mednar odni in zato pred javnim mnenjem ‘neodvisni’ komentaristi. Ti bi morali, vsaj do neke mere, sprejeti nase odgovornost kot sokrivci za te politične zločine’.” (25,26)
Vprašanje je, »kakšna slepota je silila komuniste v Evropi, ki vendar niso bili pod neposrednim pritiskom NKVD (sovjetske politične policije), da so vztrajali pri petju hvalnic (sovjetskemu) sistemu in njegovemu šefu?.... Ali je za opravičevanje tega organiziranega in sistematiziranega zla dovolj ugotovitev, ki jo ponavljajo za Marti-
nom Maliom še drugi, ko govorijo o »paradoksu velikega ideala, ki je privedel do velikega zločina”? (27)
Mislim, da so bili veliki ideali prej uspešno propagandno sredstvo za gibanje množic kakor glavni nagib za konkreten zločin. Zločin je pomenil za graditelje partijskih kadrov tisti most, katerega je bilo treba podreti, da je človek, ki ga je po naročilu zagrešil, ostal privezan na njihovem bregu. Ne bi se čudil, če bi psihologi kdaj ugotovili, da sta se za velikimi zločini komunističnih partij skrivala pohlep in sla po neomejeni oblasti, po prvih zlih dejanjih pa neredko strah. Strah je rodil molk, ki po velikem delu družbe, katera je prenašala skozi generacije nasilja totalitarizma, odmeva do današnjih dni.
STRAH PRED NASILJEM IN PRED SVOBODO
Cvetan Todorov nam ponuja drug veljaven odgovor na gornji paradoks: »Prebivalec zahodne demokracije želi verjeti, da je totalitarizem povsem tuj normalnim človekovim težnjam. Če bi bilo to res, se totalitarizem ne bi obdržal toliko časa in ne bi potegnil za seboj toliko ljudi. Nasprotno, gre za stroj, ki je presenetljivo uspešen. Komunistična ideja predstavlja podobo boljše družbe ter nas poganja v tej smeri in mar ni del človekove narave želja preobraziti svet v imenu nekega ideala? (...) Poleg tega komunistična družba vzame človeku odgovornost: vedno so »oni”, ki odločajo. Konec koncev je odgovornost breme, ki
postane velikokrat pretežko. (...)
ki J1’
Privlačnost totalitarnega režima, --m nezavestno čutijo številni posamezni izhaja iz bojazni pred svobodo in P**\ odgovornostjo, kar razloži popularno? vseh avtoritarnih režimov. To je znana
Erica Fromma... ali kot je rekel obstaja tudi prostovoljna sužnost.” (2?)
Ob teh vrsticah se lahko vpraša venski bralec, če nima kontinuiteta na
glO'
v#
slovenske oblastne strukture P°^° IJS psiholoških razlogov? Ali se del sloven®* volilcev v resnici svoje svobode boji in Jj zato nekaj prikritega avtoritarizma P™* Ali ne gre morda za neizrečeno željo, n*Lc
) te**1
naprej odločajo »oni”, da se le rešimo neprijetne odgovornosti?
Nadalje ugotavlja avtor, da
rto^*
in neprijetne odgovornosti? Morda. .,1
'kri' :
tistih, ki so se predali prostovoljni suzn1
• X o «
ni bila vedno abstraktna in teoretična- ‘ prosto dejanje sprejemanja in širjeni3 pagande, katere namen je bil	zakriti	j
co, je kazala in kaže na aktivno sokn®| Kajti objavljanje dejstev je edino sreds |j| i čeprav tudi to ne vedno uspešno..- ' množičnim zločinom, storjenim v daleč od zvedavih pogledov.”	Da je	^ i
lahko sklepamo iz prikritega	strahu,	"a]
resnica prišla na dan še zdaj po več stoletja, ki ne obdaja le nekdanjih PoVZ. ^ teljev terorističnih dejanj- Prav ta stI^J|j je verjetno eden od razlogov za naP^. j nost tudi nekaterih na videz neobreiw|K nih, pa je moralni virus, ki to skrivno ^ j žbo pri polni zavesti neizogibno razKWg
Nadaljevanje prih°'
.dni1*
Buenos Aires, 24. decembra 1998	SVOBODNA	SLOVENIJA
Stran 5
San Justo
V	nedeljo, 6. decembra, je bil zaključek šolskega leta Balantičeve šole. Pred mikrofon je stopila gospa Lučka Uštar in pozdra-navzoče, ki smo napolnili vso dvorano °b Pogrnjenih mizah.
Nato so otroci iz vrtca predstavili se-Jem- Korajžno je Andrejček napovedal, kaj 'se bomo lahko videli tam: plesalce, slado-ednrja, prodajalce... Zanje je bil nastop Preprosto igranje, sploh niso poznali treme, cenci prvega in drugega razreda so imeli aa skrbi prizor z naslovom Mati narava. rsttli so se letni časi in z njimi vse, kar se °g^ja v naravi: let metuljev, zimsko spanje Medvedov, padanje listja, rast cvetlic, po-Jav deževnih kapelj, žab in zajčkov.
Tretji in četrti razred sta uprizorila pravico Volk in sedem kozličkov. Ti majhni ®fooci so se čisto vživeli v svoje vloge, 'fozlički so se lepo igrali, dokler niso zaslišali trkanja na vrata. Bil je pogumni v®lk. Ostali otroci pa so bili posrečeni v zboru kozličkov.
Otroci petega, šestega, sedmega in os-razreda so pa zaigrali igrico Mirko in eceda. Nagajivemu Mirku nikakor ni šla v glavo abeceda vse do takrat, ko so se mu ed spanjem na različne načine šaljivo Predstavile vse črke. Vsi otroci so preprič-
ljivo odigrali svoje vloge.
