CENA 400 din - Leto XLI - Št. 15 Kranj, torek 23. februarja 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO kliski Kolaček; Tavčarjeva ulica v Kranju telefon 21-237 stran 2 KAJ BODO DELALI NOVI ŽUPANI? stran 8 - PERVERZNI KONKUBINAT ŽIVLJENJA ZAVODI NISO ZA DRESURO KUHINJA - SRCE STANOVANJA KAKO OPREMIMO KUHINJO? KAJ VSE SVETUJEJO STROKOVNJAKI? VSE TO IN ŠE MARSIKAJ DRUGEGA LAHKO PREBERETE V POSEBNI KOMERCIALNI PRILOGI V SREDICI ČASOPISA. Trije kot eden Ko so turistični delavci in drugačno prihodnost zazmrvajoči politiki iz treh sosednjih obmejnih dežel Avstrije, Italije in Jugoslavije pred dobrim desetletjem načrtovali pohod na Tromejo, se dogovarjali o organizaciji smučarskega teka prek treh sosednjih dežel iz treh držav in vgrajevali temelje še drugim skupnim akcijam, ni bilo malo nejevernih Tomažev, da iz te moke ne bo kruha. Strah pred državnimi mejami je imel še velike oči, predsodki o družbah z drugačnimi ureditvami so nas še veliko bolj bremenile kot nas, žal, še danes, bili so ugovori, da se s takim sodelovanjem trgamo od države matice in silimo nekam drugam. Takih očitkov je danes še deležno povezovanje v okviru delovne skupnosti Alpe Jadran, v katere okrilju je bilo načrtovano to obmejno sodelovanje. Črnogledi so morali kloniti. Tri sosednje dežele so uresničevale plemenito zamisel sodelovanja, razumevanja in medsebojnega spoznavanja. Šport in ljudsko druženje sta prva zmagala in danes v tekaško smučino teka treh dežel družno stopa vsakič nad tisoč Slovencev in tudi pripadnikov drugih jugoslovanskih narodnosti, Avstrijcev in Italijanov, na Tromejo se vsako leto povzpne na tisoče planincev iz dežel sosedov. Državne meje so ob teh priložnostih takšne, kakršnih si želimo napredka in sožitja željni ljudje: spoštovanja vredne, vendar odprte in povezovalne. V tem oziru v Evropi nimamo veliko primerjav. Edinstveni smo, trije delamo kot eden in naš delež k povezavi in razumevajoči Evropi je velik. Šport utira skupna pota in lomi predsodke. Ideja o skupni organizaciji zimskih olimpijskih iger v tem delu Evrope živi še naprej, čeprav togi olimpijski predpisi tega še ne dovoljujejo. Slej ko prej bodo morali popustiti in dati prav snovalcem skupne organizacije v Sloveniji, Italiji in na Koroškem. Kaj pa je drugega v ideji olimpizma kot druženje, medsebojno spoznavanje in napredovanje v meddržavnih, človeških odnosih. Prav ta ideja pa je v vsem, kar je bilo doslej narejenega pri treh sosedih, vodilna. ^publiški komite za mednarodno s°delovanje sporoča: Obmejni pas se ne bo širil Kudovljica, 19. februarja — Republiški komite za mednarodno delovanje je med pripravami za deseto zasedanje mešane jugoslo-Msko-avstrijske komisije za obmejni promet zbral predloge za do-fttno vključitev naselij v obmejni pas. Za to se je potegovalo tudi |!reCeJ gorenjskih krajev, ki ležijo v bližini meje. Na komiteju so Motovili, da bi upoštevanje predlogov pomenilo bistveno širitev ob- ojnega pasu na naši strani; tO pa bi zahtevalo tudi ustrezno širitev sejnega območja v Avstriji. Tega pa naši sosedje ne želijo. .Jugoslavija je na desetem zasedanju mešane jugoslovansko-av-j 'jske komisije za obmejni promet predlagala, naj bi vključili v ob-„^ni pas le tista naselja, ki ležijo bliže državni meji kot nekatera J^eUa, ki so že v obmejnem pasu. Gre le za nekatere kraje v obči-J*T Ljutomer in Slovenj Gradec. Ostale predloge bi bilo možno upo-,at'. kot navajajo v republiškem komiteju za mednarodno sodelo-/L^je, pri morebitni novelaeiji sporazuma o_obmejnem prometu z pri C. Z. začetek Tedna slovenske drame Začetek z Antigono D. Smoleta Demokratični centralizem Mnogi v Zvezi komunistov Jugoslavije prisegajo na demokratični centralizem in vidijo v njem rešitev vseh naših težav in izhod jiz krize. Vendar pa načelo demokratičnega centralizma v resnici ni nobena magična formula, ki bi nam pomagala premagati vse sedanje težave. To med drugim potrjujejo slabe izkušnje s tem, da to načelo marsikje zlorabljajo, zlasti tedaj, ko svojih mnenj in stališč ne morejo uveljaviti z argumenti. In kako doseči pravilno uveljavljanje demokratičnega centralizma, oziroma preprečiti zlorabo tega načela? V tem je na razširjeni seji občinskega komiteja ZKS Kranj na Bledu povedal svoje mnenje član predsedstva CK ZKJ Franc Šetinc, ko je govoril o pripravah na bližnjo konferenco ZKJ. Na njej naj bi med drugim odgovorili na vprašanje, zakaj komunisti ne uresničujejo stališč 13. kongresa ZKJ. Kot je dejal Franc Šetinc, zlorabo demokratičnega centralizma lahko prepreči le razvito socialistično samoupravljanje v okviru socialistične zveze. V njej je treba mobilizirati vse ljudi, da bi bili kritični do ukrepov in oblasti, iskali nove rešitve in ponujali alternative, podobno kot to delajo opozicijske stranke v zahodnih demokratičnih sistemih. Le za razvitim socialističnim samoupravljanjem in močno socialistično zvezo bo mogoče prisiliti zvezo komunistov, da ne bo še naprej delovala s pozicije oblasti in se preobrazila. Program ZKJ je sicer dober, kar zadeva delovanje komunistov v organih, dokumenti, ki jih v zvezi komunistov sprejemajo v vsakdanji praksi pa so često napačni, ker do drugih organov postavljajo razne zahteve, namesto da bi upoštevali njihovo samostojnost in pristojnost. l § Prvi so poskusili Hrvatje Zasebni hoteli tudi pri nas V sosednji Hrvaški bodo z novimi zakonskimi spremembami, ki naj bi jih sprejeli že konec tega ali v začetku naslednjega meseca, odprli proste roke zasebnikom, ki se že ali želijo ukvarjati z gostinsko — hotelsko dejavnostjo. Novi zakonski predlogi ne omejujejo števila postelj, števila miz in stolov, edina omejitev, ki jo zaenkrat predvidevajo, je pri zaposlovanju delavcev. Novi zakon naj bi dovoljeval privatniku, da zaposli le do deset delavcev, če pa se združi več privatnikov lahko skupaj zaposlijo do dvajset delavcev. Na občinah pa lahko v izjemnih primerih dovolijo zaposliti tudi do 40 delavcev. Nov zakon je za hrvaški zasebni sektor, ki ima že zdaj okoli 270 tisoč ležišč ali tretjino vseh turistično nastanitvenih zmogljivosti republike, zelo pomemben. Po ocenah naj bi se število prenočitev tujih gostov do konca leta podvojilo, izboljšala pa naj bi se tudi kakovost gostinskih storitev. Kar pa je pomembno za zasebnike pa je, da nov zakon ne predvideva več administrativnih ovir, temveč bodo za delo potrebni le naj najvažnejši dokumenti. Največje zanimanje za gradnjo novih hotelov je zaenkrat predvsem med našimi zdomci. V. S. ■•ji»r^ni — Jutri se uradno zače-L ''^Snji Teden slovenske %.'■'" ki ga že osemnajstič or-LrtJF8 s pomočjo slovenskih '(i . ter ob financ ni [>i idpori ihjpubliške Kulturne skupno-jj^šernovo gledališče Kranj fyig^lrr) razmišljanjem bo Rudi Predsednik Društva slo- V*'*1 pisateljev, odprl priredi-&ca kuu'ri bodo podelili tudi JjpijsT 0 Slavka Gruma za naj-[•V drumsKO besedilo ter Rj^j,"^ Filipičevo priznanje /.a . *e v slovenski dramuturgi- kfj^lavnostni otvoritvi bo Pre SipV° 8'edališče uprizorilo Nj L° !)«"ninika Smoleta. S ? ku 0 Predstavo bo to, danes Sj^"'"!! delo slovenske dni Nt(/"' doživelo sedmo upu » ' ^^dstavo so pripravili Aleksander Valit, Mer 8*Vit )ni«". Ime Oman, Mat ?'Hat Damjana I uth n Pa jfo jovec m Judita Zidar Re ']r%Jttn,uturgiju in glasbena j j* K'> di lo .l.ii ja Jl^V,^1''' " a' s<( nografka in ^J%r '°8rttfk.t je Sanju Jurca, A)J ^ v'* I'' ' •U'M'lk Kilo M^ri«* sllki- posnetak z vaje Koto- Jeseničani prvaki Jeseniški hokejisti so v petek v dvorani na ledu Podme-žakljo v četrti tekmi supei finala za državni naslov z /mago nad Kompas Olimpijo s 7 : 5 že tri i ndvajsetič osvojili našo največjo hokejsko lovoriko. Iz rok člana predsedstva HK Jugoslavije Francija Smoleja je pokal visoko dvignil pred polno dvorano kapetan Jesenic Kdo Hafner. Iskrene čestitke za ta ponovni državni naslov. (D. H.) - Foto: F. Perdan Jutri zvečer o pozidavi Polane Križe pri Tržiču - Jutri zvečer ob 18. uri krajevna konferenca SZDL Križe organizirala temeljno kandidacijsko konferenco, svet krajevne skupnosti pa v nadaljevanju sestanka krajanov KS Križe javno razpravo o osnutku zazidalnega načrta » Polana «. Izraba kmetijsko neprimernih zemljišč na Polani nad Krizami za pozidavo že nekaj časa v občini Tržič, predvsem pa v KS Križe pomeni eno glavnih tem razgovorov med občani. S Polano se tržiški individualni stanovanjski gradnji odpira precejšen kompleks, v skladu z zakonskim postopkom pa bo jutri v Križah o tem organizirana javna razprava. Pravzaprav razprava teče že nekaj časa, saj je osnutek Tržičanom dan v pretres z razgrnitvijo v prostorih KS Križe ter v prostorih Komiteja za družbenoekonomski razvoj občine Tržič. VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG IMS ▼ . * V kom KOMPAS »ift JUGOSLAVIJA KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL : 22-347 MARKO JENŠTERLE ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Obtožbe z osnovo V času, ko se v Srednji Ameriki sprte strani trudijo, da po dolgih letih vojne in spopadov vendarle najdejo skupno pot k miru, je v odnosih med Združenimi državami Amerike in Paname prišlo do velike zaostritve. Napetost je posledica nekajmesečnega^ obtoževanja bivšega šefa vojske, odstavljenega generala Diaza Herrere, ki je lani poleti izjavil, da je sedanji vojaški voditelj Manuel Antonio Noriega neposredno vmešan v umor vodje panamske revolucije Omarja Tor-rijosa, poleg tega pa naj bi bila v Panami sedaj na oblasti vlada, ki si je ta položaj pridobila s pomočjo ponarejenih volitev in izigranih volilcev. Prej samo verbalno obtoženi Noriega je sedaj nenadoma postal tudi predmet formalnega pravnega postopka, sej mu ZDA na sodišču v Miamiju sodijo zaradi ilegalne trgovine z mamili. V ozadju vsega tega seveda stoji znameniti Panamski prekop, ki bi ga ZDA morale leta 2000 vrniti Panami (po pogodbi med Torrijo-som in Carterjem), sedanja panamska kriza pa naj bi svetu pokazala, kako tako nestabilna država, kot je Panama, ne more imeti pravice razpolaganja s strateško tako pomembnim objektom, kot je omenjeni prekop. Toda bolj kot to ozadje je zanimiva sama ameriška obtožba Noriege. Že dalj časa je namreč znano, da je trgovina z mamili posebno zakulisje zunanje politike, v državah z nestabilnim gospodarskim položajem pa tudi pomemben vir dohodka. Trg droge v ZDA naj bi po nekaterih podatkih kar 70 odstotkov »potrebnih« surovin dobil s področja Paname, kjer poganja znamenita vrsta marihuane »panamanian red«. Skoraj gotovo pri tem je, da imata v tej trgovini roke umazani obe državi. To je toliko bolj očitno, ker je Noriega dolgo poslušno izpolnjeval zahteve ameriške obveščevalne službe, zdaj pa se na nek način skuša »osamosvojiti«. Ta njegov rez pa je delikaten predvsem zaradi tega, ker Noriega v svoji državi med ljudstvom nima prave podpore. Panamci namreč že nekaj mesecev na ulicah izražajo svoje nezadovoljstvo z vlado in se ponvono navdušujejo nad povratkom konservativne, na Ameriko navezane, državne politike. Njihov gnev postaja hujši tudi ob spoznanju, da si je Noriega nakopal veliko bogastvo, kakršnega si ob normalnem opravljanju svojih dolžnosti ne bi mogel privoščiti. V tem oziru druga še posebej postane skrivnostni »voditelj« mednarodne politike. Zavest prevlada nad razumom Jelena Lovrič se sprašuje v Danas ob akcijski konferenci novinarjev - komunistov ali se novinarstvo in politika preizkušata, sodelujeta ali pa gre za nekaj tretjega. Pravi, da gre za molk o različnih manipulacijah, zakopavanjih v okope, o spornih zamenjavah urednikov, o onemogočanju novinarjev, da bi opravljali svoje delo. Gre za molk, v katerem se vsa novinarska solidarnost omejuje na ganljivo ponudbo politične podpore tistim, ki jim očitno tudi sicer ne primanjkuje. To pa je lahko dvorezen meč in možnost, da se discipliniranje tiska, ki ga sedaj izvajajo v nekaterih okoljih, hitro izvoz tudi v druga okolja. Lovrićeva meni, da akcijska konferenca ni vzrok za kakšno pomembnejšo ohrabritev. V Vjesniku pravijo, da novinarjem na konferenci ni uspelo storiti želenega koraka naprej, kar si je želela politika. Podkrepimo to še z izjavo Aleksandra Tijanica iz NIN-a na ljubljanskem radiu, ki je povedal, kako pojasnjujejo po Beogradu, kaj je novinar — komunist. Pravi, da je to novinar, pri katerem je zavest prevladala nad razumom. V Borbi sta urednika Nove revije Jože Snoj in Spomenka Hribar odgovorila na komentiranje Momčila Djorgovića, ki po njunem prednjači med napadalci na številko 66/67 Nove revije. Pravita, da so napisali in objavili prispevke na temo demokracije in ustavnih sprememb zato, da s svoje strani spodbudijo razmišljanje in iskanje različnih poti v skupno (ne enotno) jugoslovansko prihodnost. Drugi ljudje in druga okolja, narodi naj oblikujejo svoje, da bomo vsaj vedeli, kaj želimo in kaj moramo. Urednika pravita, da se je besu do prispevkov slovenskega nacionalnega programa pridružil sedaj tudi bes do demokracije in do ustavnih sprememb. Vjesnik piše, da je predsednik italijanske vlade takoj podal ostavko, ko so mu v parlamentu izglasovali nezaupnico. Ob tem primerja Branka Miku lica, ki mu že več kot 20 mesecev izkazujejo nezaupanje, vendar to ni razlog za odstop s položaja. Predrag Tasič meni, da je vzrok v sistemu, ki ne pozna niti krize niti padca vlade. Jugoslovanske vlade nimajo programa, od katerega uresničitve bi bila odvisna njihova usoda. Ce bi v Jugoslaviji volili mandatarja za predsednika vlade na osnovi javno predstavljenega programa, bi Branko Mikulič zelo težko postal predsednik ZIS - a, še težje pa bi se na tem položaju obdržal 20 mesecev. 'oMEHGLAS Ob 35 letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo k Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, škofje lok. in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana _ Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišem« Štefan Zargi (glavni urednik in m rektor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednu a). Marija Volčjak (go spodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveti« /a plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), l^a Mencinger (kultni a) Da rinka Sedej (razvedrilo. I.seni. .■), Helena Jelovčan (izobraŽevanj«, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Koftnjek (notranja politiku, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gOSOOdar stvo), Dušan Humer (šport). Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl Zlebir (socialna politika). Vine Beiter (mladina, kultura). Igor Pokorn (obliko vanje), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naročnine za 1. polletje 15000 din.___ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 Tekoči račun pri SDK 51500 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21 835, ekonomska propaganda 23 - 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 - 1/72. _ / "v^tve 88 * KAJ BODO DELALI NOVI ŽUPANI? KRANJ Ivan Torkar, Kranj Naših problemov ne bodo reševali drugi itd. V minulih dveh letih je bilo vloženega veliko truda in dela-mislim pa, da bi bili lahko rezul" tati boljši, čeprav lahko rečem, da smo vsaj na področju družbenih dejavnosti uspeli premaknj' ti nekaj stvari, še več bi jih laj?' ko, če ne bi tako negativno vw' vale razmere visoke inflacije. To pa seveda ne pomeni, da bi zdaj rekli, da moramo čakati, da n* moremo narediti več, kajti nas«1 problemov ne bodo reševali dflr gi, sami jih bomo morali.« »Poskušali bomo uresničiti srednjeročni plan, ki na nekaterih področjih v zadnjih dveh letih ni bil uresničen, tudi zato ne, ker je bil sprejet v precej drugačnih okoliščinah. Na oblikovanje pogojev gospodarjenja sicer nimamo vpliva, toda zaustaviti moramo upadanje industrijske proizvodnje, se vsi skupaj maksimalno angažirati, da ne bi prišli v obdobje stagnacije, predvsem pa moramo skupaj z organizacijami združenega dela poskrbeti, da ljudje ne bodo brez dela. Z boljšo organiziranostjo in izkoriščanjem potencialov bi lahko na nekaterih področjih naredili več, mislim predvsem na stano- vanjsko komunalno dejavnost, urbanizem, družbene dejavnosti, skratka na tiste, ki jih financiramo v okviru občine. Naša poglavitna naloga bo vsekakor, da obdržimo doseženo raven družbenega standarda, kar pa letos in prihodnje leto ne bo lahko, imamo pa tudi vrsto problemov, katerih uresničitev bomo pripravili v teh letih: gradnjo avtobusne postaje, tržnice, sistemski pristop k revitalizaciji starega Kranja, nadaljnja izgradnja cest TRZIC Ivan Kapel, predsednik skupščine občine Tržič Precej zastavljenega, dosti že narejenega naj bi dobili plinovod tudi v središče mesta-Tudi telefonijo bomo do konca srednjeročnega obdobja speljali do konca, kar pomeni, da bo telefon po vseh krajevnih skupnostih. Naj omenim še gradnjo novega daljno; voda in pa čistilne naprave v Retnjah, k1 naj bi se prav tako začela graditi v naslednjih dveh letih. Ne nazadnje pa je pomernb; na tudi skrb za samo mesto, zato je izvršni svet že sprejel odlok, da se stari del mesta obnovi, da. se oživijo nekdanji lokali. Velika pridobitev za Tržič in tržiško gospodarstvo pa bi bila tudi šola za poslovodne kadre.« V. Stanovnik Tržič, 19. februarja — Sedanji predsednik skupščine občine Tržič Ivan Kapel je tudi edini predlagani možni kandidat za letošnje spomladanske volitve, ki naj bi v naslednjih dveh letih ponovno prevzel najodgovornejšo funkcijo v občini. O načrtih za svoje delo pa pravi: »Mislim, da bi bil slab predsednik, če si ne bi že v programu, na začetku opravljanja svoje funkcije, zadal najpomembnejših nalog. To mi je bilo laže narediti, ker sem bil prejšnji mandat predsednik izvršnega sveta in sem dobro poznal razmere v občini. Zavedam se, da je gospodarstvo nosilec razvoja občine, vendar pa je v zadnjem času, zaradi znane situacije, pa tudi zaradi značaja predelovalne industrije, v krizi. Zato bo potrebno prestrukturiranje, ki naj bi se začelo čimprej, vsekakor pa v naslednjih dveh letih. Pri komunalnih problemih naj povem, da smo uspešno začeli reševati vprašanje izgradnje cest tudi v perifernih krajevnih skupnostih, podobno je z vodooskrbo, do leta 1990 pa ŠKOFJA LOKA Jože Albreht, predsednik skupščine občine Škofja Loka Rešitev telefonije in ceste skozi mesto Škofja Loka, 19. februarja — Jože Albreht, ki dve leti opravlja najodgovornejšo funkcijo v škofjeloški občini, je tudi edini predlagani možni kandidat za predsednika skupščine občine v naslednjih dveh letih. O tem, kaj naj bi bilo v občini storjenega do leta 1990 pa pravi: »Glavne naloge so bile nakazane že s srednjeročnim planom. Mislim, da pa bo v tem času treba nadaljevati z modernizacijo proizvodnje v tovarnah, z uvajanjem novih tehnologij. Proizvodnje naj ne bi širili, tudi ne gradili novih objektov in tudi ne zaposlovali prek naravnega prirastka. Več pozornosti bomo posvetili domačim kadrom, za katere naj bi dobro poskrbeli s štipendijsko politiko, pa tudi z ustreznim nagrajevanjem in spodbudami. Pri izgradnji infrastrukturnega omrežja cest, smo že marsikaj rešili, predvsem kar se tiče Poljanske doline, sedaj pa bo na vrsti Selška dolina in Škofja Loka. Za cesto skozi Škofjo Loko v Poljansko dolino je že izdelan nov idejni projekt in mislim, da se bo v naslednjih nekaj mesecih odločilo ali se cesta gradi ali ne. Zdi pa se mi, da je ta projekt dobra rešitev in da se bodo priprave na gradnjo te ceste začele že do leta 1990. V glavnem smo sedaj uspeli urediti vodovode po manjših krajin, čaka pa nas še RADOVLJICA Za radovljiškega dograditev sistema s Sorskega polja in lZ' boljšati oskrbo v Žireh. Z novo vozliščno centralo naj bi že v naslednjem letu dokončno rešili vprašanje telefonije in dali moZ' nost priključka vsem. Naša naloga je, da tudi v manjših krajih v obeh dolinah poskrbimo za čiščenje odplak, kar pa ne bo niti poceni, niti enostavno. Del ekološkega vprašanja naj bi rešili s plinskim omrežjem. Glede stanovanjske gradnje nisem optimist, mislim pa, da policentričen razvoj občine uspešno poteka. Organiziranost samoupravnih interesnih skupnosti bo treba proučiti, prav tako programe posameznih skupnosti in predvsem izvajalcev. Gotovo se bo dalo zracionalizirati delo, pa tudi zmanjšati odvečno administracijo.« V. Stanovnik ►župana« za zdaj samo dva kandidata Eden od kandidatov se je premislil 'uredništvo tel. 21860 Radovljica, 22. februarja -Predsedstvi občinske konference SZDL Radovljica in občinskega sindikalnega sveta sta na skupni seji prejšnji ponedeljek ugotovili, da od štirinajstih evidentiranih za predsednika občinske skupščine le trije izpolnjujejo vse pogoje - imajo delegatsko bazo in so pripravljeni kandidirati. Nekaj dni po seji se je eden od kandidatov, (»vido Melink iz Radovljice, premislil, ker je ocenil, da bi bil v sedanjih razmerah bolj kot druženopoli-tični skupnosti potreben delovni organizaciji, v kateri je pred nedavnim prevzel odgovorne naloge, zato sta na listi možnih kad nidatov za zdaj samo dva - Jože Kelte, in Marko Bezjak, oba iz Radovljice. Lista še ni dokončna, v nadaljnjih volilnih postopkih jo bo še mogoče dopolniti. Možna kandidata smo vprašali, kaj menita o vlogi "župana" in občinske skupščine in kakšen je njun pogled na nadaljnji razvoj radovljiške občine. • Marko Bezjak, sicer direktor davčne uprave SO Kranj: »Predsednik občinske skupščine je prvi in na-jodgovornje-ši delegat, zato mora skrbeti predvsem za dobro delovanje delegatsko-I skupščinskega sistema. Stalno mora biti v stiku s krajevnimi skupnostmi in njenimi organi, omogočiti in spodbujati mora, da pridejo interesi delovnih organizacij bolj do izraza v zboru združenega dela in v delegaciji za republiško in zvezno skupščino. Ničesar ne bi obljubljal, menim pa, da je treba dati gospodarstvu več samostojnosti, vključno s tem, da bi si delavci sami izbrali direktorja, ta pa naj bi jim za zaupanje tudi odgovarjal. Elanu, Almiri in drugim organizacijam, ki dobro vedo, kaj hočejo, bi morale slediti tudi druge. Osnovni pogoj za razvoj družbenih dejavnosti je povečanje proizvodnje. Dobro moramo varovati naravno okolje, bolje izbrati naravne danosti in ne dopustiti, da bi poceni razprodajah naravno bogastvo.« čanja. Delegatski odgovori morajo biti strokovni, razumljivi in pravočasni. Kar zadeva nadaljnji razvoj občine, se zavzemam za prestrukturiranje gospodarstva za zaposlovanje v okviru domačih možnosti, za zmerno obremenjevanje gospodarstva, za zboljšanje cest in gradnj0 blejske obvoznice, za si stemsKO rešitev problemov v zdravstvi in za skrbnejše varovanje °a ravnega okolja.« C. Zaplotni* Občinski komite ZKS Radovljica je na četrtkovi seji po obravnavi dosedanjih volilnih postopkov in možnih kandidatov za predsednika občinske skupščine evidentiral za župana mag. Pavla Žerovnika, predsednika radovljiškega izvršnega sveta. Komite je ocenil, da so v dosedanjih volilnih postopkih formalna pravila i/, volilne zakonodaje prov ludovala nad vsebinskimi oz. nad tem, koliko lahko možni kandidati s strokovno usposo bljonostjo, dobrim poznavao jeni razmer v gospodarstvu in negospodarstvu prispevajo k uresničevanju najpomembnejših nalog v občini. • Jože Re bec, vodju skupnih strokovnih služb radovljiške samoupravnih interesnih skupnosti: »Na prvo mesto posta vljam vpru sanje odgovornosti, ■poštovanja ustavnosti, zakonitosti in varstva pravic delavcev in občanov. Pri nas je namreč la preveč samovolje in brezbrižnosti pri uve Ijavljanju oblasti. Pri delegatsko - skupščinskem odločunju smo pogosto neučinkoviti, prepočasni in večtirni, to pa je samo voda na mlin ohranjunju in krepitvi nesistemskih poti odlo- Članarino tja, kjer je najbolj potrebna škofja loka, februarja Škofjeloški sindikati so menda edini na Gorenjskem, ki del sindikalne članarine, ki jo dobe od osnovnih organizacij, namenijo za razvoj delavskega turizma. Iz članarine bodo poslej pomagali tudi socialno najbolj ogroženim delavcem. Po statutu Zveze sindikatov 40 odstotkov sindikalne članarine ostane osnovnim organizacijam, 60 je gre naprej občinskim in republiškim. V nekaterih osnovnih organizacij«11 že lep čas terjajo, da bi se razmerje obrnilo, češ da bodo iz teh sredstev pomagali iz težav delavcem, ki slabo zaslužijo. Delavcem, ki ob delu svojih rok in glave postajajo socialni prO; blemi, naj bi bil sindikat najbližji pomočnik. Ponekod, v leski Verigi denimo. |e to že postal V Škof j i Ix)ki pa so se drugače odločili. Tudi tistih 60 odstotkov, ki jih osnovne sindikalne organizacije dajo iz rok, z«' nje niso do. ela izgubljeni, kar je občinski sindikati ne porab' |0 M funkcioniranje svojega aparata m ne pošljejo naprej republiki, |o posredno vrnejo delavcem. 10 odstotko\ je v Skofji Loki, edini na Gorenjskem, dajo za razvoj delavskega turizma počitniškemu društvu Nekaj je gre za dotacije osnov mm oir.im injam, če seveda potrebo po dodatnem denarju utemeljilo i programom, pa za pravno pomoč, razne športne prireditve in podobno. Od lanskega decembra pa bo šla tudi za socialne pomoči najbolj ogroženim. 12 odstotkov me m '< članarine, okrogle tri milijone, so decembra dali v ta nam«0. Skupaj s sindikalnimi organizacijami in domačim centrom z* socialno delo so sestavili spisek 30 socialno najbolj ogroženi" delavcev. Med njimi so bili v glavnem tuki. ki preživljajo več; je število otrok, pa tisti, ki so bili zaradi bolezni prikrajšanj pri dohodku, delni invalidi in podobno. Vsakomur so izstavi'1 naročilnic, za 100 tiso. dinarjev, z njo pa si je v domačih trg°' vinuh lahko kupil bodisi hrano bodisi oblačila. / akcijo, pravijo, bodo nadaljevali, kajti med delavci J«' nedvomno še precej takih, ki kljub dosežem normi z. osebnim1 dohodki težko živijo. D Z. Žlebi' Tore orek, 23. februarja 1988 / GOSPODARSTVO 3. STRAN «mmS5ČJgmQLA& škofjeloški Gradiš na robu uspešnosti po širitvi usahnile Škofja Loka, 19. februarja — Gradisov Lesno industrijski obrat v Škof ji Loki se je značel na robu uspešnosti, rdečih številk pod lanskim ponovnim rezultatom sicer ne bo, toda problemi čez tovarniško ograjo odmevajo zlasti zadnje tedne, ko so bili januarski osebni dohodki nižji "0 decembrski h /e takn na en nmi ohein *k i m nnviiipficrti 1 Tsnošnnct tAai lini« i maničn nrni7irn#lnin no toh! i..><.c<.™ t^ .. r. n U n: 1 ^. Antonu Demšarju direktorju »Kakšen bo lanski poslovni ^zultat?« »Vseh podatkov še nimamo, lahko pa rečem, da izgube ne bo, Poslovali smo s tako imenovano Pozitivno ničlo, skladi bodo torej "Olj ali manj prazni.« »Lesna industrija je nasploh v ^zi, so razlogi problemov in težav pri vas podobni?« »Bolj kot krizo lesarstva obzirno krizo gradbeništva, saj le 80 odstotkov naših izdelkov zmenjenih gradbeništvu. Dela lrnamo sicer še dovolj, toda to Postajajo predvsem drobna dela, *u zahtevajo drugačno prodajo, Razdrobljenost pa povzroča več-le stroške. Gradbeniki pa tudi vse bolj pritiskajr/na nižje cene, Predvsem pa so problematični Plačilni pogoji, normalni so postali tako rekoč že preteklost.« »Vaše skaldišče hlodovine je Prazno, je oskrba z lesom problematična?« »Oskrba s surovinami ni problematična, lesa je dosti, problematičen pa je cenovni razkorak, fradbeniki pritiskajo na cene, *agan les bi najraje plačevali ta-*0 kot hlodovino. Prav pri slab-^rn lesu je razkorak največji, ?ato zdaj žagamo predvsem bolj-?° hlodovino, sploh pa smo na 2agi za 30 odstotkov zmanjšali Proizvodnjo, žagamo predvsem Jes, ki ga potrebujejo naši prede-'°valni obrati.« »Organizacijsko in poslovno j** vključeni v Gradiš, kot vsi "rugi gorenjski lesarji pa tudi v ^zd GLG Bled, ki mu zdaj grozi Propad, saj izstopa blejski LIP, "^ko gledate na to?« »Saj ga niti dobro razvili ni-Slho, sozd je več ali manj posve-tevalno mesto, kjer se direktorji ^Ogovarjamo o oskrbi z lesom. 4,cer pa tako ali tako v dvanajsto letih nismo dobili nobenega ••Joda čez Peračico, "spodnji" del SOzda oskrbuje predvsem Gozdno gospodarstvo Kranj, mi pa nekaj lesa dobimo tudi z ljubljanskega območja. Izstop je napovedal blejski LIP, za njim bo verjetno šlo Gozdno gospodarstvo Bled, ki LIP oskrbuje z lesom.