Za vsak prizor je Tone Oblak pripravil scenski prostor tako, kot so si ga zamislile učiteljice. Vse je bilo prekrasno! Naše učiteljice so se izkazale kot odlične režiserke. Vsak nastop je bil pripravljen z veliko ljubeznijo do otrok in do slovenskega jezika. Marjan Grilj se je zahvalil staršem za celoletno sodelovanje. Voditeljica šole Angelca Klanšek pa je podala svoje občutke ob opazovanju otrok in dala napotke za počitnice. Poudarila je, da je v družinah potreben pogovor v slovenskem jeziku, starši in otroci pa naj beremo slovenske knjige. Katehet Toni Bidovec je rekel, da so bile najlepše maše tiste, pri katerih so peli otroci. Priporočil je molitev in napovedal taborjenje ministrantov.
Osmošolci so se poslovili od učiteljev, gospodična Angelca pa se je poslovila od osmošolcev. Vsakemu je podarila knjigo v spomin.
Po kratkem odmora so angelčki zaplesali in naznanili prihod sv. Miklavža. Otroci so ga že težko čakali. Žal pa so prišli tudi parkeljni, ki so tepli.
Tako lep zaključek nam bo ostal vedno v spominu.
K.J.Q.
V Rožmanov dom — dokler je še čas
Celodnevno prijateljsko srečanje v Rož-manovem domu — zadnje v tem letu — je bilo na Miklavževo nedeljo, 6. decembra. Lepo število zvestih prijateljev in dobrotnikov Doma je kaj kmalu napolnilo zave-tiščne spodnje prostore. Mašo je daroval dušni pastir Tone Bidovec med ubranim ljudskim petjem z spremljavo na orgijah domovalke ge. Nerine. Takoj po mašnem bogoslužju je spregovoril navzočim predsednik Doma Peter Čarman. Povedal je med drugim naslednje:
„Število stanovalcev v Rožmanovem domu se je z vstopom novega zakonskega para povečalo na 19 oseb. Na razpolago so trenutno še štiri sobe v prvem nadstropju. Opozarjam ponovno na dejstvo, da v naši zdomski skupnosti z leti število osamljenih in izčrpanih rojakov iz dneva v dan občutno narašča. Večina njih živi v svojih lastnih domovih, v katerih so preživeli dobršen del svojega življenja.
Vsi potrebni rojaki lahko najdejo v Rožmanovem domu toplo domače zavetje, s samostojnimi sobami in v prijetnem nara-
vnem okolju. Prizadevamo si uveljaviti težnje sodobne socialne vede o starostnih pojavih! Uresničiti hočemo pogoje, da naši varovanci ne bodo samo čakali smrti, ampak preživeli s smehljajem in dostojanstvom zadnja jesenska leta!”
Po zaključnih besedah predsednika, so se navzoči pomaknili h pogrnjenim mizam v notrar\je in vrtne prostore zavetišča, kamor so brhke strežnice že pričele nositi prve obroke okusnega kosila. Razvnel se je prisrčen pomenek in obujanje spominov med znanci in prijatelji. Začele so se tudi znane domoljubne pesmi nekdanjih preživelih bojevnikov. Porodila se je želja, da bi se obnovilo prepevanje domačih narodnih pesmi, kot je bila v navadi prva leta obstoja Doma. Da, tudi za to bo v bodoče poskrbljeno!
Pripomniti je še treba, da je izredno ugodno in prijetno osvežujoče hladno vreme poleg številnih požrtvovalnih prostovoljk in prostovoljcev, vsekakor tudi pripomoglo h tako lepo uspeli celotni prireditvi.
Odbor Rožmanovega doma
Skupina slovenskih zdravikov po svetu na simpoziju v Ljubljani.
Od leve: Jure Bajuk, Jože Bernik (predsednik SSK), Peter Hafner, Marija Bernik, Jana Podobnik (tajnica SSK), Marko Križ, Carmen Zapota, Marija Lourdes Mule in Franci Mule.
10. deželni kongres SSk
V Trstu se je 12. decembra zaključil 10. deželni kongres stranke Slovenske skupnosti (SSk). Deželni tajnik Martin Brecelj je v svojem poročilu med drugim govoril o aktualnim problemih:
Rešeni sta bili samo vprašanji priznanja dvojezične šole v Spetru v Benečiji in ratifikacije spomenice o priznavanju diplom med Italijo in Slovenijo. Vse ostalo še čaka na ustrezno rešitev: vprašanja zajamčenega zastopstva za predstavnike manjšine v izvoljenih telesih, vidnosti televizije RAI v slovenščini v videmski pokrajini, obnovitve konvencije za televizijske sporede v slovenščini in priznanje Sindikata slovenske šole.
Pomemben del svojega poročila je Brecelj posvetil zakonskemu osnutku za zaščito slovenske manjšine, ki bo sedaj v obravnavi v rimskem parlamentu. To besedilo je treba popraviti v glavnih točkah: zaščitne norme bi morale veljati na celotnem ozemlju, Iyer je manjšina zgodovinsko prisotna, se pravi v vseh 36 občinah v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Ozemlje občin v videmski pokrajini, v Kanalski dolini, Reziji, Terski in Nadiški dolini naj se zaradi težkih gospodarskih razmer proglasi
za nerazvito, da bi prejelo izredne državne podpore. Vlada naj v šestih mesecih izdela norme, ki naj tako spremenijo volilno zakonodajo, da bo dejansko zajamčena izvolitev po enega predstavnika manjšine v obeh vejah parlamenta.
Razpravljalni so še menili, da se zahtevam po pravičnem zaščitnem zakonu ne sme odpovedati in pristajati na minimalistična stališča ter da je treba vztrajati na zahtevah po vrnitvi Narodnega doma in drugih nepremičnin.
Delegati so izvolili novo vodstvo: novi deželni tajnik je odvetnik Andrej Berdon, podtajnik Damijan Terpin, medtem ko deželni predsednik ostaja Bernard Špacapan, nova deželna podpredsednica stranke pa je Maja Lapornik.
NA FIDŽI BREZ VIZUMA
Državljani Republike Slovenije odslej ne potrebujejo vizumov za potovanja v Republiko Fidži. Gre za enostransko odločitev Republike Fidži. Zanima nas, koliko Slovencev bo preživelo svoje počitnice sredi Oceanije?
Stran 6
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 24. decembra 1998
>-	v	.	, ■jt&usa mm*****.
, ,,,'
Y : - <
Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov slovenske matere...
Vesele praznike! Srečno novo leto!
želi
TINTORERIA INDUSTRIAL RAMOS MEJIA S.A. PENTATEX S.R.L.
Pisali smo pred 50 leti...
Koledar Svodobne Slovenije za leto 1949
Te dni je izšla prva knjiga, ki so jo v novem svetu izdali slovenski novonaseljen-ci: Koledar Svobodne Slovenije. S Koledarji se je začenjala slovenska knjižna tradicija, brez koledarja ne more že več kot sto let izhajati slovenski človek, in koledar začenja tudi našo književnost v Argentini. ... Zdaj ga imamo pred sabo: 192 strani revijalnega formata v drobnem tisku z mnogimi slikami in z več kot sedemdesetimi članki... naj oriše samo kratek pregled njegove vsebine in ureditve, kakor so gradivo zbrali in uredili uredniki Miloš Stare, Ruda Jurčec, Jeremija Kalin (Tine Debeljak, op. ur.) in Joško Krošelj...
Tak je ta prvi Koledar v novem svetu,
prva knjiga novonaseljencev, v večini p®-večena likvidaciji begunstva, zaključkov
naših spominov na kampe in morja.
Od
Koledarja je odvisno, če bomo mogli i listom „Svobodna Slovenija” preiti na -tednik. V Svobodni Sloveniji in v vsakoletnem njenem Koledarju imejmo svojo najtrdnejšo duhovno zvezo.
POLNOČNICA
bo v spodnji cerkvi Sv. Roze, Pasco 409' 25. decembra ob 23. uri bo slovenski Božič v Radio El Mundo. Pevski zbor slfr venskih beguncev bo zapel nekaj najlepš® slovenskih božičnih pesmi.
Svobodna Slovenija št. 25, 15. 12. 19^
CASEROS Y SU GENTE, Nuestros artistas
Las manos de Jose Žerovnik
nos, de tres anos.
- Cuales considera sus obras mas logradas?
No podrta decirlo, creo que todas refle-jan algo especial... me gustan mucho las que estan en la parroquia de San Bernardo, son catorce esculturas. Aqui, en Caseros, todas las iglesias tienen obras mias, espe-cialmente, en la Medalla Milagrosa... la imagen que se lleva en procesion en las fiestas patronales de La Merced tambien es obra mia.
- Cuales son las imagenes que ma-yormente le solicitan?
El Cristo crucificado, el Via Crucis, la Asuncion de la Virgen. Los santos latinos: San Cayetano, San Francisco...
- Como inicia una obra artistica?
Primero empiezo a investigar la vida
del personaje para comprender sus actos, su espiritu, su vida; luego, empiezo a traba-jar la madera.
- Donde trabaja?
En el taller que tengo en el fondo de casa... como estoy en casa puedo trabajar todo el tiempo que quiera. Cuando era mas joven trabajaba 14 o 15 horas diarias; aho-ra, un poco menos porque me canso...
- Se lo ve saludable...
Soy sano... siempre crei que por todo lo que pase en la guerra: el frio, el hambre, los pies siempre en el agua... me iba a jorobar en la vejez, pero la verdad, ni siquiera tengo reuma.
- A que debe su fortaleza?
A estar permanentemente trabajando, ocupado en hacer cosas...
- Volvio a su pueblo?
Hace cinco anos, hice un monumento en homenaje a los caidos en la segunda guerra mundial.
Jose ha recibido muchos reconocimien-tos por sus creaciones.
El hombre tiene el titulo de Master Trade Man, otorgado por la Assembly Center Office. Todo lo logro con sus manos. Esas manos que pelearon por su vida, que liberaron duendes y que ahora acarician las cabecillas de sus ocho queridos nietos.
Slovenija moja dežela
m	m	m
Letošnji božic
Letošnja božična znamka, ki jo je izdala Republika Slovenija, prikazuje prizor „Po-klon svetih Treh kraljev novorojenemu Odrešeniku". Gre za poznogotsko srednjeveško fresko, naslikano leta 1476 iz podruž-ne cerkve sv. Miklavža v Mačah pri Preddvoru. Harmonično zasnovana kompozicija, še tipično srednjeveška, pomeni po figuralni plati kakovostni vrh tega motiva v slovenskem srednejveškem slikarstvu. V obrazih protagonistov te slikarije, v njihovih izrazih in kretnjah je mogoče zaznati pou-
darjeno lepotno milino, v koloritu pa topl° živahnost in polnost barvnega izraza.
In še ena znamka s slovenske zen#' Avstrija je izdala za letošnjo božično z11'1' mko posnetek dela freske, ki se nahaja' proštijski cerkvi v Tinjah na Koroškem-s to znamko bodo tudi praznovali 800-letiuc° te cerkve.
Freska je nastala leta 1423, njen del n* znamki pa prikazuje hlevček, sv. Družino, vola in osla; zanimivo je da nosi Jožef v košari jajca, gos, kar je povzeto po darovih tistih časov za božič.
Las manos de don Jose Žerovnik — el pacifico večino de la calle Hornos — son fuertes y sensibles. Esas manos. Las que alguna vez empunaron bayonetas en los infiemos de la guerra son las mismas que trabajan serenamente la madera para crear delicadas obras de arte.
No es lineal la historia de don Jose. Nacio en el ano ’24, en Vodice, pueblo casi alpino ubicado en Eslovenia.
Alli desperto su vocacion: el dibujo. La escultura... Cuando adolescente, bajo la tutela de un maestro, se inicio con las fantasias de un cincel.
Despues la guerra. Y esas manos acos-tumbradas a despertar duendes, se enroje-cieron por la locura belica.
Al finalizar la guerra, junto a su familia, debio exiliarse a un campo de refugiados en Austria
El joven esloveno fue mejorando su tecnica artistica y nutriendo sus conoci-mientos visitando las soberbias catedrales medievales. El arte sacro fue inundando su espiritu creador. En tanto, su corazon era agitado por una bella paisana que trabajaba en una imprenta instalada en el campo de refugiados.