« »Kako pa ocenjujete poslovne povezave znotraj Gradisa, čigar tozd ste?« »Za nas so seveda pomembnejše kot vključenost v sozd GLG, seveda pa smo znotraj Gradisa posebna dejavnost ter kot taki v proizvodnem smislu nismo tako tesno povezani, prav v tem smislu pa je bil zdaj znotraj Gradisa ustanovljen tozd Inženiring. Seveda pa v teh kriznih časih in naših problemih z likvidnostjo poslovno povezavo znotraj Gradisa toliko bolj potrebuje.« »Zelo ste kratkoročno zadolženi, ali držijo ocene, da toliko, kolikor znese 20 mesečnih osebnih dohodkov vaših delavcev?« »Takšna ocena je pretirana, res pa je, da smo zelo kratkoročno zadolženi, brez upoštevanja kreditov za pripravo izvoza znašajo kratkoročni krediti 2 milijardi dinarjev, 20 mesečnih osebnih dohodkov naših delavcev pa bi zneslo 3,6 milijard dinarjev.« »Kaj je poglavitni vzrok zadolženosti? »Predvsem je to posledica neplačanih del v Iraku, še iz leta 1983, dolg zdaj znaša 1 milijardo dinarjev. Ta izpad obratnih sredstev smo pač morali nadomestiti s krediti.« »V proizvodnji torej tekoča izguba ne nastaja?« »S cenami, ki jih dosegamo, smo nekako zadovoljni, problematično pa je, kakor sem že dejal, plačevanje.« »Se vam izvoz montažnih hiš v Združene države Amerike, pri čemer sodelujete s sosednjo Jelovico, izplača?« »Izdelujemo jih za znane kup- Sandi Bartol, predsednik občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka: »Čeprav se kot politika ne maramo preveč vmešavati v gospodarstvo, vendarle moramo reagirati na zaskrbljujoč položaj v Gradisovem tozdu LIO. Ta je med 12 v občini, ki so po dohodku pod občinskim in panožnim povprečjem, po osebnem dohodku pa na predzadnjem mestu. Lansko 11 —mesečno povprečje je znašalo 213.000 dinarjev. Gradiš je dosegel slabe rezultate že v času, ko gradbeništvo in lesarstvo še ni bilo v krizi, zdaj pa se je znašel docela na robu. Teži jih resna kriza proizvodnega programa, ki ni več zanimiv za trg, v okrilju DO Gradiš ta škofjeloški tozd nima nobene pomoči strokovnih služb. Lep čas so že nelikvidni, zadolženi za 2,5 milijarde. Tega so v največji meri kriva neplačana dela v Iraku, kar milijardo dinarjev. Poglablja se tudi kriza vodenja. Zaradi vsega tega utegne biti resno ogrožena varnost 289 delavcev. Zato je občinski sindikalni svet tovarniškemu sindikatu naložil, naj od vodstva tozda terja pošteno sliko stanja, naj jih seznani z načrti glede prihodnjega proizvodnega programa, zahteva sanacijski program, kako iz likvidnostne agonije ter oceno neučinkovitih razmerij med DO in tozdom. O vsem smo obvestili tudi sindikalno konferenco DO Gradiš. Od izvršnega sveta Škofje Loke pa zahtevamo, naj skupaj z Gradisom pripravi sanacijski program prek ustreznih republiških institucij pa naj razčisti nejasnosti okoli dolga v Iraku.« ce, po njihovih načrti, v smislu "predfakrikacije", doslej smo jih prodali 17. Izvoz se splača, še bolj pa bi se, če bi dosegli večje količine.« »So torej namigi o stečaju iz trte zviti?« »Sploh ne razmišljamo o tem, še posebej ne, ker bomo lansko poslovno leto zaključili s pozitivno ničlo, kar konec koncev pri nas zdaj ni nič nenavadnega, dosti je takšnih orgnanizacij. Morda si naš stečaj želi kdo drug.« »Kakšni so osebni dohodki?« »Povprečni osebni dohodek je lani znašal 239 tisoč dinarjev, v lanskem drugem polletju 306 tisoč dinarjev, decembra lani 362 tisoč dinarjev. Januarja letos je bil res manjši, povprečni je znašal 321 tisoč dinarjev, nismo jih namreč povečali, zaradi višjih prispevnih stopenj je prišlo do te razlike. Odločili pa smo se že, da bodo februarski višji za 30 odstotkov.« »To je seveda pod občinskim povprečjem?« »To je značilno tudi z druge lesarje.« »Kaj pa znotraj Gradisa?« »Lani smo bili med dvanajstimi proizvodnimi tozdi na šestem mestu.« »Pred leti ste imeli širokopo-tezne načrte o širitvi, kupili ste še zemljišče ob tovarniški ograji, so zdaj vsi ti načrti padli v vodo?« »Širitev nima izgledov, ker akumulacije nimamo, tudi smiselna ni. Postopoma se približujemo opredelitvi, da se je potrebno prestrukturirati v smeri kakovosti izdelkov in izvoza.« »Je bila torej to napaka?« »Ne, ni bila napaka. Ker se vse bolj usmerjamo v kakovost, pa je res danes naša žaga prevelika, na manjši bi bila proizvodnja cenejša« M. Volčjak Ena kmetija, dve organizaciji Eden od kmetov je na posvetovanju v Gornji Radgoni pred slovenskim partijskim plenumom o kmetijstvu glasno in jasno dejal: "Kmetija je ena, zaokrožena celota kmet pa mora sodelovati z dvema organizacijama, s kmetijsko zadrugo in s temeljno organizacijo gozdnih kooperantov. Le zakaj ne bi samo z eno, tako kot nekdaj?!" Kmetova pobuda je izražena v stališčih centralnega komiteja ZKS, kjer je zapisano, daje treba "ob upoštevanju ustavnega načela o skupnem gospodarjenju z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo proučiti možnosti za tesnejše sodelovanje in poslovno povezovanje kmetijskih in gozdarskih organizacij. O tem vprašanju bo, kot kaže precej govora tudi v Murski Soboti na posvetu o kmetijskem zadružništvu, ki bo del razprave o spremembah zvezne ustave in priprav na redni občni zbor Zadružne zveze Slovenije. Bo razprava rodila tudi spremembe ali bo vse ostalo po starem, pri sedanji organiziranosti in delovanju kmetijstva in gozdarstva, je težko napovedati, še posebej zato, ker gre za občutljivo vprašanje, o katerem so že zdaj mnenja zelo različna. Kmetijci trdijo, da je razdvojitev kmetijstva in gozdarstva negativno vplivala na skladen razvoj podeželja in da je povzročila vrsto težav: podvajanje organiziranosti, monopol gozdarjev nad prometom z lesom, neracionalno mrežo zadružnih organizacij in režijskih služb, pomanjkljivosti pri ohranjanju trajnosti gozdov... Zdi se, da je kme-tijcem trn v peti predvsem monopol nad prometom z lesom, zato tudi zahtevajo prost trg lesa in vseh vrst gozdnih sortimentov. V gozdarstvu kajpak menijo drugače. Že direktor kranjskega gozdnega gospodarstva je na torkovem posvetu kmetijcev, živilcev in gozdarjev dejal, da je treba v imenu stroke preprečiti težnje, da bi gospodarjenje s kmečkimi gozdovi spet prevzele kmetijske zadruge. To bi po mnenju gozdarskih strokovnjakov ogrozilo enoten pristop do vseh godzov ter njihovo trajnost in donosnost, oslabilo bi vezi med zasebnim in družbenim sektorjem... Za gozdarje tudi ni sprejemljiva delitev, da bi gozdna gospodarstva opravljala le gojitvena dela, kmetijske zadruge pa bi gozdove izkoriščale (sečnja, prodaja lesa) že zato ne, ker prepletanje obeh vrst dejavnosti zahteva tudi enotno delovno organiziranost. Naj bo tako ali drugače: s stališča kmeta in gozdnega posestnika bi bilo bržčas dobro, da bi sodeloval le z eno organizacijo, le z eno hranilno — kreditno in strokovno službo, kajti tudi kmetija je ena celota, čeprav majhna in razdrobljena... Ob vsem tem tudi nekaj velja mnenje kmeta in direktorja škofjeloške kmetijske zadruge, ki je na nedavnem gorenjskem posvetu dejal, da boljšega gospodarja, kot je kmet, v gozdu ni in da ne bi bila nobena katastrofa, če bi s kmečkimi gozdovi gospodaril kmet. C. Zaplotnik IZ 60SPOPARSKECA SVETA Potrjena upravičenost naložbe Mlade obrtnike marsikaj moti Zakaj skrivalnice k ranj, februarja — V Kranju smo pred dvema mesecema dobili no-VeKa mladega obrtnika Branka Trbiča, ki bo na Klancu v Žanovi 36 s Svojo delavnico za popravilo avtoelektrikc pomagal širiti to ozko "r'<>, ki že toliko let pesti Kranjčane in okoličane. Delo mu je dobro ^eklo, ostala pa je vrsta vprašanj, za katere v Kranju na pravem "*estu ne dobi odgovora noben mlad, nov obrtnik. Branko Trbič imu srečo, da mu ni bilo treba delavnice graditi, ampak je zanjo uporabil domače stare vel-bane prostore, kjer je včasih imel stari oče mizarstvo, še prej pa so bi li to hlevi ene od kranjskih velja-ških družin. S prihranki si je tu uredil delavnico, ni mu bilo treba iskati kreditov, zato pravzaprav še niti ni okusil, s kakšnimi materialnimi težavami se mora boriti obrtnik, ko z vsem začenja na novo. Tudi posebnega orodja za avtoelektriko ne potrebuje, čeprav že zdaj ugotavlja, da bo v bližnji prihodnosti moral nabaviti stružnico, dober kompresor, kvalitetnejši tester in takrat bo so°ria' Mt' P° krecnUh. Tudi inšpektorji mu ob odprtju delavnice ni-driK 'u'' težav, kuJu za njegovo vrsto dela je delavnica hitro dovolj uro urejena. Delo je steklo, ljudje že kar precej vedo zanj, da po-tr^'ji> na splošno vso avtoelektriko, /a vse osebne avtomobile in Ktorje. tudi nekaj pogodb ima že sklenjenih z družbenim sektor- jem za redno vzdrževanje njihovih avtomobilov. Vendar, kot novope-čenega obrtnika ga marsikaj moti. » Malo drugače sem si jaz tole vse skupaj predstavljal ob začetku. Zakaj za vodenje obrti ne dobiš nikjer nobenih informacij?! Od občine sem dobil le odločbo od komiteja za gospodarstvo, da lahko delam, odločbo od davčne uprave, da sem registriran kot davčni zavezanec in da moram prvo leto voditi enostavno knjigovodstvo, da sem prvo leto oproščen davka na dohodek in kako moram odvajati prometni davek. Drugega nič. Jaz pa rabim vrsto informacij. Morali bi mi povedati, kaj lahko dam v stroške, kaj ne, koliko si na primer lahko obračunam za potne stroške, za delovno obleko, za malico, za telefone, kako je z delovnim časom, z delovno dobo, s cenami in podobno. Zakaj nimajo na občini takih stvari vnaprej pripravljenih za nove obrtnike, natiskanih, saj bi moralo za vse enako veljati. Ali pa naj bi se referent za obrtnike na občini pol ure posvetil obrtniku in mu vse to pojasnil. Toda, od njih ne dobiš nič. Vse informacije sem moral dobiti pri drugih obrtnikih. Zakaj takšne skrivalnice? Imam občutek, kot da ti namenoma ne povedo teh stvari, da ti lahko potem pamet solijo, te obravnavajo tako ali tako. Vse te stvari bi morale biti vnaprej točno opredeljene. Prav tako ne dobiš nobenih informacij na obrtnem združenju. Verjetno bi vseh teh težav ne imel, če bi nekoga najel za vodenje knjig, zame pa je vse to novost. Že tako si kot obrtnik v negotovosti, kako ti bo delo steklo, kako boš leto zaključil, no ves, koliko bo res tvojega. Če že tako poudarjamo, pomagati mlademu obrtniku, da se bo odločil za samostojno delo, da bo odpiral nova delovna mesta, ki jih tako zelo potrebujemo, potem naj mu pomagajo, ne pa da ga nalašč puščajo v nevednosti, da se potem nad njim delajo pametne...« d. Dolenc Del egati zbora združenega dela so odločili V penzionu Špik ne bo prisilne uprave Jesenice, 22. februarja — Na minuli seji družbenopolitičnega /bora skupščine občine •Jesenice so se enoglasno zavzeli za ukrep družbenega varstva v pen/ionu Špik v Gozd Martuljku, delegati /bora združenega dela pa so glasovali proti prisilni upravi. Služba družbenega knjigovodstva iz branja ji; dalu pobudo za ukrep družbene-jte vurstvu v TOZD pen/ion Špik v Gozd Martuljku. 1'obudo so podprli družbeni pravobranilec samoupravljanja, jeseniški ,2Vršni svet in delovna organizacija TOZD gostinstvo ljubljanskega Petrola. V pen Sl°nu Špik nuj bi bila prisilna uprava pO I'i predlagateljev zato, ker naj bi bili tn,,b-ni samoupravni odno ,i /.ato, ker niso Prejeli vseh samoupravnih aktov, ker m *° ustrezno sodelovali s Petrolom, ko se je j. Martuljku gradil nov hotel; pobuda SDK Kranja pa je opozarjala na nek dere ne Pravilnosti pri licitaciji, ko se je odproda- 1 ''"i m grudil tiov hotel s ''"'dlog o uvedbi družbenega varstva roiruib Četrtek obravnavali na dveh ob činskih Mjah: na se p družbenopolitičnega zbora in na seji zbora združenega dela skupščine občine Jesenice. Na seji družbe nopolitičnega zbora so sodelovali predstavniki delovne organizacije Petrol, ki so podrobno opisali razmere v Gozd Martuljku in se zuvzeli za to. da se v Martuljku vodi enotna razvojna politika. Nanizali so vrsto nesporazumov, ki so jih imeli in jih imajo s penzionom Špik, predvsem nista mogla najti skupnega jeziku direktor pen /iona Špik in direktor novega hotela l'o prizadeti razpravi delavca iz penziona, ki se je uprl prisilni upravi, češ da dobro in uspešno poslujejo in da zaposleni ne bodo trpeli materialne m moralne Škode z.o uii nesporazumov med posamezniki, smo sli ,.ili pomislek, če je res umestno, da se mo rajo take zadeve reševati s prisilnimi upravami. Vse take spore in težave bi prav lahko rešila sama delovna organizacija Petrol. Potem ko se predstavnik mladine ni strinjal, da je med prisilnimi upravitelji član izvršnega sveta, ki je zadolžen za turizem, je družbenopolitični zbor enoglasno potrdil, da se v pensionu Špik uvede prisilnu uprava. Popolnoma drugače pa so glasovali delegati na zboru združenega dela. Po burni razpravi, v kateri je direktor penziona Špik obrazložil, da Petrol doslej ni izpolnil ml i ene same obljube, ki oje dal delavcem penziona, zraven pa gradil hotel, vreden 400 milijard, so delegati ugotovili, da je predlog ukrepa neutemeljen ali vsaj premalo utemeljen in veliko delegatov se je pri glasovanju vzdržalo. Prisilne uprave v pezionu Špik torej ne D. Sedej bo. Rekord na jeseniški postaji Jesenice, februarja — Sredi meseca oziroma 13. februarja so na jeseniški železniški postaji zabeležili rekord, ki potrjuje upravičenost naložbe za razširitev postajnih tirov in modernizacijo najsodobnejših signalnovarnostnih naprav. Dolgoletna investicija za večjo propustnost jeseniške postaje je bila, kot smo poročali, končana lani decembra. Do posodobitve jeseniški železničarji običajno niso mogli predati v 24 urah več kot 12 do 15 tovornih vlakov. V noči od 12. na 13. februar pa so v 12 urah avstrijskim kolegom predali kar 14 tovornih vlakov oziroma v 24 urah celo 24 vlakov s 503 vagoni in 28.100 bruto registrskimi tonami tovora. Iz koprske luke sta po Soškem koridorju prihajala premog in železova ruda, iz reške pa ječmen in magnezit za avstrijsko gospodarstvo. Rekord in uspeh sta toliko pomembnejša, ker avstrijski prevzemniki takrat na naših vagonih niso našli niti ene same tehnične pomanjkljivosti. Niti za trenutek pa ni bila zaradi tolikšnega prometa ogrožena varnost na postaji. A. Ž. V DELOVNI HALJI Marija Novak: Roža najbolje uspeva v glinenem rožniku Cel oblak prahu je stal okrog nje, s tako vnemo je brusila robove podstavkov za rožnike. Ker imajo trenutno premalo delavcev in ne zmorejo vsega takoj postoriti, se ostri robovi podstavkov, ki pridejo iz stiskalnic, preveč posuše in namesto, da bi jih še vlažne hitro obrezali z nožem, jih morajo brusiti s smirkovim papirjem. » Saj prah ne škodi, zemlja je zemlja, « hiti pripovedovati zgovorna Marija Novak iz Komende, ki si v tej glini, prahu in vročini lončarskega podjetja že sedemindvajset let služi kruh. » Bolj škodi plin od peči. Sicer pa smo pa že vsega vajeni. Veliko je pri nas še ročnega dela, smo pa v vseh teh letih doživeli že kar precejšen napredek, veliko manj je danes težaškega dela. Ko smo imeli skladišče še v zgornjem nadstropju, je bilo treba vse rožnike znositi po stopnicah gor, ko so prišli ponje kupci, pa spet dol. Dan preden sem rodila, sem bila osem ur na stopnicah! Nikoli ne bom pozabila. In vse popoldneve smo morali nazaj hoditi delat, da smo jemali rožnike iz kalupov, kajti vsak rožnik je imel svoj kalup, če jih nismo do časa spraznili, nismo mogli izdelati novih. Danes jih pa stiskalnice kar mečejo ven. Vesela sem tudi nekaj zadnjih novosti, posebno kovinskih polic, na katerih sušimo in prevažamo rožnike, podstavke in ostalo. Dosedaj smo imeli za police le lesene deske. Če daš moker rožnik na leseno desko, ki ni nikoli čisto ravna, se mehka glina po deski uleže in vse je krivo. Velik lonec je včasih zaradi tega lahko tudi počil. Tudi na okenskih policah so krivi podstavki in lonci so nagajali gospodinjam. Na novih, lahkih aluminijastih luknjičastih policah pa ostanejo lepo ravni, zrak kroži skozi luknjice, hitreje se suše. Do leta 1985 smo še po vse leto delali rožnike, sedaj pa le še dobrega pol leta. Glinene rožnike vse bolj izpodriva plastika. Plastika je cenejša, ne ubija se, toda vsaka gospodinja ve, da bo v plastiki roža uspevala le toliko časa, da jo vrtnar da iz rok, potem jo pa začne dušiti. Glina pa diha. Zato vem, da bo dela za nas še dovolj. Pripravljamo tudi nekaj večjih modelov rožnih loncev. Upam, da se nam bodo s pomočjo novih proizvodov izboljšali tudi osebni dohodki. Zadnje zamrznitve cen in povišanje stroškov energije so nas hudo udarili. « D. Dolenc ureja MARIJA VOLČJAK Denar za raziskave — Odbor za ceste občinske cestno komunalne skupnosti Kranj je minuli teden na seji sklenil, naj občinska skupnost naroči raziskave pri Geološkem zavodu v Ljubljani za usad na cesti pred Čepuljami. Postopek je torej stekel in z raziskavami naj bi začeli že ta teden, po pogodbi naj bi izdelali tudi projekt. Še vedno pa kot smo izvedeli, ni naročila za raziskave in izdelavo sanacijskega projekta za spodnji usad oziroma drsenje pred Pševom. Preteča nevarnost pa je na tem odseku pravzaprav večja, saj bi plaz, če bi odnesel cesto, odrezal od doline prebivalcev krajevne skupnosti Jošt. _ A. Ž. Ne samo denar od samoprispevka Kamna gorica - Da bi uresničili program, ki si ga je v krajevni skupnosti Kamna gorica v radovljiški občini zadalo lani izvoljeno novo vodstvo krajevne skupnosti (volitve pa so imeli tudi v nekaterih organizacijah), so kmalu po izvolitvi začeli ugotavljati, da zgolj z rednimi sredstvi ne bomo mogli veliko narediti. Po več razpravah in na zboru krajanov so se nazadnje odločili, da tokrat ne bodo posegli po enkratnih prispevkih (od vrat do vrat), kot so to delali v preteklosti in na ta način resnično tudi veliko naredili, marveč bodo tokrat poskusili s samoprispevkom. Tako je skuščina krajevne skupnosti sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Referendum bodo imeli 6. marca. V program pa so tokrat uvrstili izgradnjo mrliških vežic, nakup gasilskega avtomobila in še nekatera komunalna dela. Tretjino denarja oziroma 32 milijonov za vežice bodo morali prispevati krajani sosednje krajevne skupnosti Lancovo in sicer Spodnje in Zgornje Lipnice, Ravnice ter Kolnice. Pet milijonov dinarjev od zbranega samoprispevka bi primaknili za nakup gasilskega avtomobila, razliko za avto pa bi prispevala samoupravna interesna požarna skupnost. Za ostala komunalna dela pa bi razen samoprispevka prav tako sklenili sporazume z interesnimi skupnostmi. V vodstvu so prepričani, da bi tako zastavljen program in na tak način tudi uresničili. Podprli pa so ga tudi krajani na zadnjem zboru. A. Ž. Zeleni teden v Opatiji Kranj — Hortikulturno društvo Kranj in Alpetour skupno organizirata teden oddiha v Opatiji. Poleg kopanja v hotelskem bazenu in sprehodov, bodo organizirani tudi ogledi vrste lepih opatijskih vrtov, predavanj o vzgoji sobnih rastlin, vrtičkarstvu, o aranžiranju šopkov in podobnem. Cena 100.000 din. Prijave sprejemajo pri Alpetouru, telefon 21 -043. L DOPISNIKI SPOROČAJO Priprave za praznik Še ta mesec bo komisija za prireditve in praznovanja razpravljala o letošnjem občinskem prazniku Jesenic. K praznovanju so že prej povabili delovne in druge organizacije ter društva. Do praznika pa bodo uredili osrednji prireditveni prostor Center II na Jesenicah, piše Branko Blenkuš. Nov prapor Na seji upravnega odbora Društva upokojencev v Bohinjski Bistrici so se dogovorili, da bodo na skupščini izvolili novega predsednika. Na zadnji seji pa so pokazali tudi društveni prapor, ki ga bodo imeli poslej člani Srednje vasi, Češnjice in Jereke. Prapor jih je veljal sedemsto tisoč dinarjev, denar pa so zbrali s prispevki za žebljičke, ki jih je toliko, da za vse niti ni prostora na nosilnem drogu. Turistična taksa Branko Blenkuš pa sporoča, da so lani v jeseniški občiNi od gostov pobrali prek 88 Milijonov dinarjev za turistično takso. Deset odstotkov te takse dobi Turistična zveza Slovenije, ostala pa se v glavnem vrača turističnim društvom v občini. Del te takse pa namensko dajejo za urejanje smučarskega poligona Podkoren. Največ takse so pobrali v Kranjski gori, potem pa na Jesenicah v Mojstrani, Ratečah in Žirovnici. Izobraževanje na Delavski univerzi_ Jošt Rolc nam je poslal daljši zapis o izobraževalni dejavno sti na Delavski univerzi v Radovljici. Iz njega povzemamo, da se ta mesec začenja spomladanski semester Na oddelek Višje upravne šole iz Ljubljane se je prijavilo prek 130 kandidatov. Ker vsi kandidati nimajo ustrezne izobrazbe, so na Delavski univerzi začeli tudi s pripravljalnim seminarjem za vpis na VPU, kamor je vpisanih 26 kandidatov. Hkrati poteka tudi pouk nadaljevalnega programa za pridobitev naslova obratni tehnik - tehnolog. Obiskuje ga 33 slušateljev. Še ta mesec pa se bodo začeli tudi jezikovni tečaji angleščine in nemščine, francoščine in italijanščine ter slovenskega jezika (slednji predvsem za zaposlene iz drugih republik). Razen tega Delavska univerza organizira tudi oddelke za odrasle za 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole. Poleg omenjenih izo braževalnih oblik pa imajo razpisane tudi strokovne tečaje za skladiščnike, voznike viličarjev, za strojnike centralnih ogreval nih naprav, tečaj strojepisja, šivanja in krojenja, avtogenega treninga in seveda tudi vse obvezne tečaje za zaposlene v živilstvu, trgovint in gostinstvu iz higienskega minimuma. ureja ANDREJ ŽALAH Uspehi (in težave) Kinološkega društva Naklo Do zdaj največja mednarodna razstava Tomaž Bartol v društvu na tečajih dela predvsem na vzbujanju prirojenega občutka za napad in obrambo. Kinologi strokovno temu pravijo mar-ker... Naklo, 22. februarja — Pravzaprav bi zaradi izredne in vsestranske osemletne zavetosti članov Kinološkega društva Naklo o težavah težko govorili. Veliko več je bilo namreč v osmih letih po ustanovitvi društva, ki ima danes okrog 300 članov, in je znano v občini in tudi širom po Sloveniji, uspehov. Prav voljo v vodstvu društva in delo med članstvom pa bi lahko »krivili« za težavo, ki je pravzaprav prerasla že kar v oviro. Sedanji poligon za šolanje na Jurčkovem polju je namreč postal veliko premajhen. Upajo pa, da bodo ob podpori krajevnih družbenopolitičnih organizacij problem razrešili. Imamo jih radi; nekateri bolj, drugi manj. Že zdavnaj pa so si prevzeli vzdevek, psi namreč, da so najljubši človekovi prijatelji. Vendar že dolgo časa tudi niso več prepuščeni samim sebi, saj so povsod po svetu njihovi lastniki z njimi organizirani v tako imenovanih kinoloških društvih. V Sloveniji je danes registriranih okrog 30 do 40 takšnih društev. Na Gorenjskem jih je pet oziroma šest skupaj z Lovskim kinološkim društvom in sicer v Lescah, Tržiču, Škof j i Loki, Naklem in v Kranju. Za slednje, kranjsko, pa bi pravzaprav lahko ugotovili, da že od ustanovitve pred nekaj leti nekako životari. Je pa toliko bolj kot kranjsko tako številčno kot organizacijsko —delovno uspešno Kinološko društvo Naklo. Ustanovljeno je bilo pred osmimi leti on ima danes okrog 300 članov. Imajo redno šolo, vzrejo, reševalno ekipo... Že kmalu po ustanovitvi je članom prav z z delom, predvsem pa zaradi izredne zavzetosti in volje Janeza Bartola, pravzaprav pobudnika za ustanovitev društva, uspelo prestopiti ograjo anonimnosti na področju domače in mednarodne kinološke dejavnosti. » Danes imamo v društvu državne re-prezentante, ki nastopajo po Evropi in dosegajo lepe rezultate, « pravi predsednik društva Drago Goričan. » Za nas kot sorazmerno mlado društvo, je drugo mesto Mojce Bajželj v republiškem prvenstvu po A programu in tretje mesto Draga Keržiča po B programu lani velik uspeh. Oktobra je bil potem finale republiškega prvenstva in je Mojca Bajželj celo zmagala, Drago Keržič pa je bil drugi po B programu. « (Drago Goričan pa je bil drugi na prvenstvu po A programu. — op. p.) Lepi dosežki in uvrstitve pa niso edini uspehi naklanskega kinološkega društva. Tudi priznanja krasijo njihovo delo. Največje priznanje pa je, kot pravijo v vodstvu, Lahko rečem, da bo na tej razstavi več ko' 1000 psov iz številnih dežel, zagotovo pa/z Avstrije, Italije, Francije, Belgije, Nemci]*' Madžarske...Moram se ob tej priložnost zahvaliti za izredno razumevanje uprav* Gorenjskega sejma. In čeprav še nima1110 generalnega pokrovitelja prireditve, ki 06 bo le za kranjsko občino, marveč kar za <#" lotno Gorenjsko izrednega turističnega P°" mena, menim, da ne bomo nikogar razoča* rali. S podobnimi prireditvami do zdaj sia° si namreč nabrali dovolj izkušenj; še pose«}' no moram pri tem pohvaliti podpredsedni' ka društva Jožeta Urha in prizadevno, del°" vno članico Faniko Pagon. « Drago Goričan, predsednik društva kjer je Jože Urh podpredsednik, Zdenka Pesjak pa tajnica, da smo tudi letos dobili organizacijo tekme iz republiškega prvenstva. V programu prireditev bo na vrsti oktobra. » Sicer pa smo na nedavnem občnem zboru društva sprejeli za letos kar obširen program. 2e 4. marca bomo imeli v Domu Kokrškega bataljona v Naklem predavanje o vzgoji in šolanju psov, po predavanju pa bomo sprejemali prijave za tečaj šolanja, ki se bo začel 7. marca. To bo tečaj za vse vrste psov in bo razdeljen na službene in druge pasme. Trajal bo 64 ur oziroma do 2. julija, ko bodo zaključni izpiti. Program za službene pse zajema poslušnost, sledenje in obrambo — napad, za ostale pa je prilagojen na poslušnost in za večino tudi na sledenje. Med slednjimi potem običajno izbiramo tudi kandidate za reševalno vrsto, ki jo imamo v društvu že nekaj časa. « V drugi polovici leta, do 5. novembra, ko bodo v društvu letošnji koledar sklenili, imajo septembra predvideno tudi malo šolo in nadaljevalni tečaj za vse, ki bodo v spomladanskem tečaju opravili tudi tako imenovani B izpit. Hkrati ob učnovzgojnem in strokovnem delu pa se v društvu že nekaj časa pripravljajo še na eno prireditev. 