En el ano ’49 los Žerovnik Uegaron a la Argentina en busca de paz y progreso.
Jose Uego a Caseros contratado por la muebleria ,Gandola’ que estaba ubicada en Urquiza y Olavarria. Alli se destaco como tallista en linea provenzal.
La vida comenzaba por fin a sonreirle, especialmente, cuando sus creaciones ar-tisticas empezaron a ser solicitadas por iglesias y santerias de todo el pais. Sus esculturas religiosas fueron y son solicitadas desde Brasil, Chile, Uruguay, Paraguay, Venezuela, Ecuador...
- Como definiria su estilo, Jose?
Es un estilo centroeuropeo donde las
imagenes son mas humanas, mas expresi-vas, tienen mas movimiento.
- Cuales son los materiales que utiliza?
Todos los posibles: yeso, arcilla, mar-mol, pero fundamentalmente cedro para-guayo con un estacionamiento, por lo me-
MILOSTI POLNE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN VELIKO SREČE
V	NOVEM LETU
ZELI VSEM ROJAKOM DOMA IN PO SVETU
ZEDINJENA SLOVENIJA
‘s
Naj božje Dete podeli mir in blagoslov vsaki slovenski družini - doma in po svetu!
Zveza slovenskih mater in žena
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY
želi vsem članom in prijateljem ter vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO
želi vsem Slovencem v Argentini
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
»Noč se spušča v Betlehem, vsi ljudje počivajo.
Jožef in Marija pa na vrata trkata in prosita usmiljenja
Ko boš zaslišal, da svetonočni Gost trka na vrata tvojega srca, mu odpri. Daj Mu priložnost, da vstopi v tvoje življenje, v tvojo družino, da se zopet fodi med nami, da nas bo lahko blagoslavljal tudi v letu 1999.
Društvo Slovensko vos
ruštvo Slovenska pristava
želi vsem rojakom blagoslovljen Božič ter obilo sreče in uspehov v novem letu 1999
O
r>ha noč. Sveta noč! nšla je vsem pomoč * nebnih nad soncem bleščečih višav, •osel v dolino je solz in težav ^ji učlovečeni Sin.
Narodna
Vsem članom, prijateljem
in dobrotnikom
želi v teh božičnih praznikih
blagoslova,
v letu 1999
pa obilo uspehov, zdravja in sreče
SLOMŠKOV DOM
esele in blagoslovljene božične praznike in sreče polno novo leto želi vsem elanom, prijateljem in znancem
NAŠ DOM - SAN JUSTO
Na božični dan po slovenski maši lepo vabi k praznovanju slovenskega božiča.
I
Veleposlaništvo Republike Slovenije
vošči vsem bralkam in bralcem, naj jih veselo sporočilo božične noči napolnjuje z mirom in veseljem vse dni prihajajočega leta 1999
Blagoslovljen božič in uspešno novo leto 1999
želijo vsem članom in prijateljem
Slovenski krščanski demokrati v Argentini
Božičnega veselja
in sreče v novem letu 1999 vam želi
Standmetal s.a.
ENTRE RIOS 3763
SAN JUSTO
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo k želi vsem rojakor, v Argentini in drugod
po svetu
CJE&ln Jkl1^.
ABERTURAS
OBLAK HNOS. S.A. - ALMAFUERTE 3868 (1754) SAN JUSTO - BUENOS AIRES Telefonos: 482-0660 ILINEAS ROTATIVAS) - Fax: (541) 441-4454
Blagoslovljene božične praznike in srečno ter miru polno leto 1999 vsem
Slovencem po svetu želi
iniE3?QC(£a
HERMAN ZUPAN Division envases PAPELERA DEL SUR Division cartulinas
—*
Kreditna zadruga SLOGA in MUTUAL SLOGA
voščita svojim članom in prijateljem v Argentini, zdomstvu, zamejstvu in domovini blagoslovljene božične praznike in obilo uspehov, veselja in vsega dobrega v letu 1999
Obilo božjega blagoslova in miru v božičnih praznikih ter mnogo zadovoljstva, zdravja in napredka v novem letu
voščita
Marjan in Helena Loboda
ZAVAROVANJA
Sarmiento 385 - 1. nadstr. - Pis. 10 Capital Federal Tel. 325- 2127
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem rojakom
dr« Andrej Fink
ODVETNIK — URADNI PREVAJALEC ZA SLOVENŠČINO
Civilne, kazenske, trgovske zadeve. Delovna razmerja. Posvetovanja. Zapuščine
Larrea 929 - PB “A” - Tel. 961-2163 - (1117) Capital Federal
Ponedeljek, sreda in četrtek od 16. do 20. ure.
Blagoslovljen božič in srečno novo leto želi
dr. Katica Cukjati
advokatinja
civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapuščinske in nepremičninske razprave
Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 652-5638
Ponedeljek, sreda, petek od 17 do 20 ure
Božičnega miru v dušah rojakov, blagoslova in uspehov polno leto 1999
FRENTES DE PLACARD PUERTASPLACAS
LIPA
L1PLAC S.A. - Av. Libertador 2951 - (1744) Moreno Tel.: 037-688640/688731
Božičnega veselja in sreče v novem letu 1999 voščijo
Janez Jalcoš in sinovi
Rivadavia 13410, Colon 17, Pizzurno 554 (1704) Ramos Mejia
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1999 želi vsem rojakom
BAJDA s.r.i.
parketi
Laguna 383 - (1407) Capital Federal Tel./Fax: 671-2494; MENDOZA
Srečne in blagoslovljene božične praznike ter miru, zdravja in veliko uspehov v letu 1999 želi
TISKARNA VILKO d.zo.z.
Estados linidos 425 - (1101) Buenos Aires Tel.: 362-7215 / 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Blagoslovljen božič in veliko sreče v novem letu 1999
vam želi
HOSTERIA ALPINA
ter vam nudi prijetne počitnice na morju Pričakujejo vas
Zlata Bat de Gremes in družina
Rezerve v Buenos Airesu: Telefaks 791-9697/6785 Calle 307 No. 609 (7165) Villa Gessell - Tel 0255-58066
Blagoslovljen božič in srečno novo leto 1999 želi
dr. Liliana Kožar
odvetnica
Bogota 3099 2. B - torek in petek 16 - 20; tel. 613-1300
Blagoslovjene božične praznike in srečno novo leto želi
J	—,	_
^ dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs
Tucuman 1455 - 9. nadstr. E in F - Tel. 374-7991 / 372-0320
Odprto vsak dan od 15. do 19. ure
i
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi
DR. VITAL AŠIČ
odvetnik
Parana 830, 5. nadstr., tel. 811-8186 Pri,jave na tel/faks: 798-5153 (vsak dan od 17. do 20. ure) E-mail: asic@interar.com.ar
Naj Kristusovo rojstvo ob pomoči slovenske Cerkve in ljudi dobre volje z novim letom 1999 p?'inese vsem Slovencem doma, in po svetu dokončno spravo in zasluženo blagostanje.
Naj duhovne, moralne in narodne vrednote ponovno zaživijo v srcih slovenskega naroda.
To so moje želje in voščila vsem rojakom, Slovencem!
Vinko Levstik, Gorica
Vesele božične praznike, obilo sreče, zdravja in blagostanja v letu 1999 vošči vsem Slovencem dobre volje
Stanislav Zupančič
MARTILLERO PUBLICO NACIONAL Quintana 2450 - (1650) San Martin - Tel.: 755-2678
Božične milosti in obilo sreče v novem letu 1999 želi vsem rojakom
Gaber Maderas
MARJAN PETKOVŠEK
Av. Churruca 9862 - (1675) Loma Hermosa - Pcia. Bs. As. Tel.: 769-0159 - Tel./Fax: 769-9756
Novice iz Slovenije
LJUBLJANA - Znanstvenoraziskovalni i Center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Arhiv Republike Slovenije in Jubljanska izpostava Avstrijskega inštituta 2a vzhodno in jugovzhodno Evropo s sedežem na Dunaju so predstavili novi zvezek iz serije dragocenih kart Jožefinskega 'ojaškega zemljevida iz let 1763-1787 za zerr|!je Republike Slovenije. Pričujoči če-tr,i zvezek obsega zemljevide Gorenjske in Koroške.
KOSTANJEVICA PRI NOVI GORICI -0 obnovitvenih delih v knjižnici največje-Jk slovenista 19. stoletja p. Stanislava Škra-I !Ca so J° končno odprli tudi za javnost. I zenica se je bogatila tudi s knjigami iz | "^čiškanskega samostana na Sveti Gori,
I	° s° ga morali nekoč zapustiti. Število ;	presega deset tisoč, med njimi pa je
i	30 inkunabul (pi-ve knjige, ki so bile
j llskane pred letom 1500). Ena izmed ^Pomembnejših je slovnica Adama Boho-tlca iz leta 1584 Arcticae horulae, z avtorje-V®1 Posvetilom.
LJUBLJANA - Založba Mladinska knjiga Podstavila 12. zvezek Enciklopedije Slo-'enije z gesli od ..Slovenska n-” do črke Sz, •na416 straneh obsega 885 gesel, od tega
I	9 stvarnih in 296 biografskih. Eno od :	najobsežnejših	gesel je „Soška fron-
• V okviru zbirke Veliki pravljičarji pa je '2sla knjiga Pravljice Hansa Christiana Antena, v kateri je zbranih šestindvajset t'legovih najbolj znanih pravljic.
^ LJUBLJANA - Večina Slovencev ne skr-Ustrezno za svoje zdravje, kar polovica Pa jih ima občasne ali kronične zdravstve-težave, kažejo podatki raziskave Kako-j v°st življenja, zdravje in živa bitja, ki jih je casnikarski konferenci ministrstva za 7~avstvo predstavil urednik istoimenskega ? 0rn>ka dr. France Vreg. Tudi rezultati dežnikov tveganja (kajenje, alkohol, nezdra-... P'ehrana, telesna neaktivnost) so skrb ■lijoči, saj so v Sloveniji pod evropskim "Vprečjem. Še vedno namreč kadi kar če-. a Slovencev, 88 odstotkov Slovencev je Cev alkoholnih pijač, prehranske navade . ° najboljše, prav tako ne telesna akti-DivT*-- Če želijo izboljšati starge na tem v °čju, bi morali stalno izvajati raziska-
111	informacijsko-promocijske akcije, je Jal Vreg.
NOVO MESTO - Novomeška policija je nedavno v dveh stavbnih prostorih na območju Novega mesta zasegla večjo količino ponarejenih dokumentov ter pripomočke za ponarejanje. Policija je zasegla 94 slovenskih mednarodnih vozniških dovoljenj, 55 mednarodnih vozniških dovoljenj, 606 potrdil o uspešno končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe ter 52 dovolilnic za mednarodni prevoz. Našli pa so tudi 142 pol, na katerih so natiskana po štiri vozniška dovoljenja YU različnih številk ter 1082 pol, na katerih so natiskana po štiri vozniška dovoljenja Ukrajine brez serijskih številk. Skupno bi tako z izrezom dobili 568 jugoslovanskih vozniških dovoljenj in 1328 ukrajinskih vozniških dovoljenj.
LTUBLJANA - Na sedežu Slovenske akademije znanosti in umetnosti so predstavili ponatis oziroma pretisk zbirke slovenske baročne rektorske proze Sacrum promptuarium avtorja Janeza Svetokriške-ga. Faksimilirani ponatis je gmotno omogočil Bruno Breschi, zdravnik iz Gradeža v Italiji, in se s tem mecenskim dejanjem po besedah akademika Franceta Bernika „tra-jno vpisal v kulturni spomin našega naroda, obenem pa počastil tudi spomin na svojo mater, po rodu Slovenko”.
LJUBLJANA - Pri Založbi Sanje so izdali zgoščenko in kaseto, na kateri so zbrali 21 šansonov, popevk in songov ene najboljših slovenskih igralk Duše Počkajeve (1924-1982). Kot so povedali na predstavitvi, so na zgoščenki Šansoni zbrani vsi zvočni zapisi Počkajeve, ki so jih doslej našli v javnih (predvsem Radia Slovenije) in zasebnih (sina Matije Rozmana in pesnika Janeza Menarta) arhivih.