28. in 29. maja bo namreč v Savskem logu, na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma velika mednarodna razstava psov vseh pasem. » Zanimanje za to razstavo je v Evropi že zdaj zelo veliko, « pravi Janez Bartol. » Vsak dan dobivamo pisma, kjer nam sporočajo, naj računamo na njihovo udeležbo. Letošnjo zimo je na poligonu, ki je že pf* majhen, na Jurčkovem polju vsak teden vahno. Posebno Tomaž Bartol (republi^ marker) ima dvakrat na teden veliko dela-" Volja in delo, uspehi na vzrejnem in vzgojnem področju, dosežki na prvenstvjl1, tekmovanjih, razstavah so tisti, ki so » kriv1 « za to, da je danes naklansko kinološk0 društvo poznano doma in v tujini. Ven&T pa to ne pomeni, da nimajo težav. . » Poligon na Jurčkovem polju je pos»* premajhen, « ugotavlja predsednik Dra£0 Goričan. » Čeprav je že kazalo, da bom°,s tem, če bomo prevzeli skrb nad spominskj' mi obeležji v krajevni skupnosti, dobili P1"1' meren prostor v Strahinju, na robu sporni1)' skega parka, se je zataknilo. Vendar še a1" smo obupali. Prostor bi s primerno drena20 uredili, hkrati pa skrbeli, da bi bil spoi»'n' ski park zares zgledno urejen. Podporo P11 takšnem predlogu imamo še vedno v ki*" jevnih organizacijah in krajevni skupnost1' A. Žalar Telefonija se je prevesila v drugo f azo Pogodbeni rok je 15. junij Križe, 20. februarja - "Včeraj smo k osnovni pogodbi podpisali aneks za drugo fazo gradnje telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih Križe, Pr: stava, Senično in Kovor, hkrati pa smo z izbrano izvajalsko delovno organizacijo sklenili tudi pogodbo, da morajo biti ta dela gotova do 15. junija. Upam, da tudi po tem ne bo zapletov, zato bi morali telefoni zazvoniti najkasneje za krajevni praznik v vseh štirih krajevnih skupnostih v začetku oktobra; lahko pa celo prej s sodelovanjem tozda Telekomunikacije Podjetja za PTT promet Kranj," pravi predsednik centralnega gradbenega odbora za izgradnjo telefonskega omrežja Drago Papler. Izgradnja telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih Križe, Pristava. Senično in Kovor v tržiški občini se je začela praktično februarja lani, ko so zagotovili potreben denar za prvo fazo. Dela na terenu pa so izvajalci - Podjetje za avtomatizacijo prometa Ljubljana (PAP) zastavili 1. julija, ko so pridobili vsa potrebna dovoljenja. Ko je 25. novembra lani potekel pogodbeni rok za izgradnjo prve faze, so bili v odboru malce nezadovoljni. » Do roka je bil položen kabel Križe Pristava in Križe Sna-kovo Senično. Da imamo danes prvo fazo končano in smo lahko začeli tudi že s pripravami za izgradnjo sekundarnega omrežja je pravzaprav v veliki meri vremenska zaslugu in seveda delo v decembru ter januarju, ko je bil položen kabel od nove avtomatske telefonske centrale Križe do križišča pri Jaku in naprej proti Pristavi. Zgrajena pa je bila tudi kabelska kanalizacija med obstoječo in novo centralo. Gotovi so tudi vsi drugi talni objekti, trenutno pa potekajo na primarnem omrežju vezave kabelskih spojk in montaže ra/.vodnih omuric. Smo torej pred vključitvijo primarnega omrežja na centralo, « zadovoljen ugotavlja Drago Papler. Po izteku pogodbenega roka za prvo fazo pa je gradbeni odbor začel že s pripravljalnimi deli za nadaljevanje akcije. Tako so nu primer iskali najugodnejšega ponudnika in pripravljali vse potrebno za sklenitev pu^ou be. Tako so se dogovorili, da preko pooblaščene delovne organizacije izvaja ta dela zasebnik Rajko Benedik. » Na podlagi osnovne pogodbe za izgradnjo telefonskega omrežja smo tako včeraj podpisali aneks za izgradnjo druge faze in z izbrano delovno organizacijo (PAP) hkrati podpisali pogodbo, da hodo dela končana do 15. junija letos. Zgraditi je treba /daj še celotno razvodno omrežje vključno s hišno telefonsko inštalacijo, prevezati obstoječe telefonske naročnike na novozgrajeno napeljavo in od straniti vse odpadne linije. Zaradi ugodnega vremena smo z nekaterimi pripravljalnimi deli že tako daleč, da bi lahko končali celo prej, kot je določeno v pogodbi. Vsekakor pa bi telefoni morali zazvoniti najkasneje za krajevni praznik vseh štirih krajevnih skupnosti. « V pripravah za drugo fuzo pa so uspeli rešiti še en problem. V akcijo so zdaj vključili tudi 40 naročnikov, ki so sodelovali pri programu gradnje omrežja že 1982. leta in takrat niso dobili priključkov. Poleg teh pa bodo v novozgrajeni sistem vključili tudi 70 obstoječih naročnikov. Poleg 379 novih naročnikov bo tudi 40 iz letu 1982 iz Kovorja in 70 obstoječih hkrati vključeno na novo omrežje. Ob iskanju naju godnejsega izvajalca in v dogo vorih pu je gradbenemu odboru tudi uspelo, da bo gradnja druge faze veljula okrog 120 milijonov dinarjev. A. Žalar Planšarski muzej v Stari Fužini - Predsednik sveta krajeva* skupnosti Stara Fužina v radovljiški občini nam je med nedaV* nim obiskom povedal, da bodo letos v Studorju nadaljevali t oD' novo vodovoda v zgornjem delu vasi, obnovljeni vodovod pa do skušali povezati tudi z zajetjem ob novozgrajeni cesti a* Uskovnico. Zastaviti pa nameravajo tudi izgradnjo že lani naCr' tovane kanalizacije in nadaljevati z urejunjem ter asfaltiranje^ nekaterih cest v krajevni skupnosti, še posebej pa se namerava' jo letos lotiti ureditve Planšarskega muzeju. Stuvbo, ki je bila 0° lani lust Godzarsko kmetijske zadruge Srednja vas in jo je le-^ odstopila krajevni skupnosti, naj bi prevzela samoupravnu novanjska skupnost. V spodnjem delu bi s sodelovanjem zadrti' ge, ki je že prispevala les, in bohinjske enote Turistične poslovn* skupnosti Bled uredili muzej, v zgornjem delu pa dve stanovanj' (na sliki). S tem bi muzej ohranili, hkrati pa obogatili turističa0 ponudbo v tem delu Bohinja. « fl. Zakaj nas imajo za norce? Marjan Hafner je k pismu prilo-il ludi originalni sprem ni dopis, ki ga je hišnim sve lom in lasinikoni .-asehnih hiš poslala krajevna skupnost /lato polje. V dopisu jih nami,t se nanju, tla ho komuna la do konca marca o iroma v začetku aprila letos ukinila odvoz smeti iz dosedanjih po sod kant za smeti in da morajo zato vsi uporabniki nabu-viti nove posode - zabojnike za smeti na kolescih. Le -ti da namreč omotp,, go, zavzemajo manj prostora in »o boljše kakovosti. Vzrok a ■amcnjuro pa je tudi. da nihče več ne izdeluje vozil za pobiranje, smeti iz starih HO- litrskih posod \'dopisu je nadalje pojasnjeni,, da hiini sveti lahko nabavijo nove posode z naročilnico Domplana brez davka, zasebniki pa z gotovino in morajo plačan tudi davek Za stan- posode Pa l0 rečeno, da jih hišni sveti lah * • prodajo po minimalni ce KOGP Kranj ali pa interes^ tom v krajevne skupnosti, *° so Hritof, l-redoslje. SenW Cerklie, Hotenuu-e, /Ved''1'"' Dru lovka do Podreče, kjer b° do smeri šele začeli Po0^rJonske igre v izvedbi reškega Narodne |^ kazališta Ivan Zaje, pred uprizoritvijo v g*pvenskem mladinskem gledališču pu so eiigovo delo uprizorili (pod naslovom Sau a) v Teatru narodnosti - albanska drama Skopju. g. v Slovenskem mludinskem gledališču so ^oensko savno uprizorili igralci Damjan len6, GoJm»r lješnjak, Boris Cavazza, Mi ^na Grm, Miloš Battelino, Tine Oman, Ja •J8?jjjku Tonmžič, Romana Javornik, Nataša Mirjnm 1'odobmk, Helena Pavlovič, Barbara I hrnač In Jožef Ropola. Raiisei In scenograf uprizoritve je Dušan Jovanovič, dramaturginja Vilma Štritof, kostumografi-nja Doris Krtstic, glasbenik Davor Rocco, koreografija je v izvedbi plesne skupne Ar ruba, jezikovno vodstvo Mateja Dermelj, asistentka režije Saša Jure. Eksperimentalno gledališče Glej je v lanskem letu uprizorilo enodejansko Stan ka Majcna Apokalipsa. Stanko Majcen je napis.d šestnajst različnih dramskih tek stov, večina njegovih del ni bila uprizorjena, med njimi pa jih mnogo ni bilo niti tiskano. Glejeva predstava gotovo pomnei novo odkriganje tega zanimivega dramatiku Predstavo Apokalipsa so ustvurili igralci Hrane Grubur, Marinka Štern, Milan Štefe, Uroš Mače Srečo Špik in Damjana Čeme. Režiser uprizoritve je Matjaž Zupančič, dramaturginja Marinka Poštrak, kostumogra-finja Meta Sver, komponist Mario Marolt, maska Barbara Pavlin. Letošnji pokrovitelj Tedna slovenske drame 88 je Gorenjska turistična zveza, ki je že v preteklih letih dokazala izjemno naklonjenost do kranjskega gledališča. Pokroviteljstvo Gorenjske turistične zveze tako doponjuje vzgledno sodelovanje s kranjskim gledališčem, z akcijo ob letošnjem Tednu pa je to sodelovanje usmerjeno v bodočo medsebojno sodelovanje, ki potrjuje mnogokrut izrečeno misel, da umetnost in kultura nista neproduktivni dejavnosti družbe. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je odprta razstava Prešernovi nagrajenci 1974-1976. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski f\ gk r% dom, vhod 6 bo danes, v torek, ob 19.30 glasba v £-\jfr\Jt\ živo - Tantadruj. Jutri, v sredo, ob 20. uri vrtijo v Kil video kinoteki film Poslednji človek. V četrtek. 25. I I Jjl februarja, ob 19. in 21. uri vrtijo film Obala ko-I In/I marjev režiserja Petra Weirja. V Carniumu že ^^■a^ IVI prodajajo vstopnice za drugi video maraton, ki bo to soboto ob 13. ure dalje. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik akad. slikarja Martina Avsenika. V galeriji Kosove graščine je še ta teden odprta razstava slik akad. slikarja Mihe Dalla Valleja. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši razstavlja akad. slikar in grafik Lojze Logar. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. V LTH je odprta fotografska razstava Sodobni letalski tovorni promet Na osnovni šoli Cvetko Golar razstavlja akad. slikar Janez Hafner. V jedilnici Doma učencev (vhod skozi avlo Šolskega centra) bo v petek, 26. februarja, ob 19.30 koncert ženskega pevskega zbora WO Škofja Loka. Gost večera bo Škfjeloški oktet. Danes, v torek, ob 17. uri vodi v knjižnici uro pravljic Matjaž Eržen. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo predavanje ob diapozitivih — GRS. TRŽIČ - Danes, v torek, ob 17. uri bo v tržiški knjižnici pogovor z mladinsko pisateljico Polonco Kovač. DUPLICA — V Stolovem Interieru je odprta razstava grafik, porcelana keramike in emajla Alenke Viceljo. KAMNIK — Jutri, v sredo, ob 18. uri bodo v galeriji Veronika odprli razstavo fotografij Kamnik v našem objektivu. JESENI NOVA PREDSTAVA Kranj — Kazalo je že, da bo Lutkovna skupina Besmca že za praznovanje 80 —letnice KZD Jože Papler iz Besncie lahko pripravila novo lutkovno predstavo. Izbrali so zbirko pesmi Saše Vegrije-ve z naslovom To niso pesmi za otroke ali kako se dela otroke. Vendar pa so se zaradi prezaposlenosti članov lutkovne skupine priprave na novo predstavo zavlekle, tako da bodo premiero pripravili za jesen. Do takrat pa bo verjetno doživela še kakšno ponovitev njihova doslej najuspešnejša predstava Čarodej Fičifik. V dobrem letu je predstava doživela kar 65 ponovitev, nastopali pa so po raznih slovenskih krajih, med drugim tudi na Borštnikovem srečanju v Mariboru. Sicer pa je Lutkovna skupina Besnica pod vodstvom Janeza Eržena doslej poleg že omenjene najuspešnejše predstave na besedilo in glasbo Janeza Bitenca uprizorila še Lea-fovo Zgodbo o Ferdinandu in Andresenovega Grdega račka. L. M. Razstava na OŠ Cvetko Golar NOVO VIDENJE KRAJINE Škofja Loka — Na osnovni šoli Cvetka Golarja razstavlja Janez Hafner svoja najnovejša dela. Novo v Hafnerjevih slikah je nastalo kot reakcija na točno določene in jasno opredeljene probleme, s katerimi se je doslej ukvarjal. Zanimanje impresionistov za upodabljanje atmosfere v naravi ga je pritegovalo do tiste stopnje, ko je pokrajino kot resničnost porušil in se dotaknil obrobja abstrakcije. Iz te raziskovalne poti se je kmalu vrnil nazaj k naravi, a ohranil izredno široke poteze čopiča, ki so kot prebliski lebdele na tonirani podslikavi in s temi sredstvi je ustvarjal vizijo krajine. Široki namazi barv, podrejeni včasih že kar tonski vrednosti v uglašenosti na prevladujočo barvo pokrajine ob določenem letnem času, so bili potegnjeni po slikovni površini s tako slikovitostjo, da je med njimi ostajal prazen prostor, neobdelana površina slike. Vendar pa so bili prav široki barvni nanosi nosilci kompozicije in tvorci slike oziroma krajine. Krajini je ostal zvest tudi danes v slikah, ki jih je naslikal v zadnjih nekaj letih, nekako od leta 1985 naprej. V teh najnovejših slikah odkrivamo nekaj značilnih novosti v slikarstvu Janeza Hafnerja, ki se je še bolj navezal na danosti v realnem svetu, kajti pokrajino lahko občuduje in slika kar skozi okno svojega ateljeja. Druga značilnost je, da je poprejšnjo močno potezo z najširšim čopičem razkrojil in s skladnimi potezami drobnejšega zapolnil vse vrzeli, ki so prej dopuščale pogledu prosto pot do tonirane podsli- V teh slikah se je Janez Hafner prepustil svojemu prirojenemu slikarskemu občutku in z močno ustvarjalno voljo sestavlja surove in hkrati tekoče poteze s čopičem v zanimiv barvni svet, kjer noče biti dopadljiv za vsako ceno. S tem se je slikar približal strožjemu in težjemu iskanju ekspresionističnega izraza v svojih novih slikah, ki so postavljene na ogled na izjemno izbruše-no postavljeni razstavi v razstavnem prostoru osnovne šole Cvetko Golar- Andrej Pavlovec KONCERT TANTADRUJA Kranj — Danes, 23. februarja, bo v prostorih Carniuma, Delavski dom, vhod 6, spodaj, koncert akustične skupine Tantadruj. Gre za zasedbo, ki je uspešno nastopila tudi na decembrskem akustičnem festivalu in se bo tokrat predstavila s celovečernim samostojnim koncertom. V. B. Iztok Treven POPULARIZACIJA FILMA Ob letošnji podelitvi Kurnikvoih nagrad so na slavnostini prireditvi vidno vlogo v programu zasedli tudi člani filmskega kluba Tomo Križnar iz Tržiča. Filmski klub Tomo Križnar je s svojim delom pričel leta 1965. Prve akcije so bile zabeležene na 16 mm traku, pa normalnem 8mm in končno tudi super 8 mm. Kmalu so pričeli tudi na veliko, kot pravi Iztok Treven, sodelovati na različnih festivalih. Prek dokumentarnega in učnega pristopa so se počasi lotili tudi umetnosti. Obenem so poskušali popularizirati samo filmsko umetnost s filmskimi predstavami v kinu Tržič, s posebnim filmskim gledališčem s projekcijami filmov, ki so jih prejeli na ZKOS in z avtorskimi deli. V zadnjem času vedno bolj očitno prehajajo s super 8 mm na video — gre za cenejšo varianto, čeravno stari člani zvesto prisegajo na "osmico", češ le prek pravega filmskega traku je možno resnično izpovedovanje. Svoje delovne prostore imajo v bivši Bračičevi šoli, kjer je na razpolago tonski in montažni studio, možnost projekcij, debatnih večerov... Ob siceršnjem delu se člani FK Tomo Križnar zavedajo tudi odgovornosti do podmladka. V tem smislu tudi uvajajo po vseh tržiških osnovnih šolah filmske krožke, pravijo pa, da močno občutijo potrebo po srednji šoli v Tržiču, kajti tako po končani osnovni šoli marsikdo ostane v Ljubljani, Kranju. Tudi z mnogimi uspehi se lahko pohvalijo, saj v njihovih prostorih visijo priznanja in nagrade s festivalov v Puli, Beogradu, Splitu... pa tudi mednarodne, z Dunaja, Češkoslovaške, Belgije... Finančno jih pri njihovem delu podpira občinsko ZKO, pomagajo pa si tudi sami s pripravo raznih reklamnih sporočil za delovne organizacije. V. Bešter Foto: F. Perdan ureja LEA MENCINGER GLAS 6. STRAN / PODLISTEK, PISMA, ODMEVI Torek, 23. februarja Zaradi vse večjega števila pisem in odmevov prosimo vse, ki nam pišejo, naj ne bodo predolgi. Prispevki naj ne bi bili daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Predolge bomo prisiljeni skrajševati. Uredništvo Gorenjski glas, 9. februarja KAMNITIK KLJUBUJE Prebral sem vaš članek v Gorenjskem glasu z dne 9. februarja 1988 pod naslovom Kamni-tnik kljubuje. Kot, žal bivši "staroselec" (tu tudi rojen), se počutim prizadetega nad vašim člankom. Zakaj tov. novinarka niste prebrali pritožb "staroselcev", ki so bile dane na osnutek razgrnjenega zazidalnega načrta? Prav gotovo potem ne bi mogli pisati tako enostransko in v tako žaljivem tonu do "staroselcev". Informacija bi bila tako popolnejša, ne pa da se piše po nareku tistih, ki stvari jemljejo pristransko in s svojimi interesi, in šele nato ugotavljajte, kaj so pošteni in pametni interesi. Priporočam, da kot novinarka zelo branega časopisa, poročate o vseh dogodkih bolj objektivno! Škofja Loka, 17/2- 1988 Janez Strojan Virlog 14 64220 Škofja Loka Gorenjski glas, 12. februarja KADROVSKE REŠITVE Če izhajamo iz predpostavke, da je prvi korak s prehodom na novo tehnologijo proizvodnje jekla opravljen in je prinesel nekaj tehnološkega iriška delavcev, je treba problem prestrukturiranja pogledati iz več zornih kotov. Tehnološki višek delavcev ni predstavljal tistega kritičnega obsega, ki bi ga ne bilo mogoče rešiti, po doslej znanem instrumentariju socialnih ukrepov, ne glede na nekatere subjektivne težave in prenehanje pridobljenih pravic. Toda, vsak tak korak ne pomeni samo ene posledice, ne po-mčni samo enega odprtega problema. Vsak tak korak dregne tudi v tiste sfere, ki se nam zdijo nedotakljive, ali pa tudi nedotakljive so, zaradi naših napačnih predpostavk, samovšečnosti in voluntarizma. "Tehnološka revolucija", če temu lahko tako rečemo, je močno zamajala obstoječo kadrovsko strukturo. Ta je sicer podobna slovenski kvalifikacijski strukturi, saj dosega odstotek nekvalificiranih delavcev število 50. Ce k temu dodamo še neustrezno zasedbo del in nalog z višjo in visoko izobrazbo, je to v tem trenutku večji problem, kot pa nekaj tehnološkega ali ekonomskega viška. Vzroki za to stanje so znani. iV'izka stopnja tehnologije in tehnične opremljenosti ni zah- tevala drugačnih kadrov, družbena akumulacija nekvalificiranih delavcev je nizka in ne omogoča hitrejšega razvoja in tako naprej. Vrtimo se v začaranem krogu, kjer trkanje na dobro voljo in zavest ter razredno pripadnost ne da nobenih rezultatov. Pričakovati, da bo izobraževalni sistem spremenil tako strukturo, pa je neutemeljeno, saj je v logičnem smislu že razpadel, kajti vsaka 4 leta izgubimo eno generacijo srednješolcev. Potrebne so korenite spremembe, na katere pa ne moremo čakati, prav tako kot ne moremo čakati na nove generacije. Ugotovili smo, da samo z zmanjševanjem štemla zaposlenih ne bomo dosegli pričakovanega napredka. Trdna odločitev za tehnološko posodobitev je v posledici prinesla prenehanje sprejemanja delavcev brez stalnega bivališča na Jesenicah in postavljena je zahteva po najmanj osnovnošolski izobrazbi. Najtežje je bilo v času prehoda iz stare Jeklarne v Jeklarno 2, ob istočasnem šolanju kadrov uvajanje nove tehnologije. Šolanje doma in v tujini je dalo določene rezultate, vendarle osvetlilo problem po vsej njegovi širini. Znanje mora zajeti vse odtenke proizvodnega in poslovnega procesa - je temeljna odločitev. ZNANJE je imperativ! Pa ne samo formalno znanje pa tudi ne samo vrhunsko znanje, vsako znanje na določeni stopnji zahtevnosti. Vendar ne samo tisto znanje, ki ga pridobimo z mehaničnim ponavljanjem operativnih posegov, ampak poznavanje procesa po vsebini, dogajanja, ki ni vedno zaznavno s človeškimi čutili, je pa za obvladovanje procesa izjemno pomembno. Ob obravnavanju tega področja ne moremo mimo še enega vidika, ki mu pravimo razpršenost oziroma koncentracija znanja znotraj posamezne organizacijske oblike. Tudi ta vidik pomeni bistveni element posegov in ukrepov na področje prestrukturiranja. Če se vrnemo na zdajšnja do-gajaja v Železarni moramo povedati, da smo vedeli, da bo proizvodnja jekla potrebovala 300 delavcev manj. Z vmesnimi rešitvami so ta problem omilili, ce ga nismo rešili, ostala pa je resnica, da smo samo ob velikih stroških v zadnjem letu permanentno zniževali število zaposlenih. Če to stanje gledamo v luči kratkoročnih ukrepov se bo marsikomu zdelo, da smo od predstavljenih stališč odstopili. Izvajanje ukrepov je dolgoročna naloga, ki pa jo je treba začeti. Za začetek smo predvideli in to v letu 1988 predvsem ukrepe pri zaposlovanju, upokojevanju, di- sciplinski odgovornosti in redni fluktuaciji. Ti ukrepi naj bi ublažili tehnološki višek in posegli na področje ekonomskega. Če jih gledamo iztrgane iz celote, lahko sklepamo, da škodljivo vplivajo na znanje, vendar moramo povedati, da ukrepi ne delujejo absolutno in so predvsem izvzeti strokovnjaki V sklop letošnjih ukrepov pridejo tudi spremembe na področju štipendiranja pripravništva izobraževanja z dela in ob delu, izobraževalni program znotraj Železarne in izven. Prizadevamo si, da bi prevladovala miselnost, da je izobraževanje naložba, ne pa strošek in da je izobraževanje selekcija, ne pa formalizem. Ob tem imamo pred očmi, da je z Ustavo zavarovana pravica do dela in z zakonom zavarovana pravica in dolžnost strokovnega usposabljanja. Drugi sklop ukrepov, ki bo bistveno vplival na kadrovsko strukturo je ekonomika poslovanja, oziroma delovanje tržnih zakonov. V stanju, ko so se odpovedali blaginji države in se poskušamo upreti na lastne sile, je treba postaviti konkreten cilj, h kateremu težimo in se tudi pripravljamo. Proklamirana odprtost v svet, pomeni primerjavo s svetom in to na vseh področjih. In ko primerjavo opravimo ugotovimo, da bomo morali zmanjšati število zaposlenih še za nadaljnjih 200 delavcev tako, da bi konec leta 1988 v Železarni delalo 5650 delavcev ali 8 % manj kot leta 1987. Ob tem zadevamo na številne naše nera-cionalnosti, malomarnosti, življenja na tuj račun in še bi lahko naštevali. Torej moramo poseči v globino samega problema, v organizacijo dela. Vemo, da je med delom in človekom usodna dialektična povezanost, ki zahteva sorazmerje, ne pa izključno podreditev enega drugemu ali obratno. Ugotavljamo, da je naš pravni instrumentarij obrnjen samo v prid delavca. Tak enostranski pristop, pri katerem se zahteva skoraj popolno soglasje, blokira vsako racionalno in fleksibilno organizacijo. Tudi v primeru, ko postane neko delo nepotrebno, ali pa se sploh ne opravlja več, je za njegovo ukinitev potrebna formalna potrditev, kar zadeva čas in nepotrebne napore. Zato s takim pristopom pri organizaciji predvsem mezg in mikro nivojev ne moremo v konkurenčni boj in smo vnaprej obsojeni na poraz, pri katerem nam besedičenje o odprtem gospodarstvu, ne pomaga veliko. In prav tu so odpori proti spremembam v kadrovski strukturi in razporeditvi najhujši. Subjektivna presoja pomembnosti dela, je tako zakoreninjena, da bo povzročala delovne in socialne konflikte. Zato bo mogoče upoštevati subjektivne zahteve le takrat, kadar se bodo pokrivale z objektivnimi. Šele, ko*bomo vse tri velike sklope, kadre, tehnologijo in ekonomijo povezali v celovit, logičen in funkcionalen sistem, bomo lahko govorili o prestrukturiranju, vsak manjkajoč element pa nas od tega oddaljuje. Na ta način naj bi ob normalni fluktuaciji ob velikih izobraževalnih akcijah za realizacijo notranjih kadrovskih premikov dosegli še en etapni cilj na poti v moderno visoko produktivno železarno, ki bazira na visoko-vrednih izdelkih izdelanih pt moderni tehnologiji ob solidnem znanju od metalurgije, do elektronike, ekonomike in informatike. S tem pa bodo dane tudi boljše osnove za razvoj drugih dejavnosti v gornjesavski dolini. Podpredsednik poslovodnega odbora za sociološko, pravno in kadrovsko področje Janez Poljšak, dipl. ing. Gorenjski glas, 9. februarja 1988 SAMO MILIČNIKI IN REDARJI NE BODO NAREDILI REDA Novinar C. Zaplotnik je o vsem pravilno razmišljal. Tako je in taki smo, taki so tudi ljudje v sosednjih državah, le da napravijo veliko manj prekrškov, ker imajo za prekrške zagrožene primerne kazni. Zaradi prenizkih kazni pri nas spoštujejo zakone, odloke in predpise le tisti, ki imajo radi red in disciplino, vsi ostali pa ne. Za napačno parkiranje je treba odšteti 1500 dinarjev. Da bo kršitelja dobil miličnik ali redar, je verjetnost komaj 1 : 10, torej je dejansko zagrožena kazen le 150 dinarjev, tako nepomembna, da se zaradi denarja prav nihče ne boji napačnega parkiranja. Enako je za vse druge prometne prekrške. Tudi zato je pri nas zelo veliko prometnih nesreč in veliko s smrtnim izidom. Nevestnim voznikov je neprekinjena črta na cesti ali znak za omejitev hitrosti deveta briga. Če bi bila pa za take prekrške zagrožena kazen 150.000 dinarjev ali več, bi bilo kršiteljev zelo malo. V letu 1985 smo brali v sredstvih javnega obveščanja med drugim: V skladu z določbami 34. in 181. člena o varnosti cestnega prometa (Uradni list SR Slovenije,št. 5/82) morajobiti vsi traktorji do 1. januarja 1986 opremljeni z varnostno kabino ali varnostnim lokom. Po 171. členu Zakona o varnosti cestnega prometa je bila zagrožena denarna kazen od 500 do 3000 dinarjev. Od takrat je minilo že več kot dve leti, pa vidimo zelo malo traktorjev opremljenih z varnostnim lokom. Podobno je z varnostnimi pasovi. Vsi vozniki jih ne uporabljajo, dočim so v sosednjih državah zaradi ustrezno visokih kazni vozniki pripeti. Dosegli bi velik uspeh, če bi sedanje kazni zvišali, na primer stokrat in zato zmanjšali letno le deset smrtnih nesreč. V prometu pa bi se brez dvoma vsi, vozniki in pešci, počutili veliko bolj varne, zadoi^oljne in srečne! Pa tudi sicer je v Jugoslaviji predpisov preveč, spoštujemo pa iih ne- Ciril Rozman PREJELI SNVO V OKRILJU MEJNIH ZNANOSTI (Zdravljenje z bioenergijo) Jesenice, petek, sobota, 23. in 24. oktobra. V spodnjih prostorih Kazine sta nas počastila z obiskom Leonida in Mladen Zeljko iz Tuhinjskih toplic (40 km od Zagreba). Zakonca Zeljko nista namreč običajna zakonca, oba namreč zdravita ljudi s pomočjo svojih izrednih čutilnih zaznav in z energijo, ki bi jo pa lahko razdelili na zemeljsko, svojo lastno in kozmično. To vsaj tako razlagajo parapsiholo- Mladen Zeljko je prvi dan, v petek zvečer, najprej na kratko enostavno razložil, kakšen mora biti pristop m način zdravljenja z energijo, ki pa jo sam imenuje vrhunsko. Osnovni moto je, da se najprej vsak sam obrne, poglobi v svojo notranjost, v bit, k srcu. Šele potem, ko odkriješ sebe, se lahko obrneš k drugemu, vendar z osnovnim načelom — ne škodovati, (ttnpak pomagati! Po nekaj uvodnih besedah je obrazložil pomen radiestezije (ene od panog parapsihologije) danes. S pomočjo radiestezije (v Mariboru je že društvo) ugotavljamo vsa negativna sevanja, ki neugodno vplivajo na človeka, povzročajo manjša ali večja obolenja ali celo smrt. V razvitih deželah radiestezisti ugotavljajo nahajališča pitne vode, redkih kovin, (z bajalico, votlim ni-halom), ugodne lege za bivanje, (z nihalom, L-antenami), šele potem prično z izgradnjo stanovanjskih in drugih objektov (bolnišnice, inštituti itd.). Z ra-diestezijo pa se da ugotavljati tudi stopnjo človekove energije, valovno dožino, ustreznost lege ležišča, delavnega mesta (z nihalom, bajalico, L antena) in obolelost organskih sistemov (z biotenzorjem), dalje je možno izbirati ustrezno hrano, način priprave hrane, zdravila, zelišča, čaje, ugotavljati najustreznejšo terapijo itd. /Vt skupinski terapiji, kjer sta zakonca Leonida in Mladen delovala s skupkom vseh naštetih energij so bile reakcije zelo različne. V skuf)int od 60— 70 ljudi, so nekateri prisotni občutili spremembo temperature v telesu, drugi so utznali rahle vibracije po celem životu, tretji pa nič, prav tako, kakor je napovedal terapevt.Tudi tistim, kisoob-čutili rahel glavobol, je le—ta po končani terapiji izginil. Neka obiskovalka i: Kranja pa je celo izjavila, da so pri njej izginile bolečine v nogah, ki jih je še maloprej zelo občutila. Ob koncu skupinske terapij sta zakonca Zeljko demonstrirala uporabo radiestezijskih pripomočkov: nihala. L antene, bajalico, biotenzorja. Te so instrumenti, ki pokažejo. Locirajo smer doslej še nam sknte obolele' organe telesa, nahajališča pitne vode, žlahtnih kovin-Človek pri tem uporablja svojo skoncentrirano, usmerjeno energijo in energijo vseh ostali I negativnih in pozitivnih sevanj; ki jih nezavedno sprejema tako iz zemeljskih plasti, atmosfer kot iz vesolja — kozmosa. Vse^°t (človek kot sprejemnik, roke ko detektor ali kazalec na občutij1' vem instrumentu), se dogaja, ^r', ši po zakonitostih, ki jih dosW znanstveno še ni moč dokaza (zato mejne znanosti). Zanimiv \ pri vsem tem je, da s takimi (po rapsihološkimi) metodami o0' krivamo in tudi ozdravimo tak obolenja, ki jim tudi najsodo"'^ nejša medicina, z najsodobne) širni aparati (rentgen, ultra* ^ vok...), ni kos. Vzrok bo najbrž^ tem, da tiči izvor večine današnjih bolezni v psihosomatski obolenjih, kjer je prizadeto tak periferno kot centralno živcev]^ prav na tej bazi pa poteka zdtO vljenje s parapsihološkimi me ^ todami (radiestezija, psihotero pija, hipnoza...). Ko smo vprašali psihoterO' pevta Mladena Zeljka, kaj m pravzaprav zdravljenje z bioe-nergijo, nam je preprosto odg0', voril, da je to zdravljenje z vf' hunsko energijo. O tej smo se prepričali že naslednji dan. V skupini nas je ovio več kot 20. Vzravnano smo sedeli na stolih, z rokami na ste-gnih in z zaprtimi očmi. Energijo zakonskega para Leonide l" Mladena Zeljka, ki sta deloval vzajemno je občutil sleherni m li med nas. To smo tudi ugoto vil* po izjavah, ki so sledile ene drugim, na vprašanje tcrapevjO-Kako se počutimo? Kaj smo doživeli? Sam sem občutil prijetno l°' ploto, počutil sem se la in v nekem trenutku sem občutil, kot da teče skozi moje te* električni tok majhne jakost}' občutil sem celo, kot bi vse mo) telo valovalo, nihalo, vibriralo-To tresenje je trajalo morda le sekundo, dve, v tem trenutki sem doživljal lebdeče stanje. Podobno so doživljali tud* drugi udeleženci, vsem pa best'^ de niso prav lahko in hitm šle 2 jezika, kajti vsa ta stanja niS° lahko opisljiva. Ob posamezni - individualni terapiji nekateri niso občutil nič posebnega, toda poču vseh je bilo zelo dobro, W otrok, ki ga je mamica malop še držala v naročju, pa se je cel osvobodil krča in odšel poten* domov brez njene pomoči. Ne- malo sem bil presenečen, ko m je gospod Mladen kar na M metra rekel, da imam zvišan krvni pritisk. Enako so nainre ugotovili tudi v naši O&TflfJ ambulanti, ampak s pomočjo in' stramenta! Kakorkoli že DIATI je s Ji predavanjem odprl novo razse nost: dobili smo vpogled ali del vpogleda v parapsihologVK v to mejno znanost, ki je neman* šele na pragu svojega razvoja-Tomaž Iskro Ivan Jan STRDENOVI Za prvi podlistek smo i/brali zgodbo Ivana Jana Strdenovi, ki opisuje življenje partizanske družine iz Selške doline na začetku druge svetovne vojne. Knjiga bo izšla v založbi Partizanske knjige v Ljubljani. Objavili bomo nekaj odlomkov. "Kaj zdaj?" sta se posvetovala Milan in komandir Jakob. Borcev v bataljonu je bilo vedno več, primanjkovalo jim je orožja, predvsem dobrega -in sta se odločila "Ali Tine prav zaradi Nemcev v njihovi hiši ni mogel priti ali pa ni nobenih sprememb! Gremo!" 