LJUBLJANA - Muzikološki inštitut pri Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti je predstavil dva zbornika referatov z mednarodnih simpozijev o glasbenem baroku na Slovenskem (1. 1994) oz. srednjeveški glasbi na Slovenskem in njenih evropskih vzporednicah (1. 1997), kakor tudi tri zvezke transkripcij skladb Janeza Krstnika Dolarja (Missa Viennensis, Missa sopra la bergama-sca, Psalmi) ter Wolfganga Stricciusa (Ne-ue teutsche Lieder). Inštitut je predstavil tudi obsežne priprave na 450-letnico rojstva skladatelja Jakoba Gallusa v 1. 2000.
Val,	"	Svetovna	in evropska podpr-
a v jadranju Tomaž Čopi in Mitja Mar-"tered 470) sta že odpotovala v Av-y°> kjer se bosta pripravljala za svetosti ^rVens,vo> ki bo sredi januarja v Mel-0r i Dnigi dve slovenski posadki Janja &r f*n ®ara Maučec (470) ter Vasilij Žbo-Uaser) bosta odšli v Avstralijo pozneje, ^fs 'CHEN, Nemčija - Na tekmi Euros-evro *ra(^<‘ona'nein dvoboju najboljših Id ^Pskih košarkarjev Vzhoda in Zahoda, let 0 29. decembra v Berlinu, bosta tudi Cj g* nastopiia dva slovenska igralca. Bral-19 ('VroPskih časnikov (v Sloveniji Delo) ^ držav so izmed 24 najboljših igralcev ^ li ' ^ar^a Miliča, ki bo igral za Vzhod, doslava Nesteroviča za Zahod.
. *^LA - Švicar Urs Eiselin in Avstrijka Ugjj1 Hoffman sta zmagovalca prve tekme bj]aerit*ne’s snowboard grand prixa, ki je dv , na Rogli. Tekmovalci so se merili v sl0 °JU' odlično pa so se odrezali tudi a n®ki deskarji. Polona Zupan je zasedla 0 niesto, Primož Plestenjak osmo in Grile pa deseto mesto, bog ^FIELD - Slovensko plavanje je ftiov •) e za novo medaljo z največjih tek-evroPHkem prvenstvu v kratkih n Nataša Kejžar z novim državnim
Slovenci v Argentini
Miklavžev večer v Bariločah
Sv. Miklavž je tudi letos obiskal naše otroke in sicer je prispel v? Stan Slovenskega planinskega društva zvečer 5. decembra v spremstvu angelov in dveh parkljev. Tako kot vsako leto je bila dvoranica nabito polna malčkov, učencev šol Jakoba Aljaža in „ABC... po slovensko”, poleg mladih, staršev, starih staršev in družin. Po priložnostnem nagovoru je nato sv. Miklavž obdaril vse navzoče otroke, katerih je bilo skoraj petdeset, nekatere starejše, predvsem pa učiteljice obeh šol. Vkljub navzočnosti parkljev je bilo vzdušje zelo umirjeno in prijetno.
Po Miklavževem odhodu je pa bila v zborni sobani odprta razstava fotografij triinšestdesetlenega Ljubljančana Cirila Ve-likovrha „Cerkve in verska znamenja v slovenskih gorah”. Avtor je prehodil Slovensko planinsko pot, ki je dolga skoraj 800 km, od Maribora do Ankarana, „prek Pohorja, Uršlje gore, Karavank, Savinjskih,
Kamniških in Julijskih Alp, Cerkljanskega in Idrijskega hribovja, Trnovskega gozda in Krasa” ter slikal in „se pogovarjal le s pastirji na planšarijah in s planinci na poteh ter domačini in duhovniki v naseljih”.
Bogata razstava obsega sedemdeset fotografskih primerkov v velikosti poštne razglednice, ter je vsaka od njih opremljena s priložnostno razlago ter z imeni okoliških gor, kadar je to potrebno, in drugih značilnosti. Na orisu slovenskega ozemlja so pa bile pritrjene lokalne zemljevidne karte šestih področij, skozi katera vodi zgoraj omer\jena pot.
Zamisel in izvedba je pa bila na odgovornosti predsednika SPD arh. Andreja Du-ha s sodelovanjem Alenke in Marije Amšek ter kar zadeva računalniške opore, društ-vene tajnice Klavdije Kambič. Naj gre prirediteljem in avtorju razstave naše priznanje, z željo, da bi kaj podobnega kmalu ponovilo.
SZ
Carapachay
rekordom 1:02,26 osvojila srebrno medaljo na 100 metrov mešano. Hitrejša od slovenske plavalke je bila le Slovakinja Martina Moravcova z novim svetovnim rekordom 1:00,43 sekunde. V popoldanskem finalu je nastopila tudi Alenka Kejžar in na 200 m mešano osvojila 5. mesto. Slovenci so znova odlično nastopili že v kvalifikacijah. Dopoldan so dosegli kar pet državnih in en osebni rekord. Poleg Kejžarjeve sta bili rekordni tudi Urška Roš in Tai\ja Blatnik na 400 metrov prosto. Najprej je Roševa z izidom 4:17,78 popravila doslej najboljšo znamko Blatnikove za devet stotink sekunde, kar je zadostovalo za 20. mesto, nekaj minut za njo pa je Blatnikova razdaljo preplavala v 4:16,51 minute in bila 15. Z 9. časom predtekmovanja sta bila rekordna tudi Mariborčan Blaž Medvešek na 200 m hrbtno (1:57,93) in Emil Tahirovič na 100 m prsno (1:01,95), kar je zadostovalo za 17. mesto. Urška Slapšak je na 50 metrov prosto z izidom 25,82 dosegla osebni rekord.