'Ti počakaj tu, če bo treba kaj pomagati," je Milan še naročil Rafku, nato pa so se tiho razsuli okoli Debeljakove gostilne. Prva žrtev Milan in še trije, štirje borci so s pripravljenim orožjem v rokah skočili k vratom, da bi šli v stav bo in presenetili policiste pri hrani 'Verjetno je Tine kje pri vratih, da nam bo odpiral," je še šepnil Milan, ki je poznal Tinetovo zanesljivost. Toda - vrata so bila zaklenjena!? Tineta, ki bi tako rad sodeloval, so prav ta večer med vrati v kuhinjo presenetili zadnji trije po licisti. Eden, ki je bil Korošec, ga je pogrkujoč, a v nekakšni slovenščini povabil na kozarec vina: "Rojstni dan slavim, zato mi ne boš odrekel te ga kozarca!" Nič ni pomagalo: moral je ostati za mizo, če ni hotel izzvati še večje nesreče. Bodo partizani pa ja razumeli!" uredništvo tel. 21860 "Kakšen vrag pa je to?" se je tedaj pridušil ko mandir Jakob in vrata skušal odpreti s silo. Ni šlo! Zbogom presenečenje! Morda se bo pa Tine le kje pokazal? "Ne, kar tako pa se ne bomo vrnili!" je rekel komandir in v nemščini začel pozivati policiste, naj se vdajo. Vedel je, da jih ni veliko. "Samo orožje oddajte in nič se vam ne bo zgodilo!" sta vpila v okna Jakob in Milan, ki sta /nala nemško! Nastala je popolna in kratka tišina in vse luči v gostilni so ugasnile! Naenkrat je iz zgornjih oken prišel odgovor. Policisti so začeli streljati, vmes pa je usekala tudi kaka ročna bomba. Streljali so tudi partizani, toda policiste so varovali zidovi. Tedaj je ob zidu klecnil partizan Sever! Stoka joč se je grabil za prsi. K njemu sta skočila ko mandir in strelec Jerič. Potegnila sta ga za zid so sedove hiše. Naenkrat je jeknil tudi drzni Jerič, a ni pokazal, da je ranjen. Kljub pokanju pa je ko mandir opazil, da je z njim nekaj narobe: "Kaj je? Si tudi ti kaj dobil?" "Ne bo hudega. Le v roko me je pičil!" je brez nervoze povedal Jerič. "V katero?" je hotel vedeti komandir. "V desno! A ni nič hudega. Raje poskrbite za Severja!" Tedaj je komandir velel hiter umik! Jerič je luhko hodil sam. Sever pa je očitno naglo slabel. Ko so ga prinesli do vznemirjenega Rafka, je že čudno hropel. "Hitro stran od tod!" je priganjal komandir. "Ranjenca morata čimprej dobiti zdravniško pomoč!" Jerič je se vedno hodil sam, Severja pa so nosi li na dveh plaščih. Zadihani in premrli so se v strmini ustavili na majhni čistini. Rafko je bil takoj spet pri Severju. Ne da bi kaj pomišljal ali spraševal brata Mila na je sam od sebe ponudil komandirju Jakobu: "Kar k nam ju bomo spravili! Enega že tako imamo in medicinec Sani ve, kje je to!" "Poglej fanta! Saj bo pri vas res še najbolje", je takoj odobril komandir. Medtem se je Rafko še bolj nagnil nad ranjenca in mu potipal tudi žile na rokah, kot je to včasih videl mamo. Streslo ga je: "Saj je verjetno že mrtev!" je ugotavljal s hlipa-jočim, a vendar zadrževanim glasom. K njemu sta se nagnila še komandir in Milan - in nekaj časa negibno občepela ob njem. Počasi sta se zravnala in komandir je z zniža nim glasom sporočil: "Sever je podlegel!" Noč je postala se temnejša, kot je bila v resnici! Poznojesenski čas se je se bolj zgostil v hlad, ki je šel do src vseh. Najbolj še do Rafkovega! Naj mlajšega! Ta večer je Rafko prvič začutil hlud smrti, ki so jo sejali vsiljivi okupatorji! Preminulega so potem tiho zakopali nekaj stran, po svoje označili grofi in zabrisali sledi. Policisti ga niso smeli odkriti! Tak je torej partizanski pogreb ' Tako pokopavajo tihe junake!' je stresalo Kafka, ki je doživljul tragičen ognjeni krst. Domov se je pritihotapil neslišno, ne du bi natanko vedel kako! Na sebi je čutil, kot bi ga k tlom pritiskala težka, težka skala Taka je torej smrt v boju!'je šepetal dolgo, dol go - in tudi preostali del noči ni mogel zaspati. Drugi dan je glas o streljanju v Orehovki obšel vso dolino in dosegel tudi Strdenove Toda Rafko o tem nikomur ni črhnil nobene. Tedaj še no. Le rdeče obrobljene oči so izdajale, du ga nekaj teži. Nekaj hudega' Po zdravnika Ze zvečer sta prišla k njim medicinec Sani in v roko ranjeni Jerič. "Ni kar tako," je pojasnil Sani. "Roka zateka in ranjenec trna hudo vročino. Kro gla je ostala v mesu." Rafko je hitro prepoznal sinoči runjenega par tizana. Tedaj je povedal staršem, kako se je zgodi to. Mama je ukrepula hitro in.rekla: "Kar k onemu drugemu ga bomo dali. Čez flj bo lahko v kamri, zjutruj pa ju bomo premestil' bunker!" To je bilo pametno in nujno, kajti drugo Ji'1 so tudi spodaj v Smrekovcu videli nemško kolof1 v' Do hiše Nemci sicer niso prišli, skrbi pa so bil®*v like. Vendar je mama Rezka lahko v miru P()S bela za novega ranjenca. Vmes so še enkrat pr . gledali okolico in hišo, da ni ali kake kaplje kr* ali kake druge sledi. r. Vročina pa ni popuščala in tudi oteklina nC , jj to .ta medicinec In Strdenova mama odločila, d* j Jeriču mora priti zdravnik. A za koga se odtod j Tu ne bo zvedel le zu runjenega partizana, u>IllVtj. tudi za hišo, ki je postajala nepogrešljivo Pur jj zansko zavetišče? Takih hiš tedaj ni bilo dosti pa sploh se ne! Vsi- je bilo se negotovo, vse naj. ■nol Za boj so se odločali sele redki, kajti Ne'11 bo neusmiljeno pobijali in "čistili". In v takem Jj bilo treba poiskati zdravnika, ki so bili tudi P pritiskom. y Zdravniki pa so delali in živeli vsennokrog-Železnikih, v Skofji Ix>ki, v Kranju in v nJe^u0-bližini. Toda kamorkoli bi kdo šel, bi moral p1* 9 (Uti ili prevoziti več ko deset kilometrov. Za •* £0 in za katero smer se torej odločiti, ko je čas ta priganjal7 Dolgo niso smeli tipati v negotov ^ Vse pa je kazalo, da bi bilo bolje, če ne li sl 0u doline, kjer so tedaj putruljirali Nemci. Torej P y Kranju, kjer so tudi poznali nekaj zdravnikom to smer so vodile tudi Gornikove zveze. "Ponj je treba takoj!" flr ln zdaj spet: kdo naj gre? Oče, mama, kaK v tizan, kak sosed? ^gt In spet je izbira padla na Rafka. Ne le /utovep, je bil že skoraj odrasel, pa zanesljiv in u ^pr temveč tudi zuto, ker je vedel, kani se je treba ^ niti. Milan jo ljudi tam poznal še bolje, se P ^ ljudi, kjer so bile njihove jnvke. Izbral je ''^'[(JO predmestju Kranju - in ta naj bi Kafka pe'J p zdravnika, ki bi najverjetneje tvegal. ^ci'T^t0 & niso vedeli, kako je z zdravniki. Morali jih bO"* ^ poiskati in preizkusiti, kujti takratne razm* . bile sila neugodne ln nevarne ' so nad« Ij.-j« Torek, 23. februarja 1988 ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI 7. STRAN (GLAS Domači zdravmK ŠENTJANŽEV ČAJ PROTI GLAVOBOLU, NESPEČNOSTI... S čajem iz cvetja - pripraviti ga je treba v obliki preliva - zdravijo lahko zasluzenje pljuč, želodčni katar, glavobol, zlatenico, oslabele živce, nespečnost, slabokrvnost. Pijejo ga pri prenapornem duševnem delu, dajejo ga otrokom in odraslim, ki močijo posteljo. Čaj iz šentjanževk in bele omele dobro zdravi težave v trebuhu in je priporočljiv pri krčih in vnetjih maternice (endometritis) in pri težavah z mesečnim perilom. Razvijajoči se mladini je posebno koristen. Čaju primešana aloa daje pijači večjo moč in je izvrstno zdravilo za ietra. Za čaj polijemo čajno žličko posušene šentjanževke s skodelico kropa ter pustimo stati 5 minut. Zjutraj na tešče pijemo 1 skodelico toplega čaja po požirkih, prav tako 1 skodelico pred spanjem. , Čaj iz semen šentjanževke pijejo zoper drisko in zoper kamne v mehurju. Obkladek iz zmlete suhe zeli in soli je zoper zbadanje. Šentjanževa tinktura, ki jo dobijo tako, da dve pesti svežih listov namakajo 3 tedne v 1 litru žganja, je vtiralo zoper drhtenje udov pri starih ljudeh in zoper revmatizem. (Zdaj, ko naš standard upada, jj'norda kakšna gospodinja po-^'a po receptih preprostih je-!• ki so se kuhale še na začetku ■ ktja, med obema vojnama in 1 še danes," nam piše Ivana f'ec iz Krnice pri Zg. Gorjah. casih so kmetje imeli dosti aj-|J0y^ moke, zato so si lahko pri-^seili vsak dan ajdove žgance, kajžarjem s številno druži-' j!y!Pa Je te primanjkovalo, zato I ^° kuhali gorenjsko mesto." S?1 V« ZBIRAMO RECEPTE ZA ORIGINALNE GORENJSKE JEDI Gorenjska mesta Olupi in razpolovi 3 do 4 debe le krompirje, jih operi in skuhaj v slanem kropu. Voda mora dobro pokrivati krompir. Ko je krompir kuhan, vsuj na vrh, na kupček, 3/8 litra ajdove moke. Pokrij in kuhaj še 20 minut. Voda mora prevreti prek moke. Ko je kuhano, del vode, če je je preveč, odlij, dobro zmešaj, da se krompir zdrobi. Nato daj mesto, ki ne sme biti preredka, v skledo in po vrhu dobro zabeli z zaseko. Še to nam je pripisala Ivanka, da so doma mesto zajemali iz skupne sklede, sredi mize, zraven pa je vsak dobil skodelico mleka. Kdor stremi po odlikovanju, ga ni zaslužil, kdor pa ga je zaslužil, temu ni potrebno. Martin Kessel Kaj prinaša moda pletenin za pomlad — poletje 88 Barbara Rozman ing. oblikovanja v ALMIRI ... IN KONČNO VABLJIVA ŽENSKOST Prefinjena eleganca, klasika ali koketnost - nova moda ima lahko veliko imen. V zraku je čutiti negovano ženskost z ozkim pasom, zaobljenimi boki, dolgimi nogami in odprtim dekoltejem. Tudi moda pletenin sledi tej liniji. Pri ženski pletenini je prisotna vrnitev klasike v kombinaciji s krili, krojenimi na nek nov, moderen način: ravne, zaobljene, balonaste, tulipan silhuete, plisira-ne, nabrane. Dolžine se skrajšujejo segajo nad kolena, za mlajše generacije pa so še znatno krajše. Ramena in rokavi so ožji, pas poudarjen. Ozke hlače so še naprej modne, vendar je hlač na splošno manj kot prejšnjo sezono, ravno tako kot oblek, namesto katerih je več dvodelnih in tridelnih kompletov. Puloverji so ozki, kratki, bolero dolžine, včasih pa široki, škatlasti, ali pa segajo čez boke. Pri oblekah ima pomembno mesto princes linija, ki je ozka čez prsi in se v pasu ali pod njim zvonasto razširi. Značilna je tudi tulipan linija poudarjenega pasu in zaoble-nih bokov. Rokavi so ozki, s širokim začetnim patentom ali z drapi-ranimi efekti. Za mlade dominira zaobljena in skrajšana linija zgornjih pletenin, z visoko stoječimi ovratniki ali zelo odprtimi dekolteji. Zraven se nosijo mini ali dolga krila, široke in kratke hlače visokega pasu z naramnicami. Pri pleteninah za moške sta prisotni dve liniji. Prva predstavlja vrnitev k tradiciji in klasični enostavnosti rafiniranega stila. Druga je udobna in športnega videza. Ramena so nepoudarjena, ni predi-menzioniranosti, vendar so modeli še dovolj široki. Dolžine segajo do bokov ali čez. Ovratniki so visoko stoječi, polo ali "O" izrez. Pri mladih je linija zaobljena, inspirirana z rokerji, motociklisti, kozmo-navti. Modeli so široki in udobni." TA MESEC NA VRTU Na gredice, ki jih bomo prekrili s prenosnimi okenskimi okviri ali zavarovali s plastičnimi tuneli, sejemo špinačo, red-kev in redkvico, brž ko lahko zemljo pripravimo za setev. Zemljo pred setvijo dobro pripravimo in poravnamo. Špinačo sejemo v vrste, oddaljene med seboj 15 cm. Setev ne sme biti pregosta, na m2 naj ne pride več kot 5 g semena, če je polno kali-vo. Priporočljivi sorti špinače za pomladno setev sta: Danski kralj in Viking. Primerne sorte redkev za zgodnje pridelovanje so : Plzenska, Fridolin in Delikatesna. Za setev v zaprte grede so primerne samo nekatere sorte korenčka, če hočemo imeti res zgodnji pridelek. To so sorte s kratkimi in okroglimi koreni. Med njimi je zelo cenjena sorta Pariški tržni; ta potrebuje od setve do spravila dva do dva in pol meseca. Nekoliko dalj časa raste Deviški. Obe dasta približno enak pridelek. Rastline ne smejo biti pregoste. Ker vsebuje vsak gram korenčkovega seme- na približno 800 zrn, ne smemo posejati na m2 več kot 1/2 g semena. Razdalja med vrstami v zaprti gredi je 15 do 18 cm. Upoštevati moramo, da korenček ne prenese s svežim gnojem gnojene zemlje. Kdor hoče v enem letu pridelati posebno debelo čebulo, naj vzgoji sadike v zaprti gredi. Zemlje v hladni zaprti gredi ne prekopljemo, temveč le z gra-bljami prerahljamo vrhnjo plast. Tudi vsakršen dodatek hlevskega gnoja odpade. Sejemo na široko, toda tako redko, da pride na m2 kvečjemu 5 g semena. Po setvi potrosimo tanko plast presejane prsti. Greda ostane pokrita s slamovko do vznika, če ni med tem časom sončnega vremena. Čebulno seme je kalivo le dobro leto, zato uporabljamo sveže seme. Zgodnje kolerabice pridelamo s sadikami, ki jih že od konca februarja vzgajamo v hladni zaprti gredi. Od srede februarja pa sejemo v zaprte hladne grede solato, če nam to vreme dopušča. SE DROBEN NASVET Če imamo vnete dlesni, nastrgamo hren, ga pomešamo z medom in zadržujemo čimdlje v ustih, nato izpljunemo. Ponavljamo večkrat na dan. Za vneto grlo grgramo žajbljev čaj z medom. PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ ČE ODPADAJO TREPALNICE Ženskam, ki si ličijo oči, pogosto odpadejo trepalnice. Največkrat ni težava v slabi šminki, pač pa v nepravilnem odstranjevanju le-te. Vsak večer je treba ličilo odstraniti s specialnim preparatom v obliki olja, potem pa z lahnimi gibi odstranimo maskaro„ in ličilo okrog oči. Za nego trepalnic lahko uporabljamo tudi ricinusovo olje. ureja DANICA DOLENC Nagrada tedna Mama pripoveduje Vojnu jo huda stvar. Mnogi ljudje so je s strahom spominjajo, toda vojna prinaša tudi vesele dogodke. s Tak vesel dogodek radapripoveduje naša mama. Bil jo oktober lota 1942. Zgodaj zjutraj so je zaslišalo trkanje in vpitje: "Open, open!" Ma-•ha j,, takoj vedela, kaj jo. Očeta jo skrila pod posteljo m šla odprot Vrata. V soho sta prikorakali! dva vojaka v uniformi, za jima pa nok civilist in komandant nemškega poveljstva v Zahnici Komandant je v •labi slovenščini poročal. "Sporočili so nam, da je v vaši hiši skrit za Pbla.st nevaren človek.' Še proden jo mama uspela odgovoriti, sta vojaka >e premetavala stanovanje. Našli so očeta in ga odvedli. \ Čez nekaj dni je prišlo pismo, da je oče zaprt v taborišču v Begu Ijah. Mama je bila zelo žalostna, ni vedela, kaj so v taborišču dogaja. Od tam so namreč vse zapornike odpeljali na prisilno delo n.i le Mfoko. Te novice pa je bil ata vendarle vesel. K sebi jo poklical vse *v<)jo prijatelje m naredili so načrt, kako bodo pobegnili. Vedeli so, da jj« tovornjak z zaporniki vedno zadnji m to jim bo olajšalo izpeljati **«*Tt. Ko so vstopili, so ugotovili, da stražnik nima puške prirpavljono . ** strel. Mod vožnjo so nenadoma zgrabili stražnika, mu z robcem zamašili usta m brž skočili s kamiona. Proden je stražnik spoznal, kaj se 'toguja. so bili že daloe. Razjarjen je vzel puško v roko in pritisnil na Kttiina, toda puška so m oglasila. Spo/nal jo, da jo puška prazna Pa-Ptfoo je zavpil, da so ujetniki ušli, toda bilo je prepozno Oče se je srečno vrnil domov. Bilo je zelo veselo. Mama jo mislila, ima privid, ko ga je zagledala spet zdravega doma. Tudi Nemci so •^'slili, da imajo privid, ker niso mogli najti pobeglih zapornikov. Muu-j Rejam r>. d r. os Cvetka GeJarJa Škof ju Loka Susto knjižnih nagrad - izlet / Alpinino karavano konec K?!HkegH leta. Kum? K žirovskim čevljarjem, seveda, letoš-> »sponzorjem, naše rubrike. Vsak leden novo ime, en bnf" "sponzorjem Wln »ede* več. Humor iz macesnov Macesni so glasilo učencev osnovne šole Ivana Groharja v Škofji Loki. V letošnji prvi številki, ki je vsebinsko pestra in likovno lepo urejena, so našli tudi posebno stran za humor. Smešnice sta zapisali Lucija Omeje in Jerneja Porenta. Nekaj jih povzemamo, da bi tudi vas, če ste slabe volje, spravili v smeh. "Barbara, boš napisala spis o zdravju?" "Ne morem, sem prehlajena." Mati sinu: "Moraš si roke umiti Glej, če v šoli dvigneš roko, vsi vidijo tvojo umazanijo." "Mami, jaz v šoli nikoli ne dvignem roke." V šolski zbornici zazvoni telefon. Otroški glas pove: 'Tovarišica, moj sin Janko danes ne bo prišel v šolo, ker je bolan" Učiteljica: "Kdo pa telefonira?" Otroški glas: "Moja mama." Učitelj: "Janezek, razlozi mi, kaj je mreža!" Janezek: "Mreža je veliko lukenj, ki so povezane z vrvi- Kulturni smo: če lepo pozdravljamo, če ne odgovarjamo, se ne pretepamo, radi beremo - Kristina ce ne jezikamo, pozdravljamo M.irejše David če se učimo in ubogamo, imamo radi svoje prijatelje - Tina ce ne posegamo v pogovore odraslih, gledamo lepe slike, beremo dobre knjige, ubogamo doma in v šoli - Marjuna ce ne krademo in lazemo, ne kadimo, se ne tepemo, ne kurimo v gozdu - Natuša če ne brcamo, ne nagajamo mamici in tovarišici, se ne tepe mo, lepo pozdravljamo, se prid no učimo Uroš če lepo pozdravljaš, rad pomagaš tovarišici in doma, se ne smeješ sošolcu, če ne zna v šoli Simon če rad pomuga sošolcu, če odstopi sedež v avtobusu, posodi sošolcu barvice, če jih pozabi, se ne pretepa, se ne norčuje iz sošolcev - Robi Učenci 2. r. OŠ Jezersko Med poukom je žveči lec najslajši Učenci med poukom žvečijo, a hitro to učitelji preprečijo; ko vidijo, kaj igra se med zobmi ali pa, ko drugo uro učenca zob boli. Drugo uro spet nov žvečilec, kakor da bi bil učenec kadilec. Se privadiš na razvado -čudno "čigumi navado". Mateja I^h, 6. b r. OŠ bratov Zvan Gorje REZERVIRANO ZA ZVEZDE Piše Jasmina Audič Danes bo svojo pesmico končno dočakala zvesta bralka Romana. Vem, Romanca, da si dolgo čakala, a vsaj ni bilo zaman. Tu so torej A—HA in skladba The Living Davlights. Kot verjetno vsi veste, je to pesem iz Bondovega filma z istim naslovom, kjer je prvič nastopil novi Bond Timothv Dalton. Bondovi filmi že tako privabljajo milijone gledalcev, če pa za glasbo poskrbi skupina formata A-HA, je uspeh zagotovljen. Pravijo, da je to najboljši Bondov film doslej. O skupni A-HA ne bi nakladala, saj ste o njih lahko brali že v vseh časopisih od Mladine do Ognjišča. Film ste si gotovo ogledali, če niste, to nadoknadite. Pa, pa! THE LIVING DAYLIGHTS Hey driver, vvhere we going? I svvear my nerves are showing Set my hopes up way too high The living's in the way we die Comes the morning and the headlights fade in the rain Hundred thousand people l'm the one they frame Ive been vvaiting loong for one of us to say Save the darkness, let it never fade away In the living daylights In the living daylights Allnght, hold on tight now Its down, down to the wire Set your hopes up way too high The living's in the way we die Comes the morning and the headlights fade away Hundred thousand changes Evervthings the same Ive been vvaiting long for one of us to say Save the darkness, let it never fade away In the living dayligh1s In the living daylights In the living daylights Comes the morning and the headlights fade in rain Hundred thousand people Trn the one they frame In the living daylights In the living daylights Set your hopes up way too high The living's in the way we die Set your hopes up way too high The living's in the way we die Nagrade kar dežujejo Kranj - Tik pred zimskimi počitnicami je na osnovno šolo Simon Jenko v Kranju prispel zajeten zavitek, v njem pa nagrade, zlate, srebrne in bronaste diplome in plakete ter priznanja mladim risarjem, ki so leta 1986 s svojimi deli sodelovali na razstavi otroške ustvarjalnosti v madžarskem mestecu Zanka ob Blatnem jezeru. Na tej razstavi, ki je organizirana vsaki dve leti, vedno sodeluje veliko slovenskih šol. Kot je povedala Jolanda Pibernik, likovna pedagoginja z osnovne šole Simon Jenko, si je najvišjo nagrado prislužila bežigrajska osnovna šola, izredno dobro pa se je izkazala tudi njena šola. O tem pričajo nagrade in priznanja. Radin tranzistor, garnituro za linorez in plaketo sta dobila Mali Aleš, 7. a. in Tadeja Likozar, 7. b. Zlato diplomo in mali tranzistor pa so dobili: Edo Krnic, 7. c, Marjeta Krč, 7. č., Biljana Sofrič, 7. č, Klemen Kovač, 7. c, Alija Jež, 7. a., Aljoša Perčič, 7. č. ter osnovna šola Simon Jenko. Srebrne diplome so prejeli: Jana Kristane, 8. b., Polonca Pavlin, 8. a., Urška Bernik, 8. a., Simona Gassar, 7. č., Sergej Likar, 8. b., Tina Juroš in Lenard Pire, 8. b. Bronasto diplomo je prejela Andreja Šunkar iz 7. č. Priznanja pa so dobili: Bernard Kuti, 7. a., Peter Keše, 8. a., Matej Ribni-kar, 8. b., Sabina Gornik, 7. č., Spela Cvirn, 7. c, Peter Milic, 8. a., Špela Seme Damjana Kapler, 8. b., Miha Grilec, 8. c, Kosim Starič, 8. a., Nina Feldin, 7.a., Franci Skodlar, 8. c, Simona Mali 8. c, Borut Kern, 8.a. Klaudija Cater, Milan Dokič, 7. c in Dušan Križnik, 8. c. Čestitamo! * -r- /ureja HELENA JELOVČJ GLASOVA INTERVJU Mladina spet razburja duhove Perverzni konkubinat življenja Franci Zavrl, odgovorni urednik Mladine: »Naša revija je aktualnopolitičen in dinamičen slovenski tednik z naklado 45.000 izvodov, kar je za naš prostor dokaj veliko. Gre za revijo, ki je v ekspanziji, in ki z vsemi napakami in dobrimi stranmi nekako ustreza prostoru, v katerem se pojavlja.« skim razgovorom, s konec konca blamažo sodstva, ki ie na začetku naredilo s tega problem rušenja temeljev države, tukaj gre potem za vso medijsko kampanijo, sporočilo bosanskega SNZ-ja, itd., kasneje pa se je to izvedlo na širjenje neresničnih vesti, pa še to v blažji obliki. Znotraj tega vsekakor mislim, da je polno tega potrebno komentarja.... V preteklosti so se večkrat pojavljali očitki, da Mladina, predvsem v zadnjem obdobju ni "mladinski časopis", da ne pokriva posameznih problemov tistih, ki delujejo znotraj mladinske organizacije? Takšni očitki se pojavljajo tudi danes, o njih je bilo med drugim govora tudi na zadnjih sejah izdajateljskega sveta. Mislim, da je to večkrat politikantske da gre za manever nekoga, ki še ni dojel, da so mladinski problemi - problemi, ki jih odpira ZSMS, splošni družbeni problemi in da tukaj ni več možno govoriti o generacijah. Verjetno bo potrebno zastaviti drugače-govoriti o konkretnih pobudah. Ženski problem ni samo ženski, tudi interes delavcev ni samo delavski interes. Le-ti se namreč danes oblikujejo drugače, ne generacijsko in ne po nekem golem eksistencialnem položaju. To mislim, da je glavni vzrok, da se tezo zajeto v vprašanju večkrat uporabja kot napad, kot diskvalifikacijo in se noče dojeti pravega bistva problema. Skratka potrebno se je otresti tega generacijskega gledanja na določeno problematiko in videti interese, ki so legitimni, družbeni. Zanimiv je stik med ustanoviteljem in časo-pisem, kajti včasih se predvsem pri mladinskem tisku pojavljajo milo rečeno čudne reči. Kako je to v vašem primeru, ko gre za RK ZSM Sloveni-je? Nekaj časa je bila Mladina bilten, list v službi foruma (zapisniki, sklepi...) V zadnjem času pa je šla mogoče Mladina korak pred organizacijo, ki pa je bila dovolj usmerjena m razumna, da je to dojemala in je s tem odpirala prostor, ki ga je kasneje politizirala oziroma zasedla s svojimi političnimi pobudami. Se pravi, da je počasi prišlo, do nekakšnega dopolnjevanja, nekje je naprej časopis, nekje organizacija. Danes Mladina postaja vedno bolj neodvisen časopis. Gre za določeno avtonomijo, ni več tistega klasičnega pritiska, nadzora. Gre pravzaprav za korak, ki bi ga morali narediti vsi mediji. UDBA verjetno odnaša rokopise Omenil si pritiske. Poznano je, da je bilo včasih na redakciji Mladine sila živahno, zvonili so telefoni, hodilo se je na "prepričevanju"? Ze v času mojega urednikovanja na Mladini so se odnosi med politiko in medijem spremenili. Jaz temu sicer rečem perverzni konkubinat življenja na koruzi, zato ker se to dostikrat dogaja izven zakona. Ko sem prišel na Mladino so še bili telefoni, pa smo se potem hodili pogovarjati in dogovarjati. Že vnaprej sem vedel, kaj bo zaplenjeno, vedeli smo, da verjetno "UDBA" odnaša rokopise iz tiskarne, da se jih predhodno vidi, da so ti rokopisi predhodno na CK-ju, itd. Sedaj se je ta stvar spremenila. Ni več predhodnih intervenicj, RK ZSMS se ne vtika v naše predhodno pisanje. Post festum se potem govori na izdajateljskem svetu in če je potrebno še na predsedstvu RK ZSMS, mislim, da vlada fair odnos. Politika pove svoje, medij naredi svoje in se odloČi sam. Čeprav, pritiski še vedno obstajajo, mogoče samo na bolj subtilni bazi Češ da mi ob jektivno blokiramo poteze Slovenije v Jugoslaviji, da smo preveč radikalni, itd. Ti očitki še vedno so, a je o njih premalo govora. Pred časom je po vsej Jugoslaviji odmevala afera "nove KPJ". Gre seveda za danes ru/.vpito anonimno pismo iz Zenice, ki ste ga objavili v eni vaših rubrik? Ob temu bi rekel dve stvari. Eno je problem anonimnih pisem. Na naslov Mladine namreč prihaja vsak teden posebno z Juga veliko število anonimk. Če je v neki demokratični družbi sramotno, če piše anonimno, ker pač lahko poveš naglas kar hočeš, je pri nas to nek odgovor na blokado, tudi resnih ljudi, ki so se v 40 - tih letih naučili bati podpisovati se z imenom in priim kom. V tem smislu smo mi tudi dojeli to "Zeni-ško pismo" in ga hkruti komentirali kot nek stereotip obnašanja, nekaj iracionalnega. Kdo bi šel danes pri nas, prosim vas, ustunavljati novo KPJ, če ne nek zblojeni um. Mogoče bi bilo pri nas pametno ustanoviti kaj drugega, recimo demokratizirati družbo. Druga stvar, kar bi rekel ob tem pa je vloga policije oziroma Državne varnosti, ki se je tukaj izkazala z nekim zelo dobrim sodelovanjem, s sumom o prisluškovanju Mladininim telefon- Najmočnejša je avtocenzura Ob vsem vašem pisanju se verjetno marsikdo vpraša, če sploh poznate "inštitut cenzure" oziroma kako presojate (nek>bjavljanje članka? Kriterijik, po katerih v Mladini objavljamo članke so bolj profesionalnost, kot pa kakšna politična cenzura, čeprav ima vsak avtor, ki danes piše, pač vgrajene določene elemente avtocenzu-re. Zrasel je v tem sistemu, ima nek poseben način razmišljanja, ki je drugačen od nekega družbenega konteksta drugih deželah. Tako je tukaj najmočnejša avtocenzura, stil pisanja, vendar se tudi to prebija. Poskušamo uvajati nove stile, mogoče tudi bolj provokativne. Instance, ki v Mladini vodijo "cenzuro" pa so najprej uredniki posameznih resornih področij in na koncu odgovorni urednik, ki po mojem tudi sprejema glavne odločitve. Po "Zeniškem pismu" je na izreden odmev celotne jugoslovanske javnosti naletel uvodnik ene prejšnjih številk Mladine z naslovom "Mamuta go home" (Mamula pojdi domov)? Vsi ti napadi, ki se sedaj vrstijo na Mladino so po mojem mnenju, da uporabim politikantsko frazo, premeščanje na nebistvena vprašanja. Pravi problem je v tem, da pri nas javnost nima nobenega vpliva niti nadzora nad zunanjo politiko, še posebno pa ne nad prodajo orožja. Javnosti do sedaj ni bilo dano vedeti v nobenem demantiju, kaj je Mamula delal v Etiopiji, čigav predstavnik je bil, ali se je šel trgovino z orožjem ali je šlo za protokolarni vojaški obisk. Javnosti nihče ni povedal, da je Etiopija militaristična država, ki je imela lani veliko vojaško parado v času največje lakote, da je aneksirala eno od pokrajin, itd. Iz tega ven je potem prišlo, da Mladina napada JLA. Mislim pa, da sam akt tega obiska kaže na to, da gre za izrazito obscen, perverzen dogodek, na katerega smo mi reagirali z omenjenim uvodnikom resda mogoče malo obsceno, po mnenju nekaterih žaljivo. Državljanski srd je ob tem upravičen, mi smo pričakovali odgovore ustreznih instanc, a nam le te odgovarjajo / raznimi napadi, češ da ruši mo neuvrščenost. JLA..., kar absolutno ni res. Mislim, da je to del dnevne politikantske igre, katero v Sloveniji vsi dobro čutimo. Izkorišča se vsaka drugačnost za blokado vseh siceršnjih procesov, ki prihajajo iz naše republike. Ni bojazni za propad V—HO mislim, da je ta članek le prevee i a zgihal jugoslovansko politiko in bo \erjetno do bil oster epilog? Mladinina redakcija se je že odločila, da znotraj sebe ne vidi razloge za kakršnekoli kadrovske zamenjave, ki naj bi jih izvedla zaradi zadnjih dogodkov. Mislim, da tega ne bo zahtevalo niti predsedstvo RK ZSMS, ki bo zasedalo konec meseca. Omenil si ulične govorice, pa naj jih tudi sam, gOVOrl se, namreč da Mladina ne bo \rc dolgo /.držalu? Do nedavnega sem bil mnenja, da ni nobene bojazni, sedaj pa se situacija po svoje zaostruje, prav s ustavnimi spremembami, s pritiski na de mokratične pobude... Mislim kljub vsemu, du bomo zdržali, zaenkrat se še ne čutimo ogrožene, tuko da bomo z našim pisanjem nadaljevali. Vine Bešter Foto: G. ftituk msssmmsiiaiLAs i'ai, «'«. d«, akcijo ia°l dO* ' akcijo . 'V\ J f$ poskrbel, <&A -o o, h H f o o 'm .al ">•■ ilijonov. Ilv š > V Vn.hJon°v. J X , aoAptM \\ -cev P' V uredništvo tel. 21860 VEČ KOT ČASOPIS Trofeja je lovcev ponos Jeleni ne padajo za drobiž Jezersko, 18. februarja — Štirideset jelenov pri nas in 16 na avstrijski strani Karavank, 84 košut, od tega 63 na naši strani ter 115 telet, od teh 92 pri nas, skupno torej 225, je bilo lani ustreljenih v karavanški lovni skupnosti, ki obsega revirje Lovskih družin Jezersko, Storžič, Udin-boršt in Tržič ter delovne organizacije Kozorog Kamnik na naši strani ter revirje na oni strani Karavank. Na Jezerskem so v četrtek ocenili trofeje in se dogovorili, koliko jelenjadi lahko pade letos. Ze-dinili so se, da zaradi zadostnega staleža in tudi škode okrog 280. Trofeja kapitalnega jelena z vsemi rogovi, ki so mu odpadli v 11 letih. mark, sedaj pa bo trofejo lahko odpeljal. Če bi bil na olimpiadi, bi osvojil zlato kolajno. Strogi lovski točkovnik mu je prisodil 215 točk (najuglednejši jeleni na svetu imajo le deset, dvajset točk več) in je najkakovostnejši jelen, uplenjen po osvoboditvi na Gorenjskem. Menda mu sedaj v Sloveniji ni enakega. Do njegove » smrti « je vodil z 212 točkami jelen, ki ga je uplenil član lovske družine Tržič. » Ugotavljamo, da imamo tudi za naprej kakovostni zarod. To je posledica načrtnega odstrela in skrbi za dobre plemenjake. Številka o odstrelu je precej visoka, vendar je bil tak plan za leto 1987. Rodnost košut je velika in ker je obenem tudi dobra mati, je pogin manjši, razen tega pa smo lovci vestni krmitelji. Streljamo tisto, kar ne ustreza, kar je slabo, zato mogoče koga preseneča visoko število ustreljenih telet. V številkuh je upoštevan tudi povoz ali slučajni pogin, « je povedal predsednik izvršnega odbora Lovske zveze za Gorenjsko Franc Primožič, Kaj smo zadeli? Glavna atrakcija razstave trofej, ki so jo v Ka'zini priredili ob tej priložnosti, je bilo mogočno jelenovo rogovje lepotca, ki je lani jeseni padel v lovišču Kozorog v Jelendolu. 11 let je bil star, lovec iz Nemčije mu je skrajšal življenje, za trofejo Kozorogu odštel po pripovedovanju 18.000 na Jezerskem eden od ocenjfr valcev trofej. » Ocenjevali smo s stališča starosti, kakovosti '" spolne sestave ustreljenih živali. Ugotovili smo tudi nekaj nf' pravilnih odstrelov, rdečih pj* po lovsko, kar je škoda za druzj| no in lovca. Družina ima manjš1 plan odstrela v tej kategorij'' lovca pa čaka kazen po pravil''1 družine. Pohvaliti moram Koz*" rog in Avstrijce, kjer vodijo 1°/ poklicni lovci, po družinah par odstrel večinoma stvar pres" vsakega lovca posebej. « Trofeja rekordnega jelena je bila nekaj posebnega tudi zaradi tega, ker so lovci uspeli zbirati vse rogove, ki so mu vsa leta od* padali. Marca jelenu rogovi odpadejo, čez tri tedne mu začn° znova rasti, proti jeseni pa Je njegovo rogovje spet popolno.. Štefan Zupan, gospodar L°v' ske družine Jezersko pripoved"' je, da imamo na Gorenjskem se* daj izjemno močno jelenjo zas* novo.. Živali so sedaj stare od' do 9 let in so lahko z 11, 12 ali 1« leti rekorderji. Ta leta so za jel* na najboljša. Trofeje takih živaU so bogastvo. Ne samo jelenove-ki so že kar precej tisoč mar* vredne, če je žival ocenjena na" 170 točk, ampak tudi od drug« divjadi: odstrel povprečne^8 gamsa je 1500 mark, srnja*8 okrog 250 mark, boljšega pa tud do 4000 mark. S takimi kupč'J*' mi ali lovnim turizmom * ukvarja Kozorog. Jezerjani n primer divjadi ne odstopajo n*** lanom. Pravica do odstrela je P°[ vezana z delom v lovišču. Za tr° fejo lovcu ni treba plačati, l& pa ostane meso v družini, ki eI proda Perutnini v Ptuj ali v Ljubljano. Če jezerski l°v . ustreli jelena z nad 170 točkam1' potem ga sedem let ne sme, d jih več lahko pride na vrsto. Samo od mesa se ne da pret* rano obogate ti. Kapitalni jojfl ga ima 100 kilogramov in za« dobi družina 250.000 dinarjev 8» preračunano 200 do 300 m3rr Meso vsake živali, tudi če J|j upleni tujec, ostane družini aP Kozorogu. Gamsje meso pa 211 se kvečjemu 40.000 dinarjev. Trofeja torej edina resnic'1'' velja, meso pa še bore malo! J. Košnje* Slika: F. Perd8P Zavod Matevža Lanugsa v Kamni gorici Zavodi niso za dresuro Kamna gorica, 16. februurja — Svojih 35 let že Zavod Matevža langusa v Kumni gorici sprejema laže in zmerno prizadete otroke, da se tu izšolajo in delovno usposobijo za kasnejše življenje. Trenutno je v domu, ki sprejme kakih sto ljudi, 69 otrok. Pedagogi, strokovnjaki, varuhi, vsi bi jim radi ustvarili toplo vzdušje za starimi zidovi. Cez leto, dve se bo zavod preselil... V zavodski šoli s prilagojenim programom se šolajo laže duševno prizadeti, v treh stopnjah po teka delovno usposabljanje za zmerno prizadete, teže prizadeti pa sodijo v osnovno usposabljanje. Smisel zavodske vzgoje pa je pripraviti te otroke na življenje. Medtem ko bodo prvi našli zaposlitev in si morebiti osnovali družino, bodo drugi živeli in deluli v delavnicah pod posebnimi pogoji (to ima zavod i/ Kamne goric«' od lani pri rado vljiškem domu upokojencev). Ze zdaj se v Kamni gorici spreminja struktura varovancev v prid zmerno in teže prizadetih, ko pa se bodo preselili v novo stavbo, ki jo kamjo /graditi do lea 1990, bo zavod skrbel pretežno za slednjo. "Zadnjih nekaj let v zavod sprejemamo tudi vedenjske, čustvene in po dobne motnje v komunikaciji z okoljem," je po VOda) Franci Zupan. ravna telj Langusove-ga zavoda. "Mnogi izhajajo iz slabih družinskih razmer in v zavodu jih že limo iztrgati tem volivom. Zavod pa je le člen v verigi otrokovega življenja, ni le od OJOfOVO trdnosti odvisen uspeh, če verigi manjka nadaljevanje Otrok je v zavodu kot v in kubatorju, neprestano kdo stoji za njim Toda vr niti se mora v okolje, iz katerega izhuja. Zato jih skušam«) še nekaj časa spremljati, kako v življe nju obvladujejo okoliščine Tisti, ki končajo os novno šolo s prilagojenim programom, se zaposlijo in so dobri delavci, saj jim zavod da primer no delovno vzgojo. S teže prizadetimi je tudi k«| BOJO več dela. Otroci, ki imajo k temu še težave v odnosih /. okoljem, pa imajo v krajih, od koder prihajajo, velikokrat težave z zaposlitvijo in vi>" vijanjem v okolje. Slednjih je v našem zavodu vsako leto več, letos jih imamo 14 le s I-tuju. Kaka tretjina vseh vurovancev je iz gorenjskih občin, ostali pa kar iz 24 občin po Sloveniji." Večina otrok v zavodu prebije vsu mladostna • leta, od 7 pa tja do 17., zato je ob prilagojenem šolskem predmetniku pomembna, če ne še P membnejša, vzgoja. Otrokom zavod seveda n more nadomestiti doma, pa vendar moraj odraščati v razmerah, kjer čutijo toplino, Pvl\Q. teljsko v/dusje, naklonjenost pedagogov in vzg jiteljov, ki jim vodijo korake k vraščanju v o* lje. Pomembno je, du zavod ne "dresira", kot J dejala ena od pedagoginj, temveč vzgaja v °k°n. siinah, čimbolj podobnim normalnim druz1 . ■kim. d. V zavodu, ki je bil prenovljen nazadnje Pr 20 leti, je včasih težko shajati, toda med tem' ±; , rimi zidovi je vendarle duša," pravi l""anC'nte-pan Kar /al nam bo, ko s«' bomo preselili- v ta se nam n imrei gradnja novega, / enako zm gljivostjo, ki bo potem zlagoma preras«'l l/ za laže prizadete otroke v zavod za usposubU nje in varstvo zmerno in teže prizadetih ose b . potreb« vse Gorenjake. Za te otroke je P°vS|0) premalo prostora potrebe se stalno povečuj*! kajti za duševne invalide je treba iskuti trajI rešitev, ne le /a nekaj l««t. Za laže prizudete s kar dobro poskrbeli, saj je šol s prilagoj^^ programom zdaj dovolj Delavcem zavoda b° ^ zal . a .l.uu.i domom tudi ato, ker je delat' * žje prizadetimi zuhtevneje in manj stimula ti Laže prizadeti vendarle pr«-| pokažejo re/U' vzgoje in šolanje." — KUHINJA SRCE STANOVANJA STROKOVNA IZHODIŠČA ZA OPREMLJANJE KUHINJE K* razmišljamo o nakupu kuhinjske opreme in o njeni postavitvi v prostor, maramo poznati strokovna izhodišča, ki **n bodo zagotovila praktična io dobro uporabno delovno okolje. Kratek sestavek o tej temi je napisala Branka Tan-ti0-Novak, diplomirana inženirka arhitekture, zaposlena v raziskovalni enoti DO M U S a (CZNG) Ljubljana, ki je 'pravila več raziskovalnih nalog s tega področja. treh obrokov na dan znesejo tako dobljene izgube v 25 letih več tisoč kilometrov! Kuha in peka Napake v načrtovanju kuhinje se maščujejo pri PUl in izgubi časa P* bi nam šlo delo v kuhinji hitro in lahko jjPod rok, ne bi smelo biti niti telesno niti •^evno utrudljivo. Duševni obremenitvi * ne moremo izogniti, ker je značaj prijavljanja hrane pač tak, da traja le ena ^setina opravil dalj kot dve minuti, zato l^mo med delom kar naprej preusmerjaj* Svojo pozornost. Telesne napore pa tat 0 znanišamo in tod' pridobimo na de-.^nem času, če izberemo opremo, ki je **cionalna, če opremo pravilno razpore- X! V' R i j »i 7 \ i \ 30 f*tt> •v- JjrUi*** i • -1 X -r- v X l (\ IV \ t i/\ i On" ou dimo v prostoru in če uporabljamo sodobne, tehnične naprave. Do kakšnih nepotrebnih izgub lahko pride v kuhinji, če ima nepravilno razporejeno opremo, kaže primerjava na slikah. Leva kuhinja ima nepravilno razporejeno opremo, desna pa pravilno. V obeh kuhinjah je ista oseba pripravila vsebinsko in količinsko enak zajtrk. V nepravilno opremljeni kuhinji je za to delo porabila 60 poti v skupni dolžini 81 metrov, v desni pravilno opremljeni kuhinji pa je porabila le 30 poti v skupni dolžini 45 metrov. Pri pripravi ŠTIRI DELOVNA OBMOČJA Vsa dela v zvezi s pripravljanjem hrane in pomivanjem posode strnemo v štiri delovna območja kuhinje, ki naj bodo opremljena po naslednjih smernicah: Pripravljanje — osnovno pravilo terja, da mora biti glavni delovni pult postavljen med štedilnik in pomivalni pult; njegova dolžina meri od 60 do 90 cm in ne več; — orodje za pripravljanje naj bo shranjeno v predalih, ki so sestavni del glavnega delovnega pulta; — v glavnem delovnem pultu je zaželena izvlečna deska, na kateri sede delamo taka dela, ki zahtevajo več časa; — dodatni delovni pult, na katerem pripravljamo hladne jedi (solate, narezki) in jedi iz moke, je lahko bolj oddaljen; po možnosti naj bo daljši od enega metra; — v stenski omari nad glavnim delovnim pultom hranimo poleg posode za pripravljanje še manjše količine špecerijskih živil in začimbe; — med glavnim delovnim pultom in hladilnikom naj bo kratka pot. — štedilnik stoji med glavnim delovnim pultom in odlagalnim pultom, ki naj bo dolg vsaj 30 cm; — naše prehrambene navade terjajo, da uporabljamo štedilnike s štirimi grelnimi ploščami oziroma gorilniki; velike družine potrebujejo grelne plošče večjih premerov kakor majhne družine; — priporočamo štedilnik na dve vrsti ogrevanja; kdor ima odpadni les doma, se bo iz ekonomskih razlogov odločil za štedilnik na drva; — nad štedilnikom predvidimo odvajanje zraka s pomočjo ventilatorja, ki zagotavlja vedno uspešno zračenje prostora; — štedilnik lahko nadomestimo z dvema aparatoma: s kuhalnikom, ki je z vrha ugreznjen v pult in s pečico, ki je vstavljena v nišo visoke omare na taki višini, da jo dosežemo, ne da bi se morali pripogibati in počepati; Pranje in pomivanje — dvojica korit se na eni strani dotika glavnega delovnega pulta, na drugi strani pa ima ploščo za odcejanje pomite posode; — za gospodinjstva, ki vrtnine sama pridelujejo, naj bo v kuhinji še poseben lijak z odtokom večjega premera; — v pultu pod koriti hranimo čistila in posodo za odpadke; — pomivalni stroj je primeren predvsem za velika gospodinjstva; stati mora v bližini korit; — pranje zelenjave in pomivanje posode je higiensko zahtevno, zato moramo korita in njihovo okolico dobro osvetliti. Shranjevanje — za posodo in orodje predvidimo v kuhinji dovolj zaprtih polic in predalov, pri čemer upoštevajmo potrebe in navade svojega gospodinjstva j — predali naj bodo različnih višin; omare naj imajo dovolj polic in možnost, da njihovo višino reguliramo v čim manjših razmakih • — za shranjevanje živil sta v kuhinji predvidena visoka omara in hladilnik; — zamrzovalnik je primeren predvsem za gospodinjstva, ki živila sama pridelujejo in konzervirajo in pa za tista, ki jedi vnaprej dokončno pripravljajo; — zamrzovalnik je po zunanjem videzu podoben hladilniku ali pa se odpira z vrha, kakor skrinja; slednjega v kuhinjsko opremo le težko vključimo: zamrzovalnika v živilske shrambe ne bomo postavili, ker ogreva zrak v svoji okolici. OBLIKE KUHINJ_ Velikost in oblika kuhinjskega prostora, pa tudi položaj oken in vrat so tiste danosti, ki se jim mora podrediti postavitev kuhinjske opreme. Pri tem upoštevamo izhodišča, ki smo jih prej navedli za štiri delovna območja. Celotna oprema lahko stoji ob eni steni kuhinje ali ob dveh nasprotnih si stenah ali ob dveh stičnih stenah in oblikuje črko L. Kuhinja ob eni steni: — primerna je za majhne družine; — celotna dolžina je omejena, da ne terja predolgih poti; — širina prostora meri vsaj 180 cm; — štedilnik ne sme stati v kotu. Kuhinja ob dveh nasprotnih si stenah: — dobra rešitev, ker omogoča razmeroma kratke poti; — odmik med obema nizoma opreme znaša 120 cm; — do okna in do radiatorja je prost dostop. I II i |oo| | i oo' u Kuhinja ob dveh stičnih stenah: — dobra rešitev za velik kuhinjski prostor, v katerem je tudi jedilni kot; — zelo dobro rešitev v primeru, da stojijo ob eni steni štedilnik, glavni delovni pult in korita z vodo, ob drugi steni pa visoke omare, hladilnik in dodatni delovni pult; — upoštevajmo, da vrhnja plošča pulta v kotu služi le za odlaganje, ne pa za delo; — notranjost pulta v kotu je slabo uporabna. 320 POZNATE LEPOTO ITALIJANSKIH IZDELKOV, SPOZNAJTE ŠE NJIHOVO KVALITETO IN VARČNOST PRIMEX - PRIMORJE EXPORT nova goric« p.o. JMfpostavijat 65000 nova gorica, vipavska cesta 13 telefon: (065) 26-411, 22-412 telex: 34-324, telefax: (065) 26-265 gagnese mm KONSIGNACIJSKA PRODAJA Mednarodni mejni prehod VRTOJBA tel. (065) 32 - 837 Predstavništvo Maribor, Ulica 10. oktobra 9, tel. (062) 24-146 Hmezad - Agrina,Žalec, Celjska7, tel. (063)713-211 Xk ?noxpran ^^^re* '''"'"nT*" '^^^^ 1 KomDinirane peči in štedilniki na drva, plin in centralno. Qretje za gospodinjstvo, vikend hišice in gostinstvo, različnih velikosti Garniture kuhinjske posode iz nerjavečega jekla DIAMANT in KRISTINA Garniture kuhinjskega pribora iz nerjavečega jekla UGODEN NAKUP - UGODEN NAKUP - UGODEN NAKUP - UGODEN NAKUP - BALA, Cankarjeva 10 prti, zavese, krpe, odeje, pregrinjala, rjuhe, brisače, posteljne garniture in velika izbira preprog. KRANJ Nakup pri ELITI Kranj pomeni za vasj prihranek na času in denarju.,ELITA je hiša vašega nakupa! ^KMcJMFJIGLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI JOTA GOSPODINJSKA POMOČNICA IZ Iskra VTIČNICE lim potiskanjem sadja ali zelenjave) lahko vplivamo na gostost soka oziroma na izk°n' stek pri sočenju, ki je do 85 - odstoten. Nepogrešljiv v gospodinjstvu je postal tudi kavni mlinček. Posebno vabljivo diši p^aV^ zmleta kava v Iskrinem kavnem mlinčku KM 65; v katerem lahko zmeljemo naenkrat W gramov kave, vklopimo pa ga s pritiskom na tipko, ki je na pokrovu. Z mlinčkom lanKO meljemo tudi lešnike, orehe, arašide, mandeljne pa tudi suh kruh. Še na en izdelek Iskre Železniki, ki sodi v sodobno kuhinjo, nikakor ne smemo pozabi To je štedilnik iz nerjaveče pločevine, znan pod imenom corona, ki je sad lastnega raZ' voja. Iskra izdela devetnajst odstotkov kombiniranih štedilnikov na jugoslovanskem u-gu, njihova posebnost pa so že omenjene plošče iz nerjaveče pločevine. Iz tovarnef pred kratkim prišel nov, še lepši izdelek, ki se na videz razlikuje po belih poševnih ct-tah na ohišju in mreži nad plinskima gorilnikoma. Nerjaveča plošča je bolj plitva in s ten» Vsaka sodobna gospodinja, ki jo med službo in prostim časom čaka tudi delo v kuhinji, dobro ve, kako dragocena pomoč so jih lahko mali gospodinjski aparati. Ti moderni »škrati« ali »gospodinjske pomočnice iz vtičnice«, kot jim nekatere ljubeznivo rečejo, so si izborili častno mesto na kuhinjskem pultu, kjer so pametni gospodinji vedno pri roki. Pametna gospodinja, vselej v stiski s časom, namreč ve, da je smetana hitreje stepena z električnim mešalni-kom kot z metlico, da bo zmleta kava hitreje zadišala iz električnega kot ročnega mlinčka, da bo sadje hitreje in obilneje dalo sok v električnem sokovni- n ku kot z ožemanjem na roke, medtem ko ji je kuhinjski Guliver, večnamenski multipractic, tako prirasel k srcu, da sploh ne najde besed pohvale. vadnim in avtomatskim, ki so nepogrešljivi pri pripravi toplih sendvičev. Nekajkrat smo že omenili Braun multipractic plus electronic, ki ga Iskra izdeluje v sodelovanju s tovarno Braun in ga odlikuje izredna raznovrstnost. Gnete različne vrste testa, seklja zelenjavo, melje meso, jedrca, kruh v drobtine in meša napitke, kreme, majoneze inpaštete. Stepa smetano, beljake, reže sadje in zelenjavo. Riba sir, hren, sadje pa tudi reže krompir za pomiri. Ta sodobni Guliver je v osnovi zelo preprost. Vse vrste obdelave opravite v eni sami zaprti prozorni delovni posodi. Za večino opravil, razen za rezanje in ribanje, uporabljamo samo univerzalni nož, stopnjo obdelave pa reguliramo s stikalom. Tudi s shranjevanjem aparate ni težav. Njegovo stalno mesto je na delovnem pultu v kuhinji, kjer je vsak trenutek pripravljen za vrsto najpogostejših opravil. Ustavimo se za hip še pri sokovniku AEG 102, ki ga Iskra izdeluje v sodelovanju s tovarno AEG. Čeprav zdaj ni ravno sezona obiranja sadja in spravljanja zelenjave, si za vselej vtisnimo v zavest, da je sveče narejen gost ali redek sadni ali zelenjavni sok odličen in zdrav napitek za vsakogar. Iskrin sokovnik pri soćenju avtomatično izmetava odpadek v posebno veliko posodo. Ravnanje s sokovnikom je zelo preprosto, polnjenje pa olajšuje lijak, ki ga nataknemo na ustje polnilne odprtine. Z načinom polnjenja (hitrejšim ali rah- Gospodinji v pomoč in kuhinji v okras je naravnana tudi proizvodnja malih gospodinjskih aparatov, ki prihajajo iz Tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih. V Železnikih oziroma v obratu v Retečah pri Skofji Loki na leto izdelajo blizu 600 tisoč malih gospodinjskih aparatov. Kakovost zagotavljajo kooperacije z Zahodnimi Nemci, Italijani, Čehi, Švicarji, ki jih Železmkarji izvažajo elektromotorje, od njih pa prinašajo zadnje dosežke tehnike, najnovejše materiale, oblike, barve. Če povemo, da sodelujejo s tako uglednimi firmami, kot so AEG, Braun in Girmi, smo najbrž povedali dovolj. Z malimi gospodinjskimi aparati je Iskra živo prisotna v vsaki slovenski hiši in tudi že v večini domov po Jugoslaviji, saj v kooperaciji izdela kar 45 odstotkov vseh električnih aparatov za mletje, mešanje in rezanje za jugoslovanski trg, njen sloviti multipractic pa je na njem celo edinstven. Sicer pa paleta aparatov za gospodinjstvo, ki jih izdeluje Iskra Železniki, seže precej dlje od multipractica in »dobrega starega« univerzalnega mešalnika s stepalnikom in mlinčkom. Iz tovarne prihajata dva tipa kavnega mlinčka, električni nož, ki hitro in zlahka reže vse vrste živil, pri tem pa ga ni treba brusiti, Braunov multiguick set, ki melje, reže in strga, sokovnik AEG, seveda pa ne smemo, delati krivice niti opekačem kruha, na- prikladnejša za nego kot pri prejšnji coroni. Štedilniki so narejeni v več izvedbah; s štin-mi električnimi ploščami, z dvema električnima ploščama in dvema plinskima gorilnikoma in s tremi plinskimi gorilniki in eno električno ploščo. Opremljeni so z ventilatorskp pečico, digitalnim programatorje', avtomatsko grelno ploščo in hitrim plinskim gorilnikom. Vsi štedilniki imajo infra grelce, električni plinski vžig, varnostne vtiče in ražnje. Štedilniki so samostojni ali vgradni. Iskra Železniki izdela tudi 34 odstotkov vseh električnih kuhalnikov v Jugoslaviji, v programu grelnih teles pa 23 odstotkov plinskih peči in dvanajst odstotkov električnih ven-tilatorskih peči, na kratko kaloriferjev. Novost na domačem trgu je ventilatorska peč maestral z radialnim ventilatorjem, ki laj£ ko stoji na tleh ali pa jo pritrdimo na steno. Na voljo je s termostatom ali brez njega. Mo? grelca je 1000/2000 W. Kalorifer je zlasti primeren za hitro ogrevanje prostora, na p"" mer, kopalnice ali za dogrevanje, na primer sobe, kjer previjamo dojenčka, delovnetj8 kotička, to pa ga uvršča na seznam nepogrešljivih aparatov vsakega gospodinjstva. Šestnajst odstotkov vseh sušilcev za lase v Jugoslaviji je Iskrinih, medtem ko imajo njem aparati za masažo na domačem trgu »monopol«. Iskrinih je tudi več kot 40 odstotkov sej salnikov za prah. Paleta sesalnikov je široka. Nekateri so izdelani po sistemu AEG, dmS1 so plod lastnega razvoja. Tako. Na kratko smo zaobjeli vse, kar v Iskri Železniki namenjajo domačim ljudem z8^ roko potrošnjo. Obljubljajo, da bodo že konec poletja oziroma jeseni program apafi^ za vsako gospodinjstvo razširili z nekaterimi zanimivi novostmi. Med drugim napovedjo jejo steklokeramično ploščo za električni štedilniki, mikrovalovno pečico, sesalnike » mokro in suho čiščenje, razvijajo lonec za vkuhavanje sadja in aparat za sušenje ze'e-njave. Že to pomlad pa prihajata v trgovine dva nova tipa kodralnikov za oblikovanje pričeske. Izdelke Iskre Železniki je mogoče kupiti v vsaki specializirani trgovini z elektric^ aparati in tudi v »sozdovski« trgovini Iskra v Kranju v sejemski stavbi ob Savi. Pribili« tristo servisov po vsej Jugoslaviji je dobro založenih z rezervnimi deli. Na Gorenjskem servisi v Kranju na Planini, v Retečah in Železnikih. Za vse izdelke Iskra Železniki za99*£ vlja brezplačna popravila dvanajst mesecev po nakupu aparata in življenjsko dobo, Br uveljavljena za posamezne VTste izdelkov. KUHINJE LIPA ZA TISTE, KI ZNAJO CENITI KAKOVOST IN FUNKCIONALNOST Tovarna pohištva Lipa iz Ajdovščine ima že skoraj tri leta na Gorenjskem sejmu v Kranju svoj prodajni salon pohištva. Oprema bivalnih prostorov je podvig, ki ga v življenju ne storimo prav velikokrat. Zato se pred njim, zaradi najboljše odločitve, tudi skrbno seznanimo s ponudbo in jo uskladimo z našimi zahtevami in zmožnostmi. Obisk salona Lipa na sejmu v Kranju priča o tem, da se je v času od otvoritve na Gorenjskem že uveljavil. V salonu je zaradi prostorske stiske predstavljen samo del proizvodnega programa LIPE, poudarek pa je na kuhinjah. Kar 15 tipov kuhinj izdelujejo v LIPI, kar predstavlja najširšo ponudbo med jugoslovanskimi proizvajalci kuhinj Za kuhinje LIPA je značilen tudi zelo bogat izbor dodatnih elementov. In v čem se kuhinje LIPA razlikujejo od kuhinj ostalih proizvajalcev; Stoječi elementi kuhinje imajo nogice z možnostjo montaže in demontaže dekorativnega podnožja, kar omogoča regulacijo višine elementa (neraven pod) in lažje čiščenje Na delovnem pultu je zaključni rob ob steni sestavni del pulta - en kos, kar omogoća lažje čiščenje in onemogoča predor umazanije in vode za element. Vsi predali so leseni, vezani na »lisičji rep«, kar jim bistveno poveča trajnost. Prednji robovi elementov so obloženi z letvicami, kar tudi izboljšuje trajnost kuhinje. Zaradi nje so tudi vsi prednji deli elementov obdelani z dvo-komponentn.mi laki. Qmeni(i je potrebno tudi posebno pripravno okovje za pritrditev visečih elementov, ki poleg enostavne montaže omogoča tudi regulacijo v primeru neravnega zidu Največja potrditev kvalitete in funkcionalnosti kuhinj Lipa iz Ajdovščine pa je vsekakor podatek, da več kot polovico pro izvodnje izvozijo v zahodno Evropo in Ameriko, kar je pomemben dosežek po 75 letni tradiciji. Zato pred opremljanjem vaše kuhinje obiščite salon pohištva Lipa na Gorenjskem sejmu v Kranju, ki je odprt med tednom vak dan oa 12. ao 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Za kupljeno pohištvo vam dajo pot-mesečm brezobrestni kredit, ob gotovinskem plačulu popust, pohištvo vam pripeljejo na dom. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 26-276. PRIDRUŽITE SE TISTIM, KI JIM JE BIL NAKUP KUHINJSKEGA POHIŠTVA IN OPREME V MERCATORJEVEM SALONU POHIŠTVA V TRŽIČU V VELIKO ZADOVOLJSTVO Poleg bogate izbire izdelkov najbolj znanih proizvajalcev vam nudimo tudi: brezobrestno 6 mesečno obročno odplačevanje, pri gotovinskem nakupu pohištva 10 % popust, brezplačno dostavo kupljenega pohištva in strokovne nasvete pri izbiri. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 064 50-898. Obenem vas vabimo v* BLAGOVNICO, kjer vam tudi z možnostjo obročnega plačevanja nudimo belo tehniko, male gospodinjske aparate, vse vrste posode in ostale nepogrešljive pripomočke v kuhinji. Pričakujemo vas v Tržiču v salonu pohištva v Bračičevi ulici (pri mostu) in v blagovnici. MERCAT0R-R0ŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ OPREMLJATE ALI OBNAVLJATE KUHINJO? Preden začnete, se vsekako oglasite pri nas, kjer boste našli veliko nepogrešljivih stvari za vaš podvig! (topli podi, pluta, tapete, barve, mali gospodinjski aparati, nepogrešljivi gospodinjski pripomočki itd., itd.) . 4 obroki BREZ OBRESTI JE NAČIN PLAČILA, KI GA VELJA IZKORISTITI! ^strjTj Blagovnica Kranj Murka Lesce je prenovila in razširila svoj SALON OPREME v Lescah DA BO NAS DOM ŠE BOLJ TOPEL | kesce, februarja — V petek, 19. februarja, so pri MURKI v Lescah odprli prenovljeno in razširjeno prodajalno dekorative to pohištva, ki je zdaj dobila novo ime SALON OPREME. Na skoraj tisoč kvadratnih metrih bodo kupci dobili vse za opre-too doma, od pohištva do zaves, od talnih oblog do lestencev. Pripravili so tudi zanimivo novost - prvi na Gorenjskem °odo na dekorativnem oddelku nudili proizvodni program IDEJE Kamnik. Vsake toliko let je treba hišo Prenoviti, kar velja za vsak dom, prodajalno pa ravno tako. V *^rkini prodajalni pohištva in a©korative so se že nekaj let Popravljali na pošten »rukar«. ptos pa je le prišel pravi trenu-^k. Polno sprememb bo po hiši, Predvsem pa bo lokal zgoraj Povečan za nekaj sto kvadratov, pecej pa bo tudi nove ponud- > A pojdimo kar lepo po vrsti, spodaj bo ostalo pohištvo. Na ^0 kvadratnih metrih bodo razbijene samo kuhinje in jedil-Jce. Marles, Brest, Gorenje. Po-*?ben poudarek bo dan kuhi-?]arn in jedilnicam iz naravnega £Ja. Ena od novosti bo lovska *toa iz Novolesa. • Pisarne, ki so doslej spodaj £toale razstavni prostor, so prebili na nekdanjo dekorativo, ^aven pa so našli še prostor za ^obno leseno pohištvo, kot so ^2ni obešalniki, košare, poličke ^Podobno, nad njimi pa bodo JJhili k nakupu lestenci, od kla-^onih do najmodernejših oblik. V zgornji etaži bodo razstavne dnevne sobe, spalnice in *dežne garniture, od klasičnih .^o mehkih, moderno oblazinje-5to, poseben poudarek pa bo ^ usnjenim garnituram. .In čisto na koncu, ko boste ob-vse zgornje pohištvo, boste ?*&li dokorativo. Tako velike in ?0gate ponudbe zlepa ne boste ?