SPLIT, Hrvaška - Roman Kejžar je zmagal na dveh mednarodnih uličnih tekih na Hrvaškem. Najprej je z novim rekordom (7:28,00) zmagal na 2,9 km dolgi progi v Sinju pred Hrvatoma Čeličem in Lj uboj e v, potem pa je bil najboljši na 3,6 km dolgi
Zaključek šolskega leta Jurčičeve šole je bil v soboto, 5. decembra. Učenci so pod vodstvom učiteljic nastopili s peljem, deklamacijami, predstavili so božični prizor pred jaslicami s petjem angelov in pastirjev.
Po razdelitvi spričeval so bili učenci in učenke, ki zapuščajo šolo, sprejeti v Društvo Slovenski dom Carapachay kot člani pripravniki „kadeti” do 18. leta starosti, ko lahko po pravilih postanejo redni člani Doma; sprejemne listine jim je izročil predsednik Franci Korošec. Nato se je predsednik šolskega odbora zahvalil katehetu in učiteljicam za ves trud, ki so ga doprinesli k dobremu uspehu šole. V znak priznanja in zahvale, ki nam je mnogim težko izreči, so bile učiteljice nagrajene s šopkom rož in darili.
Nestrpno pričakovanje napovedanega sv. Miklavža, ki se je zavlekel v nedogledni čas, je izkoristile Franci Žnidar, ki je povezoval program in v daljših besedah razložil namen miklavževanja, ki je v Sloveniji in sploh v zahodnih delih udomačena navada, da se ob tej priliki obdari otroke in tudi odrasle, kateri so s svojim vedenjem zas-
progi v Splitu. S časom 10:12,00 je prehitel Hrvata Petroviča in Čeliča.
BRUSSON, Italija - V italijanskem Brus-sonu so tamkajšnji prireditelji izpeljali že 43. tekmo pokala ICC (evropski pokal) v smučarskih tekih. Kljub velikemu pomanjkanju snega jim je uspelo progo dobro pripraviti, v slovenskem taboru pa se je spet najbolj izkazala Andreja Mali, ki je med članicami na pet kilometrov prosto zmagala. Med člani je Matej Soklič (10 km) pristal na šestem mestu, pri mladincih pa je bil Miha Plahutnik deseti.
LJUBLJANA - Dosedanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez (OKS) Janez Kocijančič (bivši predsednik Združene liste) je bil na današnji volilni skupščini (spet) izvoljen za prvega moža krovne slovenske športne org-nizacije. Dobil je 93 glasov, njegov protikandidat Dušan Šešok pa 14.
LJUBLJANA - Komisija za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije je svojim tekmovalcem podelila priznarya za dosežke v letu 1998. Za najboljšo športno plezalko je bila izbrana Martina Čufar, najuspešnejši plezalec pa je Jure Golob, ki je v Cortini dosegel prvo slovensko zmago na velikih tekmovanjih.
lužili plačilo. Treba pa je paziti, da ta navada ne preide v neokusno šalo in teater, paziti je, da pri tem veselju otrok ostane predvsem vzor dobrote in ljubezni.
Končno je le prispel Miklavž v spremstvu angelov. Vrišč otrok se je prenehal, ko so se v dvorani pojavili tudi parkeljni. Po lepem nagovoru sv. Miklavža, namenjen otrokom in tudi starejšim, je začel razdeljevati darila pridnim, pa tudi ne tako pridnim, kot je nekdo od otrok pripomnil.
Naslednji dan pa je bila redna nedeljska maša, posvečena šolski mladini, z lepim nagovorom župnika Francija Cukjatija, pesmi med mašo pa so spremljali mladi glasovi. Po službi božji so navzočo šolsko zastavo s kratkimi besedami voditeljice šole Metke Slabe odhajajoči iz šole izročili razredu, ki jim sledi, odpeli so nato slovensko himno, učiteljica sedmega razreda ga. Marija Slabe pa je odhajajočim izročila diplome o končanem šolskem tečaju z lepimi in bodrilnimi besedami.
-ar
Osebne novice
Rojstvo: V torek, 15. decembra se je rodil Matjaž Tomaž Kočar, sin Tomaža in Ane Kristine Farreras.
Srečnim staršem naše čestitke!
Krst: V cerkvi Marije Pomagaj je bila v soboto, 19. decembra, krščena Viktorija Kastelic, hčerka Aleksandra in Gabrijele roj. Tomazin; botra sta Toni Kastelic in Monika Tomazin, krstil pa je mons. Jože Škerbec.
Čestitamo!
Nove diplomantke: Na podjetniški univerzi UADE je dokončala študije Anica Truden in prejela naslov „licenciada en comercio internacional”.
Na ekonomski fakulteti buenoaireške univerze je diplomirala Monika Verbič Leber in prejela naslov „Contadora publica nacional”.
Na fakulteti zdravstvenih ved univerze
v Rosario je uspešno dokončala študije Ema Urbančič Marušič in postala „licen-ciada en enfermeria”.
Na Inštitutu „San Miguel” v Tucumanu je končala študije Marta Ivana Žakelj in postala „t.ecnica superior en turismo”.
Želimo jim veliko sreče!
Mali oglasi |
LLDiLX
1 ATA
TURIZEM
"el. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N“ 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet,com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azeuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom
(pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Obvestila
ČETRTEK, 24. decembra: Slovenska polnočnica ob 22. v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. ČETRTEK, 31. decembra: Silvestrovanje na Pristavi ob 21. uri. Silvestrovanje v San Martinu ob 22. TOREK, 5. januarja 1999:
V	SLOGI predstavitev knjige dr. Marka Kremžarja „Izhodišča in smer“, ob 20. uri
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 22. decembra 1998	
l dolar	10,18 SIT tolarjev
1 marka	96,22 SIT tolarjev
100 lir	9,71 SIT tolarjev
Oddajam bungalov za tri osebe in stanovanje za pet oseb v Villa Catedral, Bariloche.