|Jj»li na enem kraju. Posebna pohvala pa gre Murki za njeno ^ločitev za sodelovanje z IDE- Kamnik. Pri Murki bo namreč ~°č dobiti ves njen proizvodni PfOgram zaves, pregrinjal, bla-2J» prtov, oblačil za svetilke in Pjdobno. Skratka, vse boste ?tosode in vsega dru- Za kuhinje GORENJA je v drugem nadstropju GLOBUSA ves čas izredno zanimanje. Blagovnica Merkur v Skofji Loki Vsa Škofja Loka in obe dolini nakupujeta v Merkurjevi blagovnici pri avtobusni postaji, vabljivo je razstavljeno v izložbi, da te kar samo ,ne v prodajalno. Tu je iz-„ je posebno bogata in poleg posode, stekla, porcelana, bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov dobite tudi kolesa, akustiko, kasete, svetila, leseno robo od kuhalnic do košar za perilo Pravkar so dobili velike zaloge posode EMA iz Celja, od najmanjše džezve do 30 - litrskih loncev. Tudi tako zelo iskano črno in nerjavečo posodo z debelim dnom imajo na zalogi. Če pri nakupu od 50.000 dinar Tako blago pote )ira jev naprej lahko kupec koristi posojilo na 5 obrokov in s 13-odstotnimi obrestmi, mora dati 20 odstotkov pologa. Kredit je neomejen, kar si pač izbere. Jolanda Nemeček, oddelkovodja Merkurja v supermarketu UNION Jesenice » Z vsem smo bogato založeni, za 8. marec pa smo še posebej poskrbeli, da so police s kristalom ves čas polne. « Kuhinjsko opremo prodajajo tudi naslednje Merkur je ve prodajalne KOVINA Lesce, ŽELEZNI-NA Radovljica, ELEK-TRO - MOTO Radovljica, ŽELEZNINA Bled, ŽELEZ-NINA Gorenja vas, FER-RUM Ljubljana, KLADI-VAR Ljubljana, OKOVJE Šentvid. Tudi tu je možnost plačila blaga v petih obrokih z le 13 odstotnimi obrestmi. V Merkurjevi blagovnici pri avtobusni postaji v Skofji Loki so pravkar dobili novo pošiljko posod in majolik. Merkur vam nudi veliko izbiro blaga s kreditom na 5 mesece in 13 - odstotnimi stroški obročne prodaje. UNION JESENICE Pet oddelkov ima Merkurieva prodajalna v supermarketu UNION na Jesenicah zgoraj. Oddelek Steklo je ves namenjen gospodinjam, saj se tu dobi posoda, porcelan, steklo, na Elektro oddelku prevladuje bela tehnika, pri Vodovodnem oddelku pa ploščice, talne obloge in podobno. Kamor se ozremo, je kaj za gospodinjo. In kot pove oddelkovodja Jolanda Nemeček, so trenutno najbolj založeni s kristalom, z uvoženim porcelanom, jedilnimi servisi, tudi iz uvoza, posamičnimi krožniki, skodelicami, pričakujejo pa tudi Lagostino, italijansko nerjavečo posodo z debelim dnom, ekonom lonce in drugo. Pridno pa se pripravljajo tudi za 8. marec, na policah je videti že množico lično zavitih drobnih daril za mamice in žene. Da bo šlo takrat hitreje od rok... (g©m®&Sc£©IMGLAS 12. STRAN SPORT IN REKREACIJA Torek, 23. februarja 1988 Odlični tržiški alpinisti Tržič, 20. februarja — Tržiški alpinisti so že vrsto let v vrhu ju-, goslovanskega alpinizma. Lani so se še posebej izkazali trije alpinisti iz Tržiča: Nuša Romih, najuspešnejša jugoslovanska plezalka prostega sloga, ki je tudi prva pri nas premagala smer osme težavnostne stopnje, Filip Bence, ki je bil član odprave Lhotse Shar in prišel najvišje od vseh članov odprave, razen tega pa opravil letos 2000 vzponov, kar uspe le redkim alpinistom, in dr. Iztok Tomazin, ki je skupaj s Kregarjem osvojil Daulagiri, visok 8167 metrov. Odlične alpiniste in še nekatere druge športnike in športne delavce v občini je pred dnevi sprejel predsednik tržiške občinske skupščine Ivan Kapel, jim zaželel še veliko sreče in vsakemu podaril sliko domačina Enčija Krnaiča. J. Kikel Planinsko društvo Kranj obvešča Na Grmado, Tošc in Osolnik Kranj, 20. februarja — Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 27. februarja, nov planinski izlet: tokrat na 898 metrov visoko Grmado, 1021 metrov visoki Tošc in 858 metrov visoki Osolnik, vsi v Polhograjskih Dolomitih. Izletniki bodo odšli s kranjske avtobusne postaje z rednim avtobusom ob 5,40 do Medvod, kjer bodo ob 6,23 prestopili na avtobus za Topol pri Medvodah. Pohodniki se bodo najprej povzpeli na Grmado, nato na Tošc in zatem do doma na Govejku. Tu bo enourni postanek, nakar se bodo prek Osolnika spustili v Škofjo Loko. V Kranj se bodo vrnili popoldne. Skupno bo za dobrih pet ur hoje. Udeleženci naj bodo primerno opremljeni. Priporočljiva je tudi uporaba smučarskih palic. Prijave sprejema PD Kranj do 26. februarja osebno ali po telefonu 22-823. Izlet bosta vodila Marko Tomazin in Miroslav Feldin. Kje bomo hodili marca Planinsko društvo Kranj ima tudi že narejen program planinskih izletov za marec. 6. marca bo smučarsko planinski pohod na Arihovo peč na Koroškem, 13. marca bo spominski pohod na Snežnik, 19. in 20. marca bo smučarsko turni izlet na Bogatin in 27. marca pohod na Porezen. Kranjski planinci obljubljajo, da bodo o vsakem izletu in opisu poti še posebej obveščali. Prijave bodo sprejemali v društveni pisarni, kjer bodo na voljo tudi ostala pojasnila. J. Košnjek Strelci za Košnikov memorial Kranj, 19. februarja — V spomin na nekdanjega odličnega strelca in organizatorja strelstva ter vzgojitelja mladih strelcev Stanega Košnika so kranjski strelci pripravili tekmovanje v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Že devetega tekmovanja se je udeležilo 35 strelcev iz devetih slovenskih mest. Tekmovali so s puško in pištolo. Doseženih je bilo nekaj dobrih rezultatov. Kan-dare iz Cerknice je s puško nastreltal 572 krogov, Bedrač s Ptuja pa s pištolo 570 krogov od 600 možnih. Ekipno so s puško zmagali Kamničani, s pištolo pa Velenjčani. Za zaključek so podelili praktične nagrade, kijih je prispevalo kar 16 podjetij in zasebnikov iz kranjske občine, Škofje Loke in Ljubljane. Ekipno so bili pri puški najboljši Kamničani in Domžalčani, pri pištoli pa Velenjčani, Kranjčani in Ljubljančani. Posamezno pa so bili pri puški najuspešnejši Kandare (Cerknica) in Radej ter Podgornik (Kamnik), pri pištoli pa Berdač (Ptuj), Trstenjak (Velenje) in Gaber (Ljubljana). B. Malovrh Kegljači na ledu gredo na evropsko prvenstvo Jesenice, 20. februarja — Letošnje najpomembnejše tekmovanje kegljačev na ledu bo evropsko prvenstvo, ki se bo začelo v začetku marca v Celovcu. Kdo bo zastopal Jugoslavijo, še ni znano. V kvalifikacijah so sedaj na najboljšem moštva Gradbinca, Vatrostalne in Hladne valjarne z Jesenic. Vrstijo pa se zanimive mednarodne tekme. Na Bledu je bil turnir za prehodni pokal Bleda, na katerem je tekmovalo 21 ekip iz ZRN, Avstrije in Jugoslavije, najboljša pa sta bila Vatrostalna in Gradbinec. Ekipa Železar pa je bila pokrovitelj turnirja na Jesenicah. Tekmovali so kegljači na ledu iz Avstrije in Jugoslavije. Zmagal je Gradbinec pred Rodenstrockom iz Avstrije in Vatrostalno. J. K. Tržiške sindikalne igre Jutri teki, v petek sankanje Tržič, 20. februarja Komi sija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Tržič bo tudi letos priredila zimske športne igre. Tudi za letos načrtujejo tekme v teku na smučeh, veleslalomu in sankanju. Prvi bodo tekmovali tekači: njihova tekma bo jutri 24. februarja ob 15,3o na tekaški progi v I»mu. Sankači pa bodo tekmovali v petek, 26. februarja ob 15,3o na sankaški progi Zapotoki v Podljubelju. Prijave za obe tekmovanji sprejemajo v pisarni TKS Tržič, Bra-čiČeva 4 (t elefon 50-342) ali pol ure pred začetkom startov v obeh tekmovanjih. Tekmovanji bosta šteli za zimske športne igre, pa tudi za točkovanje za delavske športne igre 1987/1988, zato vabijo organizatorji k čim številnejši udeležbi. J. Kikel Smučarski skakalci za evropski pokal Tomaž Dolar in Robert Kopač zmagovalca Sarajevo, 21. februarja - Na smučarskih skakalnicah na Malem polju in na Vlašiču sta bili dve tekmi za evropski pokal v smučarskih skokih. Na obeh skakalnicah je nastopilo petinštirideset tekmovalcev iz Avstrije, ZRN, Švice, Francije, Poljske in Jugoslavije. Na Malem polju je zmagal član Iskre Delte Triglav Tomaž Dolar, na Vlašiču pa je bil zmagovalec član Alpine iz Zirov Robert Kopač . Rezultati - Malo polje - 1. Dolar (Jugoslavija) 220,7 (109,109), 2. Strockmaier 211,5 (108,107), 3. Haim (oba Avstrija) 201.2 (107,101). 11. J. Debelak, 12. Baje, 13. R. Kopač, 15. Stirn (vsi Jugoslavija); Vlašič 1.11. Kopač 217,7 (86,5,84,5), 2. Dolar 216.3 (84,85,5), 3. Haim (Avstrija) 208,7 (86,82,5), 5. Bafc, 12. Debelak (oba Jugoslavija) D. H. Pokljuka 88 Smučarsko tekmovanje vojakov Ljubljana, 20. februarja - Od 3. do 5. marca bo na Pokljuki 13. smučarsko prvenstvo Ljubljan skega armadnega območja, Pokljuka 88 imenovano. Tekme bodo na smučarskem poligonu na Pokljuki, vojaki pa bodo tekmovali v biatlonu z enim strelia-*ijein..pati(>lneiii ieku-na 10 kilo "we>ja JOŽE KOŠNJEK metrov, štafeti 4x5 kilometrov in veleslalomu, oouelovulu bodo moštva Kranja, Ljubljane, Man bora, Novega mesta, Postojne, Slovenske Bistrice, Vrhnike in graničarjev. Svečana otvoritev prvenstva bo v četrtek, 3. marca ob pol desetih, zaključek pa v soboto, 5. marca ob pol dvanajstih J K Četrta tekma superfinala za hokejski državni naslov Jeseničani zasluženo triindvajsetič prvaki Jesenice, 21. februarja — Četrta tekma superfinala za hokejski državni naslov je prinesla ponovno in zasluženo zmago Jesenic, s katero so že triindvajsetič postali državni prvaki, četrto zmago nad Kompasom Olimpijo so si Jeseničani na domačem ledu pred sedem tisoč gledalci izbojevali po kazenskih strelih na domačem ledu Podmežakljo. Veselje v jeseniškem taboru je bilo nepopisno. Letošnji državni naslov Jesenic so slavili po vsej Gorenjski in tudi ostali zvesti navijači Jesenic s Primorske, Koroške in Dolenjske. Iskrene čestitke Jeseničanom in njihovim zvestim gledalcem. Hokejsko moštvo Jesenic — vratarja Pretnar in Tičar ter Macholda, Sčap, Figalo, Kozar, Horvat, Hafner, Suvak, Kelih, Mlinarec, Tišler, Pristov, Kurbos, Smolej, Kopitar, Magazin, Raspet, Cigan, so pod vodstvom novega trenerja iz ČSSR Vaclava Cervenva na domačem ledu v tekmi s Kompas Olimpijo že trinajstič osvojili državni naslov. Po zadnjem strelu Jeseničanov in zmagi so na led pod Mežakljo stopili tudi zvesti gledalci Jeseničanov. Navdušeno so pozdravili že triindvajseti osvojeni državni naslov. Junak srečanja je bil v petek vratar Jesenic Pretnar, saj je kar trikrat ubranil kazenske strele hokejistov Kompas Olim-pije. Državno prvenstvo v alpskih disciplinah za mladinke in mladince Gregorju Grilcu dva naslova in eno drugo mesto Krunjska gora, 21. februarja — Na Brsnini in v Podkorenu je bilo letošnje odprto mednarodno državno prvenstvo v alpskih disciplinah za mladinke in mladimi" To prvenstvo so s skupnimi, močmi organizirali smučar ski delavci ASK Bled, AS K Bo hinj ln ASK Radovljica. Za na slove, najboljših, se je tri dni po tegovalo nad 150 tekmovalcev in tekmovalk i/. Jugoslavije Av-,lri|c. linske m Italiji V konkurenci starejših mladincev je največ dosegel član ASK Triglav i/. Kranja Gregor Grilc, ki je bil pred dobrimi štirinajstimi dnevi v Madonni di Campiglio svetovni prvak v veleslalomu. Gregor Grilc je državni prvak v veleslalomu in slulornu, medtem ko je bil v supervelesla lomu drugi. Tu je državni prvak Radovljičan Jovan. V konkuren ci mlajših mladink je največ do segla Sehovičeva iz ljubljanske Olimpije. Sicer so na letošnjem divavnem prvenstvu tzstop&li tekmovalci in tekmovalke iz gorenjskih alpskih klubov, tesno z.a njimi pa so bih Ljubljančani, Brunikovci in Korošci. Vrstni red — superveleslalom — st. mladinci — 1. Jovan (Ra dovljica). 2. OrilC (Triglav). 3. Miklavc (Alpetour); veleslalom: 1. Grilc (Triglav), 2. Grušič (Al petour), 3. Kostanjevec (Fuži-nar); slalom — 1. (»rile (Trigl.u j, 2. Miklavc (Alpetour). 3. Kost a njevec (Fužinar); st. mladinke — superveleslalom — 1. Hafner (Alpetour), 2. Rojs (Branik), 3. Pušnik (Crna); veleslalom — 1. Pušnik (Črna), 2. Hafner (Alpe tour), 3. Rojs (Branik); slalom — 1 Rojs (Branik), 2. Jakopič (Ra dovljica), S. Rakovčevič (Novi nar); ml. mladinci — superveleslalom — 1. Koblar (Jesenice), 2 Lapajne (Tržič), 3. Albreht (Kranjska gora) in Žagar (Fužinar); veleslalom — 1 Bre/ov.šek (Mojstrana), 2. Jazbec (Tržič), 3. Košir (Kranjska gora); slalom: 1 Kosu (Kranjska goru). 2. Vrhovnik (Novinar), 3. Pepelnik (Fužinar); ml. mladinke — superveleslalom — 1. Šehovič (Olimpija), 2. Potisk (Branik), 3. Skei ianec (Tržič); veleslalom — 1 Potisk (Branik), 2 Brleč (Domžale), 3. Pire (Jesenice); slalom — 1. .Šehovič (Olimptia), 2 .Škerjanec (Tržič), 3. Plaibes (Alpetour). I) Hunier Odprto republiško prvenstvo pionirjev v vaterpolu Koprčani republiški prvaki Kranj, 21. februarja — Vaterpolski klub Triglav i/. Kranja bil orgam/atoi leto ,n |< i; i odpi tega republiškega prvenstvu v vaterpolu /.a pionirje. Za Ui na slov se je potegovalo deset pionirskih moštev 1/ Reke, Rovinja Zagreba in Slovenije. Na odprtem prvenstvu so naj več uspehu imeli pionirji reškega Primorja. Z dobro igro so presenetili mludi Koprčani, ki so si s tuko igro prislužili republiški naslov. Najboljši strelec je bil Banko i/. Delfina, ki je do ■' ■ I triintrideset golov, najboljši igralec dvodnevnega turnirja je bil Glavan 1/ i'i Imoi la, najboljši vratar pa njegov klubski igraie« Ramek. Ta turnir so sodili kranjski sodniki: Marinček, B. Buldermun, T. Bnlderrnan, Ra kovec, Potočnik in Rožmun. I/.idi od prvega do petegu me sta - Triglav I : Burni 17 7, Pri morje Mludost 6 : 6, Kt'iper Buril) 14 : 6, TfiglaV I • Primorje 2 : 20, Burin : Mludost 2 : 17, Pri- morje Koper 10 : 2, Mludost : Koper 14 : 4, Mladost : Triglav 10 : 4, Bunu Primorje '•' M Koper Triglav 18:7. Končni vrstni red — 1 Pri morje. '.' Mlad..-,t, ;i, Kupei, 1 Triglav I, 5 Burin, 8. Delfin, 7. Pirun, 8 Triglav II, 9. Pustemu < imel, 10. Portorož; vrstni red i republiški na»lov I K mi 2, Triglav I. 3. Delfin,. Triglav II. li Zusten Portorož Četrta tekma superfinala z8 hokejski državni naslov ce : Kompas Olimpija 7:5, & (0K), 2:3, 2:1), dvorana Podmežakljo, glavni sodniki Ilić (Be°* grad) stranska sodnika Lešnja* (Ljubljana), Rozman (Jesenice)" gledalcev 7.000. Strelci - 0:1 Kuret (24), M Lepša (27), 1:2 Šuvak (33), 1:3 Cjo* renc (35), 2:3 Ščap (37), 2:4 LgPsa (42), 3:4 Mlinarec (43), 4: Sčap <53>- Kazenski streli: 5:4 na-spet, 6:4 Tišler, 6:5 Pavlin, 7:5 Suvak; vratar Jesenic je ubranil strele Veithu. Kupcu, Kurentu, vratar Bolta pa Macholdu ifl Ščapu. , Zanimiv je bil dialog rtieo igralcem Jesenic Mlinarcem & TV komentatorjem Andreje^ Staretom pred izvajanjem II ženskih strelov. Andrej Stare }e vprašal Mlinarca, če bodo s k&^ ženskimi streli prelisičili K0lI!J pas Olimpijo. Mlinarec Je.bl kratek: » Kadar si ti komentira' tekmo, smo vedno dobili. « ' Začetek je bil obetajoč za J? seničane. Začeli so z dobro & kombinatorno igro. Ničkolik0. krat so imeli Jeseničani v dva]' setih minutah prve tretjine pTi' ložnost, da bi premagali Bolto. ^ vratar Bolta je bil vedno na stu. Ljubljančani so bili le dva krat v protinapadu in Pretnar J ubranil oba strela. Pri zadnje*11 je imel tudi malo športne sr. J Druga tretjina je bila po ^>.-slabša od prve, a tokrat so ° . hokejisti Kompasa Olimpije oW napadalni. Plod take igre sta ° la dva gola prednosti. Jesenica so le dosegli gol in še vedno bili v ognju za zmago. Treu tretjina je spet prinesla dva z detka prednosti za goste. Jesen čani se niso predali. S kombin torno igro so spet stisnili Ko1** pas Olimpijo v njihovo obram no četrtino. Taka igra je Jese/\j čanom prinesla uspeh. ^zen^f,ij so in o zmagovalcu sOjOdloc& kazenski streli. Izkazali so s* domačini, ki so dosegli tisto. ka. so hoteli: triindvajseti državi naslov. Res je sicer, da so od *1 minute ostali brez izredneg branilca Figala. Ta si je pri dv boju z Ljubljančani izpahnil vo ramo in ni več stopil na 'e ' j tudi brez njega so Jeseniča uspeli. e. Trener Jesenic Vaclav čef\; ny: » Po izredno težki tekm't smo morali loviti Ljubljane* .' je zmaga dragocena. Naši i£r*n0 so se v zadnji tretjini z bor.j .igro priborili neodločen xt Vesel sem tega državnega je slova. Se posebno, ker sen> s^£. prvo sezono trener Jesenic-stitam vsem igralcem za do igre v letošnjem prvenstvu. * Vratur Pretnar: » Srečen & ' da smo osvojili triindvajs . zvezdico. To je bilo težko in n" kvalitetnejše prvenstvo Zadovoljen sem, da sta za P*/^ ka igrali dve slovenski mo-Rezultat četrtega srečanja > realen. « ^ « Kapetan Kdo Hafner: » ^ gorenjska trma je naredila s je. Bili smo boljši in preprlCvV sem, da je triindvajseti naS'j* pravih rokah. Kompas 01""P ^ je bilo fer moštvo. Hvala vs Jj naših zvestim gledalcem spodbudo. « ^,0 Klemene: » To prvenstvo * ^ si težko zasluzili vsi l,'"1,k0.j{(j|i naši /vesti navijači, ki na1. [Ul niso pustili na cedilu. jim hvala. « .r<. Pristov: » Kako ne bi bllib„i> čen ob tem naslovu. Se M.m.',, ko praznujem triint ■.eh rojstni dan. Čestitka 0*Jj neinn moštvu in vsem, ki s° srčno spodbujali * jflpi Štefan Sčap: . V Lj^gJ jfi smo imeli smolo Ta nas'0 zmaga nam je slajša V SrcU na ledu. Hvala vsem. « rf,v" Mlinarec: . To je n* prisrčno zadovoljstvo 1 '.hti'1 smo, da znamo dobro str* ^ tudi kazenske strele. Vec du povedati. « mp<»* Štefan Seme , trener K'" 'gt, Olimpije - . Dosegli stti0^ kot smo pričakovali. Jesen ^ so bili tokrat boljše moštvo^ ^ se moštvo je mlado in i m« še lepo hokejsko prihodnos^r. stitke Jeseničanom za ta ' ; :» H iitus m vas ■ Ubijajoči tempo V Peksu Žkofja Loka so ljubeznivo sprejeli na inštruktažo in usposabljanje mlade kolege iz Peka iz Makedonije. Po nekaj dneh dela v škofjeloškem Peksu so bili mladi kolegi iz Makedonije na smrt utrujeni in razočarani nad ubijajočim delovnim tempom. Še sreča, da so v tem času poslali domače delavce na dopust. Ni, da bi se navzeli kakšnih drugačnih delovnih navad... Krvavško zasedanje Kranjski izvršni svet je priredil minulo sejo izvršnega sveta na Krvavcu. Zakaj pa ne? Še zmeraj je bolje, da je seja tam, kjer bo zanesljivo sklepčna in kjer lahko srečaš tiste direktorje kranjskih firm, ki jih ob lepem sončnem vremenu in ponujajoči se smučariji že dopoldne pobere vabljivi Krvavec. Pričakujemo, da bo na naslednji seji dano izčrpno poročilo o praktičnih izkušnjah zasedanja, saj ni, da bi obiskali Krvavec in ne opraviti raznih raziskav in testov. Predvsem nas zanima, kako se obnesejo na krvavškem snegu Elanove smuči, kakšna je kaj temperatura zraka in snega, da o urejenosti gostinske ponudbe sploh ne govorimo... • Mi in rizične gospe Na neki pošti se je Glasov naročnik, ki je plačeval naročnino za naš časo-s za pol leta naprej, takole pridušal: . "Pa saj so kot kur.../; samo oni in tiste rizične gospe in gospodične zah Vaio plačilo za vnaprej, da nikdar ne veš, kaj boš dobil..." Požiramo slino in sporočamo, da se samovzdržujemo in če vam je pač "stan 90s|: primerjava z rizičnimi gospodičnami, vam je pač všeč Dotacije naših oviteljev znašajo namreč le pičle 4 odstotke, kar je absolutno najmanj Ju-•viji Cvek • Strauss je ohranil apetit Bavarski premier Franz Josef Strauss je na obiske po Južni Afriki vzel tudi velik Paket, v katerem je bilo več sto slastnih nemških belih klobusic. Tedaj, ko se je na domačem letališču posla-VlJal, so to videli vsi: paket ^u je na letališče osebno prinesel neki znani mesar... • Birokrati v EGS Jezik, s katerim pišejo birokrati v raznih službah Evropske gospodarske skupnosti, je tako kompliciran, da 8a člani skupnosti sploh ne ••»orejo več razumeti. Posebno je/.ni so parlamentarci iz Velike Britanije, ki so se jeziku odločno uprli. Kot primer ftavujujo, da je za te birokrate navadna krava »rogata ži-val«, mleko je »tekočina iz vi-•tten« in cvetje je »sadje, ki ni »a. jelo.« • Najmanjši televizor na svetu Nesmiselna dirka za tem, ^do bo izdelal najmanjši televizor na svetu, se nadaljuje, ^duj je "najmanjši televizor, ki meri osem centimetrov, ši-Jpk pu je dva centimetra, konstruktorji se hvalijo, da **0do šli še dlje: da ne bodo j^čji kot ročnu ura. Kdo le bo kupil take aparate, ki jih je JJjOgnče gledati le pod pove-r^Valnim steklom, s«1 sprašu I* konkurenca? • Ljubiti se -kakšen dolgčas! Celo Francozi so bili presenečeni, ko so zvedeli za rezultate neke ankete, ki je pokazala, da vsaka tretja Francozinja misli, da je ljubezen v postelji strašno dolgočasna stvar. Najbolj je v postelji dolgčas intelektualcem in šefom, najmanj pa kmetom. • Falon in Jeff zasebno Popularna Dinastija nima konca in na naše zaslone prihaja nadaljevanje. Jeff, ki se je podal v avanture, se bo končno vrnil k Falon, ki si bo opomogla po prometni nesreči. Občinstvo tudi že ve, da Falon v nadaljevanju igra Emma Samms, ne ve pa, da sta Emma in John James (Jeff) tudi zasebno srečen ljubezenski par. • Drugačna nagnjenja Tri desetletja vodi Playboy Hugh Hefner in uživa zavist vseh moških na svetu, saj so prepričani, kako imenitno mu je, saj ga obkrožajo najlepše svetovne lepotice. A resnica je drugačna, saj ga toži njegova ljubica, ki bo sodišču dokazala, da ima dru-gačna nagnjenja. Pripravljena je pokazati film o njegovih homoseksualnih aktivnostih. Preden napovemo koncert EKV v Ljubljani, zabeležimo, da so radijske Strgane strune na Radiu Žiri šle skozi eter tudi tokrat. Čeravno že z osrednjim gostom nismo imeli sreče, z Igorjem Vidmarjem smo se namreč zgrešili, je šlo. Celotno oddajo smo potem posvetili glasbi petdesetih in šestdesetih let. Če lahko sodimo po nekaj telefonskih odzivih, je bila zadevščina kar v redu. Ne samo alternativna ročk scena, vse kaže, da tudi stara dobra glasba nima svojega pravega mesta na radijskih postajah, vsaj nekaterih. No, Radio Žiri sceno glede lokanih postaj iz-bojšuje... Sedaj pa k tokratnemu osrednjemu dogodku. Ljubljanski ŠKUC-- ROPOT najavlja svoj prvi letošnji koncert. Tokrat pravijo da zares. Prejšnji menagment Ekatarine Velike je očitno razpadel, novo vodstvo pa se je že oglasilo. O Ekatarini Veliki smo tudi v našem časopisu zapisali že prenekatero novico, zato tokrat samo osnovne inforamcije: Pred kratkim časom izdan album Ljubav (RTB) je sicer naletel med ljubitelji jugoslovanskega ročka na mešan odmev, nekateri pravijo, da nekako gre, drugi, da ni ničesar novega... Sicer pa, mnenja so si pri takšnih rečeh vedno različna, tako nič posebnega. Velja pa tudi, da EKV svojo pravo vrednost vedno v bistvu pokaže šele na koncertu, saj gre za zasedbo, ki zelo dobro ve, kako se streže tem rečem. Torej, v četrtek, 25. februarja 1988 ob 20. uri v ljubljanski Festivalni dvorani, vstopnice pa so v predporodaji v prodajalni plošč Maximar-keta. Vine Bešter Foto: Gorazd Šinik Zabavna glasba • Martin Krpan prihaja k nam na Gorenjsko Skupina Martin Krpan deluje sedmo leto, pred petimi leti je s Krpani začel sodelovati pevec Vlado Kreslin. Vlado je solist in član Krpanov, kjer nastopa skupaj z Markom Čučnikom, Juretom Hubscherjem, Mirom Tomassinijem in Robljem Vidicem. Vlada Kreslina je najprej pot iz rodnih Beltinec iz Prekmurja vodila na študij v Ljubljano, kjer je začel tudi s Krpani sodelovati. • Vlado, prekmurski fant, posnel si samostojno ploščo in kaseto Tista črna kitara... V Prekmurju je zelo lepo, ta panonski občutek je tam zelo močan. Vse, ki jih povabim s seboj, potem ko se vračajo nazaj, pravijo — to je pa res norija. Ko sem se vračal nazaj v Ljubljano, so na avtobusni postaji igrali cigani za spremstvo ... Te stvari pustijo blazen pečat, to vpletam v pesmi, otožne balade: Spet doma, Kakšen dan, Ne zapuščaj me,#Dan neskončnih sanj, Pridi iz omare, Njen trenutek prihaja, To ni političen song... • Od kod tak uspeh? "štos je v tem, da pokrivamo oba pola poslušalcev. Zelo težko bo naprej delati, lahko gremo v čisto komericalo. popevkarstvo, treba bo paziti, to vem, da smo na meji. Ampak mi smo vedno za ročk. Pomemben je občutek za skladbo in tako se skladbe v razvoju skozi albume (Bonboniera, Martin Krpan II, Od višine se zvrti) spreminjajo." • Kaj ste mislili s tistim od Višine se zvrti? "To je fraza, po naše pomeni nekaj takšnega, kar rečemo tistim, ki preveč filozofirajo, nakladajo..." • Prihajate tudi na Gorenjsko? "Gremo povsod, kamor nas povabijo: bili smo v Bohinju, na Prim-skovem, na Kokrici, v Radovljici in prišli bomo spet na Primskovo..." D. Papler Toni Kapušin, pevec Obvezne smeri "Moja žena ni prav nič huda..." V sredo, 17. februarja, je bil gost našega Glasovega telefona Toni Kapušin, pevec Obvezne smeri. Skupaj s Heleno Blagne-tovo se bo 12. marca predstavil v Cankarjevem domu s skladbo Lahko je reči, ljubim te in tekmoval za nastop na letošnji Evrovizijski popevki. Zvonili so telefoni, Toni je odgovarjal, vam predstavil sebe in Obvezno smer. Zakaj nastopa z vami Helena Blagne? »Ta komad je delno za žensko napisan, zato poje Helena.« Kako bosta oblečena? »V črnem bova. Ona bo imela usnjeno obleko do tal, sešil jo bo sponzorski zasebni butik, stane pa 50 starih milijonov. Moja obleka bo skromnejša, za okoli 20 milijonov vredna.« Toni, koliko si star in kaj pravi žena, ko te nikoli ni doma? »Star sem 30 let, žena pa nič ne reče, če sem doma tedaj, ko je treba, če pa nisem, potem pa...« Zakaj nastopate na mladinskih plesih tudi v trenirkah? »Obleka na gala koncertu zahteva primerno obleko, ustrezno skadbi, če pa je pred teboj mladina, obleka ne igra nobene vloge.« Koliko je danes v Sloveniji Obveznih smeri? »Jaz poznam samo eno - našo« Koliko zaslužite? »Kolikor delamo. Od kaset dobimo 10 odstotkov, drugače pa zaračunavamo koncert do 80 starih milijonov. No j a, se da živeti.« Zakaj raztegujete tudi harmoniko? »Zavedamo se, da imamo pred seboj občinstvo, ki mu je všeč naša glasba — zaigramo tudi kakšno domačo, seveda pa s tem ne pretiravamo.« Koliko je stara vaša publika? »Od 15 do 40 let, zato skrbno izbiramo glasbo.« Te slava v zasebnem življenju moti? »Kakor kdaj. Če hodim po Gorenjski, moram vsaj enkrat reči: živio in se posmejati. Če ne bi odzdravil, bi takoj rekli: lej, kako je važen?« Kaj bi dejal o svojih kolegih v ansamblu? »Ha: Ivo Zavbi je strojni inženir, srečno oženjen, ima sina, konjiček mu je glasba in »švasa-nje«; Slavku Veselu je služba glasba, je poklicni basist, hobi: fliperji; Šalamon je poklicni bobnar, hobi pa mu je zbiranje nemških mark, Bohinc je diplomirani pravnik v Kemični Por-nart, hobi pa mu je ribarjenje, najraje pri Cajhnu v Podnartu. Sam sem diplomirani organizator v Iskri, srečno oženjen, hobi: surfanje in Union pivo.« D. S. PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP" NEVEDNO JOŽI KOS Tri leta je že v blagajni Petro-la na vrhu medvoškega klanca. Tako dolgo, kot že visi na stavbi napis PETROL, a ljudje še vedno mislijo, da je tu ISTRA BENZ. Včasih je bila pri Megrad-- Ingradu, pri obračunu osebnih dohodkov, v prodaji in drugod. Tu, na Petrolu pa skrbi za veliko blagajno. Njej nosijo denar šo- ferji; ki razvažajo kurilno olje. Koliko denarja mora skozi njene roke! Od sedmih ton, kolikor meri cisterna, ji prinese šofer kar blizu 200 starih milijonov dinarjev. Stranke pa plačujejo tudi pri njeni blagajni. Brez stroj-čka za štetje denarja bi res več ne šlo. Za Jožico so telefonirali, naj jo obiščemo, češ da tako prijazne blagajničarke ni daleč naokoli. Pa je res. Prijaznost ji kar sije z obraza in zraven je vedno še vesel nasmeh. »Taka pač sem, zelo lahko komuniciram z ljudmi. Če si ti prijazen, so tudi drugi do tebe. In tudi pošalim se rada. Včasih kdo tako težko plača vse tiste milijone in se zraven na pol za šalo na pol zares pritožuje, koliko stane, da doma greješ ženo, in pogoste so pripombe, da smo na blagajnah ženske samo zato, ker imamo rade denar, ker nam ga nikoli ni dovolj... Ampak, po pravici povem, jaz denarja ne maram. Da ga je le za sproti. So druge, vrednejše stvari v življenju, kot je denar.« e gorenjske vasi Na Mlaki Piše: D. Dolenc slj^ava grofa Thurna ko ^';'k i«' pu < iorenjskem veli b^jjkajti, kjer je bil svet malo Hy J^oker, močvirnat, so stale t^5j .V 1,1 ko so to zemljo ljudje Vi,(i' se je vasi, zaselka na fc|Jjr° Prijelo ime Mlaka Tudi /. k° Mlako le ,h1" nekaj '.\ ,,'">'> Sama Radovljica le ^ Vls"ki savski terasi, v nje v* Dp°d"<>žju, na levi strani Sa-hi$*7\J«' 111.111 m • n zaselek štirih •Ml;'/1"1 pravi Na Mlaki Pri ij *arJu, pri Nugliču. pri pri Bogman Vsega 17 >0k »vaJce Mi^j[u-*'>*,i.i poznana hiš« |e pri Na U V(asih i«' bila tO pri %! p*dovljiike graščine, grofa 1 Btftf ' Več kot 250 let mora bi Jf,r>fu' 1° ocenjuje pozna Je, kp" Avguštin Ostale tri hi s«>je višje, za robom, so 4» W'JH'a datuma Sce r pn Mlakarju, Vinko Srloj l|'l/""slJ" tudi. da je Mla- W|« mog,,«,, ime po ljudah, t*S*li tUd nJ"m '-'veli m so se fto^j 5J'«kor Ko |e nje«...... ^ !<„,""" iHa i 'H 17 kupil hiŠO C' J«n^'J1 v,,|.l''k'"- Kesma ^ b4ki/'U 1,1 ""dovernika, .e je r,'klo Kmetija, kaže, ni bila v pruvih rokah, pu je prišla »na kant«, kot se je takrat reklo in bila prodana. Pn hiši je bilo svoj čas vse polno starih doku mentov, ki so pričuli o zgodovini hiše, a so med vojno, ko so bili domači izseljeni, vsi izginili. Lt-pa kmetija je to bila, 11 ha je bilo zemlje tod okrog, samih trav nikov in vse se je skupuj držulo, se spominja še Vinko. Edina kmetiji! pod radovljiško občino je bila tedaj tu Na Mlaki, kajti Predtrg, kjer so tudi bile kmetije, so bile.že druga občina. Oče je kmetijo kupil, ko se je vrnil i/. Amerike Vse so pridelovali doma, žito, krompir, koruzo. Enajst otrok je bilo pri hiši, po štirje, pet sorodnikov iz hribov vedno zu pomoč. Munj kot pet najst ljudi nikoli ni bilo pri skledi. Zjutraj žganci, zvečer pod met Ia- enolončnice je kuhula mama, se sponi i n j a Vinko Skleda je bila na sredi mize, žlice naokrog Manjši otroci so jedli pose bej, za nižjo mizo. Vendar so kuhali le domačo hrano: zvečer je bil vedno podmet ali kasa, opold ne ješprenj, krompirjeva julu. ajmoht in kaj podobnega, zjutraj pa žganci in zelje. Tak je bil jedilnik na Mlaki leto in dan. Le ob praznikih in nedeljah je oče kupil po kilogram govedine za juho, da je bilo meso na mizi. Prašiče so sicer redili, toda ti so šli za davke. Vedno odprta hišna vrata Kakšna hiša je že taka, da ljudje radi prihajajo vanjo. Na Mlaki Mlakarjeva je vedno odprta zanje. Oba, mama in oče sta bila doma z obronka Jelovice, oče z Njivice Zerovčev, mama iz Nemilj Kajžova, kjer je bi-I« doma družabnost. In prenesla sta jo tudi v svoj novi dom. Zato je bilo pri njih vselej živahno, posebno pa še na semanji dan, ob žetvi, ko so trli lan, ličkali koruzo, meli proso. Edino pri Mlakarju so sejali lan, njihova mama pa je znala presti. Dva kolovrata sta bila vedno pri hiši. In ko je prišel dan teric, je prišla množica fantov in deklet iz Nemilj, Njivic, z Jamnika, s Podblice. Peš do Pod-narta in potem z vlakom do Radovljice. Prava zanimivost za kraj je bila, kajti takrat se je tu plesalo, delalo in zabavalo. Iz vse Radovljice, iz Lancovega so hodili sem plesat. Žganje so do- Največja in najbolj priljubljena kmetija Na Mlaki je pri Mlakarjevih, za otroke pravi mali zoološki vrt. Foto: I). D. ma kuhali, vedno pa je takrat tudi igrala harmonika. En Prebi-lov je velikorat tu špilal. Živalski vrt v malem Nikoli ni bila pri hiši gostilna ali uradni kmečki turizem, toda že od nekdaj ljudje radi prihajajo Na Mlako. Ne le zaradi pristne domačnosti, ki je že tako redka, tudi zato, ker je njihova kmetija tako blizu mesta, pa vendar čisto svet zase. Mlakarjevi imajo radi živali in poleg goveje živine goje tudi koze, ovce, purane, pegatke, kokoši, goske, race, celo pavi se košatijo po dvorišču. Ko pa je v začetku sedemdesetih let prišel k hiši za zeta Tone Bizjak, navdušen rejec konj, dolga leta tudi tajnik Konjeniškega društva za Gorenjsko - sedež je prav Na Mlaki - imajo pri hiši tudi konje. Le lipicance, pet krasnih konj. Eden od njih, prnjavorški, je črni lipicanec. Deset let je bila Na Mlaki tudi jahalna šola, z vseh koncev so ljudje prihajali sem jahat. Ni celine, od koder ne bi imeli jahača, pove Tone. Lepi tereni za jahanje so tu spodaj in okrog Radovljice. Zdaj ga spet nagovarjajo, da bi odprl šolo in resno se pripravlja nanjo. Morda bo že to poletje zaživela me-naža. Zadnji dve leti so imeli toliko opravka z zidavo nove hiše, garaž in silosa. Pet sob nameravajo ponuditi radovljiškemu Tone Bizjak je imel Na Mlaki deset let jahalno šolo, zdaj pa spet razmišlja o njej. Ponos hiše je lepi črni prnjavorški lipicanec. turzmu. Tu spodaj je bil nekoč tudi grajski ribnik. Tudi tega so mislili obnoviti, poskušali so že kopati z bagrom, a jim je zaradi mokrega terena skoraj obtičal. Goseničar bi moral biti, pa bi lahko znova pripravili jamo zanj. Mogoče kdaj tudi še pride na vrsto. Zaenkrat pa morajo najprej urediti okolico hiše. ureja DARINKA SEDI @mSSS33S!BSlCMLAS 14. STRAN VOLITVE 88 Torek, 23. februarja 1988 Predsedstvo Občinske konference SZDL Radovljica in predsedstvo Občinskega sveta ZSS Radovljica sta na skupni seji, dne 15. 2. 1988 oblikovali predlog možnih kandidatov za nosilce funkcij v skupščini občine Radovljica in v skupščinah SIS občine Radovljica za mandatno obdobje 1988—1990 in ga posredovali v javno razpravo temeljnim kandidacijskim konferencam v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela do 4. 3. 1988. Na omenjeni seji obeh predsedstev je bil sprejet sklep, da se v predlog možnih kandidatov uvrstijo: 1. evidentirani možni kandidati, ki so delegati oziroma člani delegacij za ustrezen zbor občinske skupščine in so pristali, da kandidirajo za funkcijo, za katero so bili evidentirani. 2. dosedanji nosilci funkcij, ki so jih njihove skupščine na podlagi ocene dosedanjega delova nja in njihovega pristanka h kandidaturi, predlagali, da mandat ponovijo. Dosedanji predsednik Skupščine občine Radovljica tov Bernard Tonejc in dosedanji predsednik družbenopolitičnega zbora tov. Darko Kovač, v skladu z II. amandmajem k Ustavi SFRJ iz leta 1981 ne moreta ponovno kandidirati,- ker omenjeni funkciji opravljata že dva mandata zaporedoma Tov. Janko Maček ne more več opravljati funkcije predsednika zbora združenega dela, ker ne zdru žuje več delo v naši občini. PREDSEDNIK ANTON TOMAN OBČINSKA KONFERENCA SZDL RADOVLJICA PREGLED EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA NOSILCE FUNKCIJ V SKUPŠČINI OBČINE RADOVLJICA ZA MANDATNO OBDOBJE 1988-1990 1. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA 1. Franc BAJT, iz Boh. Bistrice 2 Mladen BERGINC. z Bleda 3. Marko BEZJAK, iz Radovljice 4. Franc CUZNAR. z Bleda 5. Milan JERALA. z Bleda 6. Alojz PINTAR. iz Radovljice 7. Franc PODJED z Bohinjske Bele 8. Jože REBEC. iz Radovljice 9. Borut RUS, z Bleda 10. Miha STOJAN. z Bohinjske Bele 11. Gvido MELINK. iz Radovljice 12. Janko STUŠEK. iz Lesc 13. Zvone ŠOLAR, iz Bohinjske Bistrice 14 Pavel ŽEROVNIK. iz Radovljice 2. PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA I Bernard TONEJC. iz Lesc 3. PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE 1. Miro ALBININI. Iskra Otoče 2. Jordan BLAŽEVIČ. LIP Bled 3. Primož BOLE, Veriga Lesce 4 Darinka HUMERCA. Sukno Zapuže 5. Ana KELBL. KTP Podnart * 6 Jože KOCJANC, GP Bohinj 7 Ksenija LUŠTEK, Vezenine Bled 8. Franc MARKEU, Zavod M. L Kamna Gorica 9. Leon M0H0RIĆ, SGP Gorenje Radovljica 10 Jani PEZDIĆ. OŠ Radovljica II Miha ROZMAN. Vezenine Bled 12 Anton SMUKAVEC. GG Bled 13 Vlado ZUPAN. Veriga Lesce 4. PODPREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE 1 Miro ALBININI. Iskra Otoče 2 Jordan BLAŽEVIČ. LIP Bled 3 Primož BOLE, Veriga Lesce 4 Jani PEZDIĆ. OŠ Radovljica 5. Anton SMUKAVEC. GG Bled 6 Vlado ZUPAN, Veriga Lesce 5 PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE 1 Rafael PODLOG AR. OK ZSMS Radovljica 2 Vlado SILIĆ. OS ZS Radovljica 3. Eva ŠTRAVS, OK ZSMS Radovl|ica 4 Breda VOLFANO. OS ZS Radovljica 5. Mirko RIMAMAZI, OS ZS Radovljica 6 Miro ULĆAR. OK ZKS Radovljica 7. Srečo TOMAN. OK ZKS Radovljica 8 Justin ZORKO. OK SZDL Radovljica 6. PODPREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE 1 Vlado SILIĆ. OS ZS Radovljica 2. Eva ŠTRAVS. OK ZSMS Radovljica 3 Breda VOLFAND. OS ZS Radovljica Pregled |e pripravljen izključno kot informaci|a za temel|ne sredine in za sredstva javnega obvešča nja. SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA 1 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA - PREOLOG MOŽNIH KANDIDATOV 1 MARKO BEZJAK. roj. 1941 iz Raduvl|ice Gradnikova 31. po poklicu dipl elektroinženir. zaposlen kot direk tor uprave za družbene prihodke občine Kranj DosIhi upravljal dela in naloge načelnika oddelka za gospodarstvo m finance SO Radovljica in vodje avtomatske obdelave podatkov pn SDK Kran| Je aktiven družbenopolitični delavec, član ZKJ V preteklosti je opravljal vrsto nalog, zadolžitev in funkcij, med drugim je bil član Občinskega kumiteia ZK Radovl|ica. član Medobčinskega sveta ZKS /a Gorenisko. član Izvrš nega sveta SO Radovljica Uspešno se |e vkl|iičeval v delegatski sistem kot član in vori|a de legacije za skupščino Izobraževalne skupnosti, kot član in vod|a delegacij za Skupnost otro škega varstva Radovl|ica. kasneie tudi kot predsednik skupščine te skupnosti V tem mandatu |e vod|a delegacije KS Radovljica za zbnr kraievnih skupnosti občinske skup ščine m vodja skupine delegatov občine Radovlpca /a zbor občin skupščine SR Slovenije Tov Marko Bezjak |e bil vključen tudi v delo sindikata v svoiern delovnem okol|u, v plaval nem klubu v Radovljici in v ZRVS 2 GVIDO MEUNK. roj 1946. iz Radovljice Bevkova 40. po poklicu dipl strojni inženir, zaposlen kot vod|a sek torja za projektivo in prodajo v DO LIP Bled Ooslej opravljal dela in naloge asistenta obrato vodja. obratovod|e in vod|e TOZD, vodje službe za pripravo m koordinacijo proizvodnje m vo dje tehničnega sektorja v Verigi Lesce Je aktiven družbenopolitični delavec, član ZKJ V preteklosti |e opravljal vrsto nalog, zadolži tev in funkcij, med drugim |e bil član Občinskega komiteia ZKS Radovljica. k|er |e bil tudi predsednik, član Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko in član Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko Opravljal |e tudi funkcijo podpredsednika skupščine občine Radov l|ica Sedaj je član Občinskega komiteja in predsedstva Občinskega komiteja ZKS Radovljica, |e aktiven v organih skupščine občine Radovljica, v stanovanjski zadrugi DOM v plavalnem klubu Radovljica m v ZRVS Je delegat družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovl|i ca in član Centralnega komiteja ZKS 3 JOŽE REBEC. roj. 1937. iz Radovljice. Triglavska 21, po poklicu dipl socialni delavec zaposlen kot vod|a Skupnih strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti občine Radovljica Doslej |e opravljal dela in naloge načelnika za družbene službe m občo upravo občine Radu vljica. sekretarja sekretariata za občo upravo občine Radovljica in sekretarja Zdravstvene skupnosti občine Radovljica Je aktiven družbenopolitični delavec, član ZKJ V preteklosti je opravljal vrsto nalog, zadolži tev in funkci|. med drugim |e bil član Izvršnega sveta SO Radovl|ica, predsednik sveta KS Radovljica, predsednik Balinarske zveze Jugoslavije Vsestransko je aktiven tudi danes kot predsednik sveta KS Radovl|ica, v KK SZDL, kot predsednik Balinarske zveze Jugoslavije m kot predsednik Plavalnega kluba in Komornega pevskega zbora A T Linhart Radovljica Med drugim je tudi predsednik Koordinacijskega odbora za uskla|evan|e skupne poraba v ob čini Radovljica Deluje tudi v organih Medobčinskega sveta ZKS za Gorenisko in Republiške konference SZDL Slovenije 2 PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA - PREDLOG MOŽNIH KANDIDArOV ZA DVA PODPREDSEDNIKA 1 ZVONE ŠOLAR. roj. 1949. iz Bohinjske Bistrice. Pot v Danico 1. ing gozdarstva, zaposlen v GG Bled TOZD Avtoprevo/ništvo in delavnice kot vod|a TOZD 2 TONEJC BERNARD roj. 1932. iz Lase. Dobrška 1 dipl mg gozdarstva, zaposlen Skupščina občin« Radovljica 3 PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBĆINE - PREDLOG MOŽNEGA KANDIDATA 1 FRANC MARKEU. roj 1943, iz Radovljice. Gregorčičeva 6 spec pedagog, zaposlen v Zavodu M Langusa Kamna Gorica 4 PODPREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE PREDLOG MOŽNEGA KANDIDATA 1 LEON MOHORIČ roj 1943. z Blida. za Žago 6 ing organizacije dela. zaposlen SGP Gorenic Radovljica 5. PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE - PREDLOG MOŽNEGA KANDIDATA 1. JUSTIN ZORKO, roj. 1938. iz Radovljice. Gradnikova 48 višji zdravstveni delavec, zaposlen v Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko 6. PODPREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE - PREDLOG MOŽNEGA KANDIDATA 1. IVAPOLIČAR. roj. 1925. z Bleda. Prežihova 4. upokojenka. 7. PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE - PREDLOG MOŽNEGA KANDIDATA 1. LUDVIK KERĆMAR. roj. 1942. z Bleda. Rožna 5 ekonomist hotelirstva, zaposlen v Integral — TOZD Park Hotel Bled 8. PODPREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE - PREDLOG MOŽNEGA KANDIDATA 1. VOJKO VOJVODA. roj. 1954, iz Bohinjske Bistrice, Triglavska 29 lesni tehnik, zaposlen v Elan Begunje SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE RADOVLJICA 1. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST RADOVLJICA - ponovitev mandatov — MARIJA KOMAN — predsednica skupščine roj. 1946. stanujoča v Lescah. Savska 32 poklic profesor, zaposlena Alpetour Škofja Loka — JANKO PFAJFAR — podpredsednik skupščine roj. 1943. z Bleda. Rečiška 13 poklic učitelj, zaposlen Osnovna šola Lesce — JOŽE JELENC — predsednik zbora uporabnikov roj. 1950. iz Podnarta, Prezrenje 18 poklic dipl. ing., zaposlen Iskra Otoče — JURICA ILC — podpredsednica zbora uporabnikov roj. 1946. iz Radovljice. Langusova 36 >. poklic kemijski tehnik, zaposlena v Elanu Begunje — BISERKA MERTEU-MANDEUC — predsednica zbora izvajalcev roj. 1946. iz Radovljice. Langusova 32 poklic učitelj, zaposlena v Osnovni šoli Radovljica — NIKOLAJ RUPEL — podpredsednik zbora izvajalcev roj. 1931. iz Radovljice. Cankarjeva poklic profesor, zaposlen SŠGT Bled 2. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA - ponovitev mandatov — MARIJANA REBERNIK - predsednica skupščine roj. 1960. stanujoča v Radovljici. Cankarjeva 31 diplomirani pravnik, zaposlena v SO Radovljica — MAGDA SUSNIK — podpredsednica skupščine roj. 1949. iz Ribnega št. 125 poklic vzgojiteljica, zaposlena v W0 Radovljica ■ — IRENA KOVAČ — predsednica zbora uporabnikov roj. 1953, iz Lesc, Savska 4 vodja tehnološke priprave dela. zaposlena v Almiri Radovljica — MIHAELA MILAKOVIČ — podpredsednica zbora uporabnikov roj. 1957, iz Bohinjske Bistrice. Na goričei 1 knjigovodja, zaposlena v LIP Bled — DARJA VERNIG — predsednica zbora izvajalcev roj 1953. iz Radovljice. Gradnikova 83 vzgojiteljica, zaposlena W0 Radovljica — BREDA CUZNAR — podpredsednica zbora izvajalcev roj. 1957, z Bleda. Gregorčičeva 33 vzgojiteljica, zaposlena v W0 Radovljica 3. RAZISKOVALNA SKUPNOST - ponovitev mandatov — JOŽE JESENKO — predsednik skupščine roj. 1943. iz Brezij 40 a dipl. ing. teh. mat., zaposlen VŠ0D Kranj — ANTON K0VAĆIČ — podpredsednik skupščine roj. 1948. iz Ribnega. Savska c inženir, zaposlen v Elan Begunje 4. SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA - ponovitev mandatov — ANICA JEŽEK — predsednica skupščine roj. 1941. iz Radovljice. Cankarjeva 21 ekonom tehnik, zaposlena Alpdom Radovljica — IRENA PAGON - podpredsednica skupščine roj 1952. iz Boh Bistrice. Prečna ul 1 organizator dela. zaposlena Vezenine Bled 5. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA ponovitev mandatov — ANTON SUHADOLNIK - predsednik skupščine r ti j 1940. iz Radovljice, Gradnikova 131 višji upravni delavec, zaposlen UNZ Kranj — FRANC SELAN podpredsednik skupščine roj. 1948. iz Radovljice, Cankarjeva 2 kovinar, zaposlen v Almira Radovljica — VIOA STARE predsednica zbora uporabnikov roj 1938. iz Boh Bistrice. Triglavska 9 učiteljica, zaposlena v OŠ Boh Bistrica — MILOŠA KOS OVSENIK - predsednica zbora izvajalcev roj. 1954. iz Lesc. Dacarieva 16 dipl psiholog, zaposlena Center za socialno delo Radovljica • -- MINKA UDIR podpredsednica zbora uporabnikov roj 1942, iz Kamne Gorice št 64 komercialni tehnik, zaposlena Alpdom Radovljica — TEODORA BETON podpredsednica zbora izvaialcev roj 1957. iz Kamne Gorice št 56 spec pedagog zaposlena Zavod M Langusa Kamna Gorica 6 SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE SREČO MLINARIC predsednik skupščine roj. 1937. iz Radovljice Strukl|eva 11 zaposlen v Karavanška poslovna skupnost Jesenice VERA VAHTAR podpredsednica skupščine (nov predlog) roj 1953. z Bleda. Partizanska 43 a dipl pravnica, zaposlena Vezenine Bled Oosedania podpredsednica tov Mara Černe ni več pnpravl|ena kandidirati, zato je za podpredsednika skupščine nov predlog 7. KULTURNA SKUPNOST ponovitev mandatov JOŠT ROLC predsednik skupščine roj 1926. iz Radovljice. Cankarjeva 25 upokojenec — CENE AVGUŠTIN podpredsednik skupščine roj 1923. iz Radovljice. Linhartov trg 11 doktor znanosti Gorenjski muzej Kran| DANIFLA AMBROŽlC predsednica /bora uporabnikov roj 1948 iz Pol|šice 32 a vodja obrata družbene prehrane, zaposlena v Vezeninah Bled — MATJAŽ KONOA podpredsednik zbora uporabnikov roj 1961. iz Lesc Tovarniška 26 a gim maturant, zaposlen HTP Bled — JAKOBINA BRAĆIĆ predsednica /bora izvaialcev roj 1944. i/ Radovljice Janševa 7 a učiteljica, zaposlena v Osnovni šoli Radovljica — ALENKA BOLE VRABEC podpredsednica zbora izvaialcev roj 193/. iz Radovlpce. Cankarjeva 31 strok delavka /a gledal de|avnost, zaposlena ZKO Kiani 8. TELESNOKULTURNA SKUPNOST ponovitev mandatov MIROSLAV KAPUS predsednik skupščine roj. 1951 z Bleda Prešernova 8 dipl ing gozdarstva, zaposlen GG TOZD Pokljuka — TONE KAPUS - podpredsednik skupščine roj. 1944. iz Kamne Gorice 106 varnostni inženir, zaposlen v Savi Kran| — LADO KRŽISNIK - predsednik zbora uporabnikuv roj 1932. iz Kamne Gorice 59 klpičavničar zaposlen Železarna Jesenice — PETER ROZMAN - podpredsednik zbora uporabnikov roj 1942. iz Radovljice, Gregorčičeva 22 strojni tehnik, zaposlen Ptamen Kropa — ZVONE POTOČNIK predsednik /bora izvaialcev roj 1954, iz Radovlpce Cankarjeva 52 tehnik, zaposlen v Elanu Begun|e — JOŽE FAGANEL podpredsednik zbora izvajalcev ro| 1953. iz Podnarta št 68 elektromehanik. zaposlen Iskra Otoče 9 ZDRAVSTVENA SKUPNOST — PETER ZUPAN predsednik skupščine (nov predlog) roj. 1944. iz Radovljice. Langusova 2 tekstilni tehnik, zaposlen Občinski štab TO Radovljica — IRENA KOSMAČ — podpredsednica skupščine roj. 1948, z Bleda. Alpska 13 tehnolog, zaposlena Žito Lesce — TONČKA V0VK — predsednica zbora uporabnikov (nov predlog) roj. 1950, iz Lesc. Savska 2 a ekonomski tehnik, zaposlena Veriga Lesce — DANICA JARKOVIČ — podpredsednica zbora uporabnikov (nov predlog) roj. 1951. z Bleda. Alpska 19 šivilja, zaposlena Vezenine Bled — LEOPOLD ZONIK — predsednik zbora izvajalcev roj. 1951. z Bleda. Alpska 17 zdravnik specialist, zaposlen Zdravstveni dom Bled — ANGELCA BOHINC — podpredsednica zbora izvajalcev roj. 1937. iz Radovljice, Langusova ul. medic, sestra, zaposlena Zdravstveni dom Radovljica Glede na to, da tov. Ivo Čučnik zaradi delovnih obveznosti ni več pripravljen kandidirati za predsednika skupščine, je bilo potrebno pripraviti dodatne predloge. Peter Zupan in Tončka Vovk '■ v minulem mandatnem obdobju že opravljala funkcije v zdravstveni skupnosti. 10. STANOVANJSKA SKUPNOST - ponovitev mandatov — STANKO KOŠNIK — predsednik skupščine roj. 1952. iz Broda št. 5. Boh. Bistrica ekonomist, zaposlen v Ljubljanski banki Radovljica — MARIJANA MALI — podpredsednica skupščine roj. 1959. iz Lesc. Dobriška 3 dipl. pravnik, zaposlena Plamen Kropa — MARIJA ŠTIBELJ — predsednica zbora uporabnikov roj. 1935, z Brezij št. 35 višji soc. delavec, zaposlena Almira Radovljica — ŠTEFAN JUTRIŠA — namestnik predsednika zbora uporabnikov roj. 1945. iz Lesc, Begunjska 14 ekonomist, zaposlen Veriga Lesce — METKA RUTAR-PIBER — predsednica zbora izvajalcev roj. 1941. z Bleda. Alpska 1 dipl. gradbeni ing., zaposlena SGP Gorenje Radovljica — IVANA VARL — namestnica predsednice zbora izvajalcev roj. 1943 iz Radovljice, Gradnikova 97 ekonomist, PTT Radovljica Predlog možnih kandidatov za nosilce funkcij v občini je pripravljen za obravnavo na sejah temeljnih kandidacijskih konferenc. PREDSEDNIK: ANTON TOMAN. s. r. V skladu s prejetim rokovnikom za izvedbo kandidacijskih postopkov in volitev za nosilce in*' vidualnih funkcij v SO in SIS - ih v občini in republiki in na osnovi evidentiranja je Predsedstvo ur* SZDL na seji 10.2.1988 pripravilo predlog možnih kandidatov, ki naj bi po oblikovanju mnenj P" TKK, opravljali svoje dolžnosti še naslednji 2 leti. Vsi predlogi možnih kandidatov so podani na novi pozitivnih ocen o njihovem delu in soglasja, da se uvrstijo v predlog možnih kandidatov. Obrazložitve predloga liste možnih kandidatov: V občinski skupščini ostajajo na listi kot možni kandidati vsi dosedanji nosilci individualni funkcij. V skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti pa so predlagane naslednje sprememba; V zdravstveni skupnosti je predlagan za možnega kandidata za predsednika Lavni dr. M^0 Dosedanji predsednik Jože Štucin zaradi službenih obveznosti izven kraja bivanja ne more več oPra' vljati te dolžnosti in je predlagan za podpredsednika skupščine zdravstvene skupnosti V skupnosti otroškega varstva je predlagan za novega predsednika tov Jerkič Jure. i" 28 predsednika zbora uporabnikov Štefka Grašič. Dosedanjemu predsedniku skupščine tov Rajku P"5" mrlu in predsednici zbora uporabnikov tov. Olgi Rener je potekel II. mandat. .. V kulfurni skupnosti je predlagana za predsednika tov. Marina Bohinc Dosedanji predsedm tov. Janez Godnov je predlagan za podpredsednika skupščine, ker je odšel na novo dolžnost izvB(1 občine. V socialnem skrbstvu je namesto tov. Janke Korinšek. ki je prosila za razrešitev, predlagan " predsednika zbora izvajalcev tov. Aleksander Puškarevič. V skupščini stanovanjske skupnosti je predlagan za predsednika tov. Janez Furlan, dosedanji predsednik tov. Vili Perko ni več delegat zaradi spremembe zaposlitve Za predsednika zbora upora"' nikov pa je predlagan Alojz Hostnik. Predsednik OK SZDL-Marica Praprotni* OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA TRŽIČ Predsedstvo Datum: 9. 2. 1988 PREDLOG možnih kandidatov za nosilce funkcij v skupščini občine Tržič in skupščinah SIS za obdobje 1988 — 1990 SKUPŠČINA OBČINE Predsednik Podpredsednik Predsednik ZZD Podpredsednik ZZD Predsednik /bor8 KS Podpredsednik /bora KS Predsednik DPZ Podpredsednik DPZ Kapel Ivan. roj 1939. kemijski tehnik, absolvent FNT Pečmk Karel, roj 1932. gozdni tehnik. GG TOK Lampič Mojca, roj 1947, dipl. pravnik. SDK Tržič Jane Boris, roj 1935. samostojni strojni ključavničar. Peko Ahačič Janko, roj 1944. ekonomski tehnik. SGP Tržič Rozman Bojan, roj 1955, strojni ing.. ISKRA Telcmatika Perko Ludvik, roj. 1949. strojni delovodja. Peko Rožič Branko, ro| 1951, strojni ing , TOKOS Tržič SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI Vzgoja in izobraževanje Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine Piedsednik /bora uporabnikov Predsednik /bora izvajalcev Zdravstvena skupnost Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine Predsednik /bora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Otroško varstvo Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine Predsednik /buia uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Raziskovalna skupnost Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine Zaposlovanj« Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine Kulturna skupnost Predsednik skupščine Podpiedsednik skupščine Predsednik /bora uporabnikov Piedsednik zbora izvaialcev Socialno varstvo Predsednik skupščin« Podpredsednik skupščine Socialno skrbstvo Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine Predsednik /bora uporabnikov Piedsednik /bora izvaialcev T«l«snokutturna skupnost Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine Piedsednik /bora uporabnikuv Predsednik /bora izvaialcev Stanovanjska skupnost Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine Predsednik /bora uporabnikov Predsednik /bora i/veuilcev SPIZ Piedsednik skupščin« Podpierisednik skupščine Re/ar Peter, roj 1956, org dela. TOZD Lepenka Zazvonil Janez, roj 1948. predmetni učitelj. OŠ Kokrški odred Križe Rozman Darka. ro| 195/, aranžerski tehnik. Peko Kramanč Anton. ro| 194 /. predmetni učitelj, podružnična šola Lom Lavrič Marko, roj 1938. doktor znanosti. BGP Kranj Štucin Jože. roj 1942. strojni tehnik. KTL Ljubljana Plajbes Brane, roj 1951. NK. Peko Dormg Vilko. ro| 1933. zobotehnik. ZO Tržič Jerkič Jure. roj 1949. operater. Metalka Ijubljana Mikulič Branko, roj 1936. komercialist. SAVA Kranj Grašič Štefka, roj 1943. medicinska sestra. ZD Tržič Romih Mariana, roj 1943. ekonomski tehnik. W0 Tržič Dežman Maruin. roj 1945, dipl elektro ing . ISKRA Jerman Pavel, roj 1940.org dela. TIKO Tržič Kavčič Franc, roj 1942. strojni tehnik, TIKO TRŽIČ Ipavec Olga, ro| 1946, gimnazijski maturant. UO SO Tržič Bohinc Marina, roj 1943. gimnazijski maturant. UO SO Godnov Janez, roj 1941. dipl geograf. Zavod /a šolstvo Sn' Jazbec Breda roj 1945. arhitekt specialist Peko Kunšič Danica, roj 1949. absolvent PA. Tržiika križnica Leitinger Menja, roj 1942, viš|i upravni delavec. UO SO TlfP Černigoj Jože. ro| 1923. ekonomski tehnik, upokojenec Kralj Viktor, roj 1932. učitel|. upokojenec Gradišar Nevenka. roj 1955. socialni delavec, Zavod /a zaposlovanje Meglic Merica, roj 1950, dipl sociolog. Peko Puškarevič Aleksender. roj 1948. defektolog, strok slož» socialnega vmstva Kikel Janez, roj 195/. dipl pravnik. Plenika Kranj Japel| Silvo. ro| 1954, predmetni učitelj. Oš H Grajzer|8 Laibacher Albert, roj. 1942. ekonomist. TOZD Cevem« R°B Hladnik Niko. roj 1941. ing gozdarstva. P«ko Furlan Janaz. ro| 1944. tekstilni tehnik. BPT Tržič Maček Jančič Mapla. roj 1955. dipl pravnik BPT Tržič Hostnik Alojz, mi 1950. gimii.i/ijski maturant. Peko Špendal Zdravko. roj 1940. ing gradbeništva SGP &■ Belhar Peter. ro| 1926. dipl veterinar. ŽVZG Kren| Stntiti Anton. ro| 192/. gozdarski tehnik, upokojenec V A DRUŽBENA GIBANJA (2. DEL) fflatike se namreč razumevanje le-te lahko močno spremeni... REALNOST KONČNO PRIZNALA TUDI KZSMJ Potem ko so o novih družbenih gibanjih razpra-v|iali na zvezni konferenci socialistične zveze in sprejeli ■'^ativna stališča do tega družbenega fenomena, se - končno opogumilo tudi zvezno mladinsko vodstvo in ^[stilo na dnevni red zadnje konference ZSMJ tudi °čko »sumiranje javne razprave c novih družbenih gi-j^njih«, Gre namreč za dolg do zveznega mladinskega "3ngresa. kjer je bila ena od zahtev tudi vzpostavitev •°"osa do novih družbenih gibanj. Kot ste lahko pre-^ali že na prejšnjih mladinskih straneh Gorenjskega ^sa. je v tem času začelo delovati kar nekaj skupin in ''ciatrv tudi v drugih republikah, zato kakšnega poseb-,e9a nasprotovanja novim družbenih gibanjem na kon--renci niti ni bilo pričakovati. Tako je konferenca ^Mj sprejela sklep, da je potrebno odpirati družbeni •^stor, ki bo omogočal pretok pobud in projektov, "iti pa bo razpravo nadaljevala in tako sprotno vzpo-'^Ijala odnos ii, se opredeljevala do pobud, ki jih bo-]° nova družbena gibanja posredovala V Sloveniji, kjer živimo z novimi družbenimi giba-skupinami. iniciativami m pobudami posameznikov bobrih pet let, se je produktiven dialog z zvezo so-| »''stične mladine že vzpostavil, ni pa vedno obrodil ' "kretnih sadov. Da bi storili korak dlje, je nujno po-r-bno odnos precizneje definirati in se dogovoriti za 'vila igre. Temu je bil namenjen stroKuvm pobvei v donmju. novembra lani. Na njem je bilo artikuliranih več idejnih konceptov, ki pa so potrebni še nadaljnje dodelave. Za ilustracijo naj navedemo tistega, ki je med udeleženci posveta nekako prevladoval. Po njem naj bi nova organiziranost ZSMS sledila idejni politične organizacije kot projektne organizacije, umnega birokrata, ki kot servis realizira družbene pobude ZSMS bi bila tako posrednik vseh demokratičnih pobud civilne družbe, ne pa le abstraktne mladinske baze. Tako naj bi si ZSMS svojo legitimnost zagotavljala z razrešitvijo baze in z njenim pravnim reguliranjem. Ob tem bi morala v klasično strukturo radikalneje vprašati demokatične elemente neposrednih volitev, javne selekcije, programov, zamenljivosti političnih reprezentantov... Razširitev volilne baze predpostavlja širšo interesno konstituirano sestavo organov odločanja v ZSMS, kjer naj bi imela nova družbena gibanja predstavništvo prek prostih ali fleksibilnih mest v organih odločanja. Idejni koncepti, ki so se izoblikovali na bohinjskem posvetu potrebujejo seveda konkretnejšo dodelavo, zato lahko pričakujemo še kar nekaj razprav na to temo. Prva med njimi bo na plenumu gibani, o tem pa bodo razpravljali tudi organi mladinske organizacije v sklopu razprav o organiziranosti in razvoju mladinske organizacije. Ingnd Bakše ŽENSKO GIBANJE •O . vsi cimKi pivu zuko Vi k!!