Telefon 0-944-24978
Tadej Zurc
NAPELJAVA IN POPRAVILA PLINSKIH IN VODNIH INSTALACIJ TER KLOAK
PROSITE ZA PRORAČUN
Rep. Sudafricana 2960 - (1714) Ituzaingo Tel.: 623-2003 / Cel.: (15) 526-2202
LEVSTIKOVA HOTELA V ITALIJI
PALACE HOTEL je v samem središču Gorice, približno 1 km od državne meje. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom, konferenčno dvorano za 100 oseb in manjšo za 30 - 40 oseb. Moderno opremljen, 75 sob ali ca. 150 ležišč. V sobah so kopalnica, sušilec za lase, mini bar, telefon in televizijski sprejemnik, zavarovan parkirni prostor.
Naslov: Palace Hotel, Corso Italia 63 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. (00-39-0481) 82166, fax (00-39-0481) 31658
HOTEL EMONA, 2. kategorije je v zgodovinskem središču Rima. Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejemnik, telefon, mini bar ter ogrevalne naprave pozimi, poleti pa hladilne. Hotelsko osebje je slovensko; poskrbelo bo za vaše dobro počutje. Hotel ima tudi lastni avtopark.
Pokličite nas po telefonu:
(00-39-06) 702-7911 ali 702-7827, fax (00-39-06) 702-8787 Naslov: HOTEL EMONA, Via Statilia 23 - 00185 ROMA - RIM
V OBEH HOTELIH IMAJO SLOVENSKI GOSTJE POPUST. PRIČAKUJEMO VAS!
SILVESTROVANJE NA PRISTAVI
31. decembra 1998 ob 21. uri
Večerja Šaljiv prizor orkester: ,,Die lustigen musikanten“ Disc Jockey M&S
Z veseljem vas spet pričakujemo!
SILVESTROVANJE V SAN MARTINU
31. decembra 1998 v Slovenskem domu
Ob 22. večerja in ples ob melodijah orkestra Zlata zvezda
Slovenska manjšina na Primorskem
ZAKON ZA ZAŠČITO MANJŠINE
V	ožjem delovnem odboru komisije za ustavna vprašanja italijanske poslanske zbornice so se bodo 30. novembra pričele predstavitve zakonskih osnutkov za zaščito slovenske manjšine. Izhodišče je poenoten zakonski predlog, ki ga je ob privoljenju leve sredine in Stranke komunistične prenove oblikoval poslanec levosredinske Oljke Domenico Maselli.
Poslanci so najprej prisluhnili stališčem predstavnikov dežele Furlanije-Julijske krajine ter Trsta in Gorice, v torek popoldne so na programu manjše občine, v sredo bodo prisluhnili stališčem slovenskih organizacij, dan kasneje pa so na vrsti še italijanske organizacije.
Poslanci imajo do 9. decembra možnost, da predložjjo popravke in dopolnila k zakonu, zato čakajo na izid teh predstavitev, ki bodo pomembne tako iz političnega kot tudi iz vsebinskega vidika. Če ne bo zapletov, bo ožji odbor morda še pred božičem dokončno sestavil zakonski predlog ter ga predložil ustavni komisiji. Nato pa naj bi ga spomladi prihodnjega leta vzela v pretres poslanska zbornica, če ne bo nepričakovanih zastojev v delu parlamenta ali drugih političnih zapletov.
države, dežele Furlanije - Julijske krajine in slovenske manjšine. Ozemlje, na katerem naj veljajo zaščitne norme, mora biti zgodovinsko območje, na katerem živi slovenska manjšina. Občine v pokrajini Videm, in sicer Kanalsko dolino, Rezijo ter Terske in Nadiške doline (Beneško Slovenijo) pa je treba razglasiti za prizadeto področje, ki mu je treba dodeliti posebne prispevke v podporo družbenim in gospodarskim dejavnostim, vrednotenju jezikovnih in kulturnih pobud in dejavnosti ter spoštovanju običajev. Italijanska vlada bi morala izdati norme, ki bi dejansko zagotavljale izvolitev enega poslanca in enega senatorja slovenske manjšine v italijanski parlament.
OPOZARJAMO PRIMORSKE ROJAKE, KI TELEFONIRAJO V ITALIJO, DA JE TA DRŽAVA SEDAJ SPREMENILA KLICNE ŠTEVILKE. POZANIMAJTE SE!
	-			— FRANQUEO PAGADO
S -S t-t .	Cuenta N" 7211
0 S 3 O ff«	Registra Nac. de la Propiedad
<	Intelectual N'* 881153
ESLOVENIA
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.eom.ar
e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po post' pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dot, ostale države po svetu 130 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
čeke na ime „Eslovenia Libre“^)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R J-
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ■ Argentina - Tel.: 307-1044 - Far: 307-1953 E-mail: valko@ciudad.com.ai'      -
Naj lepše darilo za božič, novo leto ali (zakaj ne) Tri kralje
ZBORNIK
Naša zgodovina - vaš ponos.
ZBORNIK v vsako slovensko družino. Dobite ga v društveni pisarni, v Slogi in njenih podružnicah.
5 TO ŠTEVILKO JE SVOBODNA SLOVENIJA ZAKLJUČILA LETOŠNJO LETO. PRIHODNJI TEDEN NE BO IZŠLA.
PRVA ŠTEVILKA V LETU 1999 BO IZŠLA 7. JANUARJA, NASLEDNJA PA H. JANUARJA.
NATO BO ZARADI POČITNIC TRETJA ŠTEVILKA IZŠLA 'L FEBRUARJA.
SLOGA SPOROČA
ODZIVI SLOVENSKE MANJŠINE
Na dogajanja v zvezi z zakonskim osnutkom za zaščito slovenske manjšine v Italiji, sta se 5. decembra odzvali Stranka Slovenske skupnosti (SSk) ter Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ).
Po mnenju SSk je besedilo osnutka potrebno dopolniti. Menijo namreč, da je potrebno paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine, ki ga predvideva Maselli-jev osnutek, poenostaviti, v njem pa bi morali biti navzoči predstavniki italijanske
V torek, 5. januarja 1999 ob 20. uri v glavni pisarni, Bme. Mitre 97, Ramos Mejia
PREDSTAVITEV KNJIGE Dr. Marko Kremžar:
IZHODIŠČA IN SMER
Po predstavitvi NAGRADNO ŽREBANJE za dve letalski vozovnici
BUE-LJU-BUE
V	SLOGI JE MOC!