^Ur so MJub vsemu ne-to^'li enaki ud drugih. Vla-ii^i »nitV( ,,u'' nepisani zako 'i v i s,< skozi stoletja vpiso ^tw'luro narotlu (v najšir Jfi t ■n" besed<0 Del te kul udi patriarhalna misel '*1j8r.s tem patriarhalni ži ' obrazci Pojmovanje rVsjj- j*«kopi a\ m »si i in cman-■f'a»J* z<,'° heterogeno tudi H 1;,,""ni ženskami, Nel I .Predstavljajo tudi tako ke .er>ući delovna doba za ž''ii.sk«-, ali pa, da se I '.14. Nl|i/.(.ri|(. v<>|askrga ro jjV **n«ke kot obveznost I a ka pojmovanja vsekakor nimajo nič opraviti I novim ženskim barijem O začetkih novega ženskega gibanja lahko govorimo od jese ni LOM, ko se je pri Sociološkem društvu ustanovila v okviru sek cija /a socialna gibanju, skupina za ženska vpra.šanja. .Šlo je predvsem zu teoretsko osvetli tev specifične ženske problema tike in položaja tega dela popu lacije v družbi. Aprila 1985 so ženske v Centru interesnih dejavnosti mladih nu Kersnikovi 4 v Ljubljani, ustanovile Klub Liti t, v katerem so potekali diskusije, tematski većeri in pa seveda večeri namenjeni družabnosti Omenimo nekaj tem: ženska seksualnost, /rusko mirovno gibanje, fomini- zein nu Slovenskem med obema vojnamu. AFZ - nastunek, razvoj in ukinitev, podobu ženske v reklami, splav, lezbi.štvo, ženska delovnu sila v tretjem svetu in » nevidno žensko delo «, ženske in diskriminacija, sodobno žensko nemško gibanje, ženski film in ženska na filmu. Projekt, ki je morda še najbolj prodrl v jav-nost, se je nanašal na vojaško usposabljanje žensk. Pri tem je prvič prišlo do konkretnega sodelovanja med gibanji, na projektu sta namreč deluli skupuj mirovno in žensko gibanje. Leta UIHti se je pri Republiški konferenci ustanovila še delovna skupina za žensko gibanje in ženske raziskave. Tudi predstavnice ženskega gibunju so svoje ideje in zahteve sporočale na različnih srečunjih prek ir formutivnih stojnic GIBANJE ZA SOCIALIZACIJO HOMOSEKSUALNOSTI (MAGNUS) Če smo za duhovno gibanje zapisali, da gre za najmanj poznano izmed gibanj, bi za gibanje za socializacijo homoseksualnosti najbolj ustrezala trditev, da si pred njim naša družba najbolj zatiska oči. Razlog za to je tradicionalna družba, dokaz pa tradiciolna psihiatrija, ki homoseksualnost, znanstvenim dognanjem navkljub, še vedno uzvršča med » socialno patologijo «. Homoseksualci so med vsemi manjšinami pri nas edina nepriznana manjšina. Potisnjeni so v geto, med štiri stene svojih stanovanj, zato je eden izmed glavnih interesov tega gibanja, interes po legalnem izražanju pripadnosti manjšini. Aprila 1984 beležimo prvi Ma-gnus festival v Ljubljani. Na njem so predstavljeni evropski in ameriški gay filmi, svetovna gay publicistika, sočasno pa so potekala tudi predavanja o ga-y - kulturi in diskusije. Ob tem je izšla tudi lastna publikacija o kulturi in socialni problematiki homoseksualnosti. Junija 1984 je začel delovati Magnus gay klub v prostorih Centra za interesne dejavnosti mladih na Kersnikovi 4 v Ljubljani. Maja 1985 so te družbene prostore zaprli in tako je Magnus vse do danes ostal brez kluba, brez socializacijskega prostora. Sekcija Magnus se je pri ŠKUC - FORUMU formalno ustanovila šele decembra 1984. leta. Naj navedemo njene zahteve: - da se v republikah in pokrajini, kjer je homoseksualnost še vedno prepovedana in kazniva, to sramotno nasilje nad manjšino takoj preneha in tudi v tem pogledu prizna Listino o človeških pravicah, - da se v slovenski Ustavi prepovedi diskriminacije po spolu, veroizpovedi in narodnostne pripadnosti doda tudi prepoved diskriminacije po spolni orientaciji. - da se v ustrezne učne progra- me osnovnih in srednjih šol vključi informacije o homoseksualnosti ne kot o patološki obliki, marveč kot o obliki seksualnosti, ki je po svojem socialnem statusu enakopravna heterosek-sualnosti — kot informacija za tiste, ki je nikoli ne bodo prakticirali in orientacija za tiste, ki jo že ali jo še bodo, - da vlada SFRJ vloži protest pri vladah tistih držav, ki homoseksualno manjšino v nasprotju z Listino o človekovih pravicah grobo zatirajo in ljudi na tej podlagi tudi fizično likvidirajo. Ob koncu velja posebno opozoriti na prisevek tega gibanja k zavedanju pravih razsežnosti Aidsa. Gre za okrogle mize, javne pobude, zahteve... STRAH JAVNE BESEDE Tako na današnji kot prejšnji mladinski strani smo med objavljene tekste uvrstili tudi anketo, ki je bila obakrat napravljena na ulici, z naključno izbranimi sogovorniki. Poznano je, da veliko ljudi noče odgovarjati na podobne novinarske akcije — nekaterim se nepreklicno mudi, drugi se enostavno obrnejo proč, tretji zopet zamahnejo z roko, češ novinarji... Cela plejada različnih izgovorov, ki vsi letijo na isti naslov, ne biti v časopisu (radiu, televiziji). Po eni strani gre seveda za razumljivo potezo, ki je kajpak tudi pravica posameznika. Posebne pozornosti so deležna vprašanja, ki se na tak ali drugačen način dotikajo našega političnega življenja. Ob tem se zgoraj našteti izgovori samo še povečajo. Velikokrat pa se zgodi tudi tako, kot se je nam ob pripravljanju pričujočih anket o novih družbenih gibanjih. Pogovor s sogovornikom je sicer težko, a vseeno stekel. Nastalo je zanimivo, čustveno obar- vano razmišljanje. Tik pred fotografiranjem pa se je zataknilo. Ne zaradi slike, marveč zaradi bojazni, da je bilo povedano preveč naravnost, da so bile besede vse preveč odkrite. »Veste,« je rekel eden od anketirancev, »povedal bi še veliko več, pa se bojim, da bi imel potem najrazličnejše probleme. Tako ne zapišite nič. bom še naprej živel v miru. S politiko si ni dobro mazati rok, še manj pa govoriti čeznjo.« Nekateri so rekli, da so bili pač vzgojeni v ča-_ su, ko je bil strah nekaj vsakdanjega, in da se tega pač ne da kar tako izbrisati iz spomina. Zaradi tega tudi razumejo in podpirajo mlade, ki nimajo tovrstnih obremenitev pri borbi v najrazličnejših stvareh, med drugim tudi v posameznih iniciativah novih družbenih gibanj. Strah javne besede? Seveda in kljub popularizirani verbalni demokraciji in posameznih resničnih dosežkih na tem področju predmet, ki še vedno obstaja... KAJ MISLITE Alojz Murkun: »Omenjena prizadevanja mladih poznam le v majhni meri, tako da težko rečem karkoli konkretnega okrog tega. Nasploh pa se mi zdi zelo v redu, da se mladi borijo, da hočejo več in da gredo naprej. Naša generacija je več ali manj že opravila svoje, vajeti je potrebno prepustiti... Posebno veliko akcije zahteva današnji čas, ko nam gre marsikaj narobe, ko marsikaj ni tako, kot smo si predstavlja li.« Suzuna Mišanovič: »Poznam gibanje, ki se bori proti jedrskim elektrarnam. V šoli se sicer prav o tem nismo nikoli pogovarjali, na splošno o jedrski energiji, tovrstnih elektrarnah in možnih posledicah, pa smo govorili. Sicer o posameznih mladinskih stvareh klepetamo med odmori. O mladinskih gibunjih ni veliko govora, marši kakšna misel pa je pudla v zvezi s praznova njem dneva mladosti in štafetne palice.« Dragan Puzin: »Mislim, da gre za izredno zani mivo stvar. Brez vseh teh gibanj velikokrat ne bi bilo tako velike dinamike, premikov znotraj posameznih področij Človekovega življenja. Gre za čisto konkretne injekcije naši politiki, da se nekaj resnično premakne. Na žalost pa ugotavljam, da mladi nimajo nobene politične moči, vse ostaja samo pri besedah, kot bi bila nekje neka prepreka, preko katere se ne da stopiti...« Ljubo mira Resnik: »Nekaj stvari poznam, saj so včasih prav glavni, tako da jih človek mora slišati. Z nekaterimi stvarmi se strinjam, z nekaterimi ne. Ob tem pa se velikokrat sprašujem v kolikšni meri bo mladim tudi resnično uspelo vse to, kar so si zastavili. Bo res prišlo tudi do pravih rezultatov ali pomeni vse skupaj samo več papirnatih zapisov in praznih besed? Bodo mladi zmogli mimo raznih zapor in po-dobnega?«* " ' 1 » •» * \ > > \ < \ ♦ , > « i "o. in |e ob pomoči predstavnikov posameznih gibanj, poseb-W*r'd Bakše priredil Vine Bester. fotografije pa so delo Go %2Slnlka ^ 0» e strani Dodo w skladu 1 uredni*k0 politiko Gorenj %l Blasa izhajale enkrat mesečno, predvidoma zadnji to ""-'srcu. tako boste prihodnje lahko prebrali 29. marca. OBVESTILA, OGLASI Smuka, sonce in vrste - Zadnja nedelja je bila izjemna za smučarijo. Na večini smučišč so beležili rekorden obisk te zime. V Kranjski gori so nam vedeli povedati, da je od Martuljka navzgor do Planice zanesljivo smučalo najmanj 7000 ljudi, kar je letošnji rekord Kranjske gore in okolice. Vrtele so se vse naprave. Žal vsega obiska niso bile sposobne sproti požirati. Nenormalno dolge vrste so bile pred žičnicami. Nič čudnega torej ni, da so bila v nedeljo v Kranjski gori pogosta vprašanja: zakaj ne uredimo dodatnih smučišč tja do Planice, kjer so tereni in na nekaterih so že opravljena osnovna terenska dela. Zanimivo je, da je bilo med nedeljskimi kranjskogorskimi smučarji veliko Italijanov in Avstrijcev. (J. K.) Foto: F. Perdan Kabelska in satelitska TV V začetku minulega tedna so se na Srednji Dobravi sestali predsednik krajevnih konferenc SZDL in krajevnih skupnosti Lip-niške doline v radovljiški občini in razpravljali o možnostih oziroma izgledih za kabelsko in satelitsko televizijo v tem delu občine. Dogovorili so se, da bodo v pripravljalnem odboru vsi predsedniki svetov krajevnih skupnosti v dolini, odbor pa bo vodil Anton Pogačnik z Dobrave. Sklenili so tudi, da bodo vse krajevne skupnosti od Geodetske uprave dobile mapne kopije za vsako krajevno skup nost posebej. Odbor pa bo potem še ta mesec na sejo povabil projektanta. Še pred izdelavo projekta pa bodo skušali tudi ugotoviti, ali bi za celotno dolino lahko imeli en stolp ali bi vsaka krajevna skupnost morala imeti svoj antenski sistem, nam je sporočil Ciril Rozman. Občni zbor gasilcev V nadaljevanju pa Ciril Rozman pise, da so imeli gasilci Indu strijskega gasilskega društva LIP Bled Lesna predelava Tozd Podnart prejšnjo soboto občni zbor, kjer so se za letos dogovorili, da bodo pripravili več suhih in mokrih gasilskih vaj in za sodelova nje s sosednjimi gasilskimi društvi. I P^ darjeno cvetje in Izrečeno •oialje, hvala tudi dr. Debelj»«u.*3 dr. Andreju Šubicu za pomoč med boleznijo, g. župniku obred, hvala vsem, ki ste gu spremili nu zadnji poti. Žena Slavka Ob boleči izgubi našega moža. očeta, hi,it.i in stricu JOŽA ŽURA roj. 19;tl se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom. prijat«''J znameni za podarjeno cvet|e m pomoč I Ivala OŠ Josip "j^. Tito Predoslje, 4. a razredu. SGP Grudbincu Kranj. 1 0<,J nj- ini, delavcem Univerzah- Domžale, pruporščukoni. ^ tt.r n. gasilcem, j: .'upniku z.i lepo opravljeni pogrebni ( ^i st? pevcem Vigred iz Predoselj, za zapete žulostinke \ sein« tj S*? ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji p4 enkrat iskrena hvala Žalujoči: /ena Marinka, sin Marko, hčerka Iren« hrilof. 22. februarja I9K8 uredništvo tel. 21860 odprtem oddelku radovljiškega zapora Na zapornike ne gledamo kot na številke ^dovljica, februarja — V radovljiškem zaporu, ki sprejme največ 58 oseb, gostujejo tri vrste ljudi: naj-^ je še vedno pripornikov, kajti njihova osnovna dejavnost je preiskovalni zapor za potrebe Temeljne-8* sodišča v Kranju; tod prestajajo kratke kazni tudi upravno kaznovani ali »prekrškarji«; tretji so ob-J sjenci, ki jim je odslej dano del kazni odsedeti tudi na tako imenovanem odprtem oddelku. ^Radovljiški zapor je videti kot J^k drug: zamrežena okna, zapanjena vrata v celice z več pomijami in straniščem v njih, ?*Pogrešljivi paznik na dolgem "odniku, ki budnega očesa zre p zapornike, visok zid in »vrti-utesnjeno sprehajališče za ^Pomike... Tudi dnevni red ni drugačen kot drugje za zapa-p k* da se razlikuje za priporni-/*> ki v svojih sobah prebijejo !^ino dneva, in obsojenci, ki je dovoljeno nekaj več svo-^de — a še vedno za rešetkami. »Pri nas je vsak zapornik spr-? nekaj časa na zaprtem oddelki če pa se pokaže vrednega županja, ga preselimo na odprla,« pripoveduje vodja odde*-r Franc Porenta. »Ze prvi dan ***ni se zaporniki lahko zapo-'1°. pri tem jim seveda pomajko. Iz zapora odhajajo vsak S* na delo. Trudimo se, da bi r° to v tovarnah, kjer naj bi jjjali po prestani kazni, kar r^nia stranema olajša kasnej-* zaposlitev.« 2a potrebe odprtega oddelka ^ v Radovljici adaptirali drugo jdstropje, nekdanje prostore f^retariata za ljudsko obram-^> ki s svojimi svetlimi, sodob- Se opremljenimi sobami bolj na ječo spominjajo na fantki internat. Prostori s 16 do ^posteljami zdaj še samevajo, ^jti^trenutno je v »hiši« le 6 za- »Mejaš« M a to je prehodni |>Ost: »Prijeli so me, ko sem 2°tel brez papirjev čez mejo. ^e nekajkrat. Zaprt sem bil 'udi že večkrat, tokrat bom 30 dni. Ce me že vprašaš, **ko se počutim — kot v za-toru. Prebijamo se... Igramo ^h, domine. Ko me bodo 'Pustili, pojdem v Avstrijo.« k__._ Sik ov. Novi gostje pa bodo ^Sorna le napolnili zapor; spre-Pftli bodo v glavnem zaporni-? z Gorenjske, da se bodo v jj^njih mesecih kazni polago-y znova približali domačem Su. zaposlitev v bližnjih tovarnah V__ »Top lista« Radovljiški zapor je zaslovel pred leti, ko je imel v preiskovalnem zaporu Metoda Trobca. Lani so bili tu v go-steh znani gorenjski bančni in poštni roparji, trenutno sta roparja, ki sta »operirala« po tujih draguljarnah. Tudi Nemec, ki je iz cerkve v Crn-grobu ukradel kipec svete Uršule, je bil tod zaprt. Ne le znana imena in odmevni primeri, tudi narodnostna struktura je tod pisana. Zlasti med mejaši se najde mednarodna druščina, od Turkov in Palestincev do Romunov. Kuhar, obsojen zaradi goljufije, je večino kazni že prestal na Dobu: »Za obsojenca je prednost, če prestaja kazen v manjšem zaporu. Stiki z vzgojo službo so pristnejši, kasnejša vključitev v življenje uspešnejša. Meni se bo kmalu izteklo. Na prostosti bom spet delal v gostinstvu, vendar ne kot kuhar.« pomaga ubiti čas v zaporu, vendar ga ostane še na pretek za razmišljanje in pestovanje no- tranjih stisk. Da ne bi zapadli malodušju, jim pomagajo tudi stiki s prevzgojnim osebjem. Janko, zaradi poneverbe obsojen na tri leta: »Hvala bogu, da so me tu nastavili kot hišnika, da si z delom ubijam čas. Še dobro leto imam odslužiti. Doma me čaka kmetija. Rad bi šel delat nazaj v tovarno, kjer sem bil vseh 23 let, zdaj pa sem izgubil že več kot dve delovni leti. Hudo je pod ključem, čeprav na odprtem oddelku. Nikoli več ne storim napake, ki me je spravila sem.« »Majhen zavod smo, zato se tem lažje posvetimo vsakomur posebej,« pravi Irena Hudover-nik, socialna delavka in vzgojiteljica. »Vpeljali smo skupne tedenske pogovore, kjer govorimo o vsem mogočem, od nastanitve, odnosih med zaporniki, sprejemanju novih, do prostega časa in tudi kake osebne drame. S primernim, strpnim pristopom se da rešiti marsikatera težava. Za nas zaporniki niso številke. Do njih skušamo biti človeški, omogočamo jim, da se lahko vsak hip obrnejo na katerega od nas, če nas potrebujejo. Čeravno je prva naloga radovljiškega zapora še vedno pri- Domačin, zaradi uboja obsojen na 7 let: »Dve leti sem že prestal na Dobu, zdaj sem tu na odprtem oddelku. Vsaka dva tedna grem domov, hči skrbi zame. Tu lepo skrbijo zame, zlasti socialna delavka mi je kot mati. Nadejam se skrajšanja kazni, tako da bi me že letos izpustili. Sem namreč 100-odstotni invalid in upokojen.« Paznik: »Z dvema tretjinama zapornikov ni nobenih težav. Najbolj disciplinirani so oni, ki imajo na vesti uboj, najmanj pa drobni tatovi, ki so Z rjuhami čez zid Ni še dolgo, kar so bili v Radovljici priča pravcatemu filmskemu pobegu, z rjuhami čez zid. Trije lanski poskusi pobegov so se za pri-pornike končali neuspešno. Prav tako tudi vztrajno piljenje rešetk. Enemu od pripornikov je obiskovalec pritihotapil žago kar v Agrokomer-čevi salami. Pazniki pa te stvarce odkrijejo celo med nedolžnimi piškoti. največkrat delomrzneži in nasilneži. Mnogi na svoje notranje stiske reagirajo z nasiljem, te pač skušamo razorožiti s pametnim človeškim pogovorom. Vendar so včasih nevarni nam, sojetnikom, včasih razbijajo, se sami poškodujejo ali pa snujejo beg. Takih ne moremo niti osamiti, saj nimamo samice. Ce jo nujno potrebujemo, jo improviziramo. Izpraznimo eno od celic in zapornika zapremo vanjo samega.« por, ta najstrožja oblika zapora, ki je ni moč humanizirati kar čez noč, pa je videti, da si veliko obetajo zlasti od odprtega zaporniškega oddelka. Za ustanovo, ki je bila tradicionalno utesnjena za jetniškimi zidovi, je to nedvomno velik izziv. Smisel novosti, ki omogoča nekaj več svobode v okvirih, ki jih zapor še dovoljuje, pa je lajšanje zapornikom pot nazaj v svobodo. Ta je namreč za mnoge najtežji del prestajanja kazni. D. Z. Žlebir h °staja Gorske reševalne službe Tržič Moštvo visoke kakovosti . 19. februarja — Območje, ki ga »pokriva« postaja Gorske rešene službe Tržič, terja vsestransko znanje: od klasičnega reševa-jjdo hclikoptrskegu, minerskih in drugih veščin. Tega se 33 reše-»z 10 pripravnikov tudi zaveda. vJ^iški gorski reševalci so bili lj£r(>čunju o svojem delu v letu 0f '■ ko so slavili tudi 50 letnico tij^Uzi ranega gorskega rese (^Ja v Tržiču, temeljiti in kriti Hj/Uini so skrbeli, kljub pra/ jj^Jfni prireditvam, ki pu so jih r 1 koristno uporubiti, za svo-LjJ*Posabljanje, da je bilo mo-^',lu^" l)0 -'■nanju, telesni pn tyUeno.sU kot po opremi na %^v'»ni ravni Načelnik Tone j 'J. ki je bil na petkovem zbo- ru ponovno izvoljen na to dolžnost, je povedal, da so reševalci sodelovali na šestih samostojnih ukcijuh, se udeležili tudi nekate rih večjih akcij izven svojega območja, reševali izpod plazu, minirali plazove, se tehnično dodatno opremili z radijskimi postajami, ki jih imajo sedaj tudi vse tržiške planinske postojanke, dobili novo terensko vozilo, spet oživili tekmovanje reševal-cev v vožnji I uki čolni in utrdili sodelovunje z reševulci iz Boro-velj. Skrbeli so zu usposablju-nje, ob tem pa izjemno vzorno skrbeli za opremo in varčno trošili denar. Tržiška postaja pokriva območje, kjer so potrebna vsa reševalska znanja: od stenskega in helikoptrskega reševanja do miniranja plazov, iskanja ponesrečencev z lavinskimi psi ali samo poizvedovanja. V razpravi, kjer so prevladovale pohvale dela, so posebej poudarili, da bi kazalo skupaj z. Radovljičani pripraviti skupno vajo, in da je nujno okrepiti sodelovanje /. alpinističnim odsekom planinskega društva Tržič. Prav ta odsek, ki je trenutno v manjši kadrovski krizi, mora dati glavnino reševalcev, seveda pa so v reševalski družini dobrodošli tudi ljudje z drugimi znanji. Postajo GRS bo treba pomladiti, to pa lahko storijo samo na ta način. Reševalci bodo še naprej aktivni v enotah civilne zaščite in teritorialne obrambe, kot dobri organizatorji pa so bili pozvani, naj v največji meri sodelujejo pri proslavljanju 80 letnice Planinskega društva Tržič. Slovesni občni zbor bo konec tega tedna v tržiški »sokolnici«, prireditve pa bodo trajale vse leto. J. Košnjek NASONČNI STRANI Air" Želena luč za barakarske garaže jjjdovljhu. 19. februarja -'idalni načrt zu Cankarjevo JjjUe v Radovljici ob ob- pr^čih stanovanjskih blokih S^MdevaJ tudi garaže, ven-t\. ('° gradnje ni prišlo iz ra-Cy« ker bi bile /a kupee stanovalci no nI po-V**L nM ruzm* »ačine, naj-^ l rw< P« so bili njihovi avto-O'" parkiriščih pred blo-Izpostavljeni zimskim ne\ šečnostim. ^j. '*ni svet Cankarjevega na- ■r>" /,ltu '"»vembra f '-aprosil radovljiški komi $tV()l '"ejunje prostoru in var-°kolja zu dovoljenje zu po- stavitev železne konstrukcije in strehe. Komite je takšno potrdilo izdal in v njem tudi navedel pogoje, ki jih je treba upoštevati vse strehe morajo biti enake, med njimi ne sme biti praznin, »boksov« ni dovoljeno ogreje vati ali jih zaklepa ti... Garaže so bile v nekuj dneh postuvljene, do 20. novembru je bilo zgrujenih že 40 oz.iromu več, kot je bilo dogo vorjeno. Po pritožbi nekuterih stuno-vulcev, pruv tuko iz Cankurje-vega naselja, je /adeva prišla tudi v roke grudbenemu inšpektorju, ki je ugotovil, du je bilo potrdilo izduno v nasprotju z zukonom in zuzidalnim načrtom in da »gradnja ne predstavlja nič drugega kot privatizacije javnih površin.« Takšno samovoljo je treba po njegovem mnenju takoj preprečiti, še posebej zato, ker je s postavitvijo »boksov« v delu Cankarjevega naselja prižgana zelena luč tudi za podobne posege v drugih ulicah in krajih radovljiške občine. Da je to res, dokazujejo tudi prošnje za izdajo podobnih dovoljenj iz Gradnikove ulice v Radovljici, iz I^esc in z Bleda. V komiteju se na inšpektorjeve očitke branijo, češ da ne gre zu juvne površine, temveč zu funkcionalnu zemljišča, s kuterimi gospo-duri hišni svet, pruvico do upo-rnbe pu imujo stanovalci. Naj bo tako ali drugače — vsaka stran trdi svoje, nesporno pa je, da so nekatere strehe narejene malomarno in povr šno. Ne znamo pa si predstavljati, kako bi zgledala kranjska Planina ali stari del mesta, če bi tudi tam vsak ogrudil svoj parkirni prostor. C. Zuplotnik ureja CVETO ZAPLOTNIK Zavestna predrznost Ko govorimo o prometni varnosti, skorajda ne moremo mimo besed objestnost, zavestna predrznost, malomarnost, izzivanje nesreče... Ni treba biti miličnik ali prometni strokovnjak — že ob znanju, ki naj bi ga imel vsak voznik in udeleženec v prometu, je mogoče ugotoviti, kdo izzivalno krši prometne predpise in kdo ne, kdo je nevaren voznik in možni povzročitelj prometnih nezgod in kdo. ne. Če te, denimo, na odseku avtomobilske ceste v bližini Nakla (prav tam, kjer se je pred kratkim zgodila huda nesreča s smrtnim izidom), prehitijo čez dvojno neprekinjeno črto tri vozila, ki kajpak vozijo tudi precej hitreje, kot je dovoljeno (omejitev je 80 km/h), potem bi si verjetno marsikateri obzirni voznik zaželel, da bi se v tistem trenutku prikazal mož v modrem in vse najstrožje kaznoval. Kaj bi, na primer, rekli vozniku osebnega avtomobila KR — 133..., kije nekaj kilometrov naprej prehiteval v klancu (pred odcepom za Tržič) vozilo po desni strani, po pasu, ki je namenjen za počasno vožnjo, in pri tem nevarno ogrozil dva udeleženca v prometu še nekaj kilometrov naprej pa je s prehitevanjem na viaduktu prek polne črte storil še drug grob prekršek. Kaj bi svetdvali voznici, ki je prehitevala v križišču pri Lescah in (mimogrede) pokazala še osle poklicnemu vozniku tovornjaka? In še bi se lahko spraševali! Zdi se, da smo prav zaradi njih in njim podobnih po prometni varnosti na dnu evropske lestvice. C. Zaplotnik Usodna vožnja s teptalcem snega Radovljica, 19. februarja — V radovljiški enoti Temeljnega sodišča Kranj so obsodili 29-letne-ga Vojka Debeljaka iz Bohinjske Bistrice na poldrugo leto zapora, ker je 26. februarja lani s teptalcem snega peljal skupino dijakov iz srednje tehniške šole v Ljubljani s spodnje na srednjo postajo žičnice smučišča Kobla, pri tem pa je dijak Gregor Koren padel pod drobilec snega in dobil tako hude poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico umrl. Sodba še ni pravnomočna. Ker se je prejšnjega dne, torej 25. februarja, pokvarila se-dežnica Kobla I, so smučarje prevažali s spodnje na srednjo postajo žičnice z dvema avtobusoma in s kombijem, strojnika, eden od njih je bil Debeljak, pa sta jih na lastno pobudo vozila s teptalnim strojem. Ko je Debeljak peljal prvič, se je vse končalo srečno; drugič, ko je bilo na ploščadi stroja, ki ni prirejen za vožnjo ljudi in je zavarovan le z nizko ograjo, deset do dvajset dijakov, pa je v strmem delu smučišča prišlo do nezgode. Dijakom je že zmanikovalo moči in eden od njih je omahnil pod drobilec. Čeprav uporabljajo v smučarskem centru Kobla teptalec za prevoz ljudi le v izjemnih primerih (ob nesrečah) — vsaj tako je povedal tehnični vodja — pa tokrat ni šlo za nič posebnega, kar bi bil razlog, da so smučarje pe-ljajli s teptalcem. Debeljak se j a zagovarjal, da so ga dijaki dobesedno prisilili k vožnji, vendar pa je sodišče bolj verjelo dijakom, ki so povedali, da so se obnašali disciplinirano in po navodilih. Sodišče je ocenilo, da bi se Debeljak glede na izkušnje moral zavedati posledic (pa se jih ni), da lahko kdo od dijakov pade s stroja. Vožnja s teptalcem je namreč nevarna že po ravnem, v strmini pa še mnogd bolj. Med olajševalne okoliščine je štelo njegovo skrb za družino pa tudi to, da ga je nesreča zelo prizadela. Primer naj bo v opozorilo vsem gorenjskim žičničarjem in urejevalcem smučišč, smučarjem in tudi učiteljem, ki pripeljejo otroke na športni dan. Človeška naivnost nima meja Škofja Loka, 22. februarja - Škofjeloški miličniki so tožilstvu ovadili 22-letnega Marka Miklavca, ki je osumljen številnih goljufij. Na ta način naj bi se okoristil za dobrih 5 milijonov. 22-letnega Marka Miklavca iz Škofje Loke sumijo 21 kaznivih dejanj goljufije, zaradi česar je zdaj v priporu. Lani in letos naj bi mladenič od ljudi izvabljal manjše vsote denarja, češ da jim bo priskrbel devize, nekajkrat pa je denar dobil tudi za domnevno prodajo svojega avtomobila. Ko so mu ljudje izročili denar, niso več videli ne kupca ne denarja. Kako je mladenič izjemnih sposobnosti prepričevanja igral na človeško lahkovernost, najbolje kažeta primera. Na parkirišču pred kinom Center v Kranju (v domači Loki mu je očitno že zmanjkalo khentov) je nekemu moškemu skušal "prodati" lepo ohranjeno stoenko za borih sto starih milijonov. Kupec naj bi mu izročil nekaj denarja kot aro, Miklavc pa je terjal še več, "da se prodajalec ne bi premislil". Ta čas, ko sta čakala prodajalca (ki ga mimogrede povedano sploh ni bilo), je naš posrednik poslal "kupca" na občino po obrazce za kupoprodajno pogodbo. Ko se je slednji vrnil s papirji, Miklavca že ni bilo več. Opeharjeni kupec se je počutil kot butalski policaj po Cefizljevem begu. Ko je prevejani mladenič kupoval ozimnico pri škofjeloškem zele-njavarju, je v zameno ponudil svoj avto, seveda naj bi "kupec" za avto še nekaj doplačal. Pogodila sta se, kupec je Miklavcu ozimnico lastnoročno naložil v prtljažnik, mu plačal, nato pa velikodušnega prodajalca avtomobila ni več videl. Na ta način naj bi se mladenič v letu dni okoristil za dobrih pet milijonov. Storjenih goljufij pa je verjetno še več, zato miličniki iz Škofje Loke pozivajo vse, ki so imeli opravka z Miklavcem in jih je morebiti ogoljufal, naj to sporočijo na Postajo milice Škofja Loka (telefon 60-222) ali na najbližjo postajo milice. D. Z. Z nožem hudo ranil ženo Tržič, 18. februarja - L. S. iz Tržiča je v prepiru zabodel svojo ženo v prsi, nato pa pobegnil. Hudo ranjena T. S. je v bolnišnici še vedno v kritičnem stanju. Že dan po nesrečnem dogodku so miličniki I. S. izsledili v bližnjem gozdu in ga izročili roki pravice. Neprevidnost je pešakinjo stala življenje Jesenice, 21. februarja - 78-letna Angela Rabič z Jesenic je pri Integralu na Cesti maršala Tita prečkala cesto, namesto da bi šla po podhodu. Tedaj je od bolnišnice pripeljala voznica Marija Kapš, stara 22 let, iz Mengša. Ko je opazila pešakinjo, je sunkovito zavrla, vendar prepozno. Žensko je kljub temu zadela, da je ta obležala na cesti hudo ranjena. Odpeljali so jo v jeseniško bolnišnico, kjer je dve uri po nesreči umrla. Zaradi hitrosti s ceste Trstenik, 20. februarja - Na lokalni cesti med Trstenikom in Tenetišami se je ponesrečil 25-letni voznik osebnega avtomobila Marko Kavčič iz Britofa. Zaradi prevelike hitrosti ga je na mokri cesti zaneslo, da se je prevrnil in slednjič obstal na nasipu. Hudo ranjenega voznika je našel mimoidoči, ki mu je nudil prvo pomoč, zdaj pa ponesrečeni okreva v jeseniški bolnišnici. D. Ž. imsmshsmb KRANJ in salon pohištva Lesnina na JESENICAH LESNINA v salonih kuhinjskega pohištva na Titovem trgu v Kranju in na Jesenicah, Skladiščna 5, nudi za gotovinska plačila vse kuhinjske programe proizvajalcev: MAR LES, BREST, LIPA, SVEA, GORENJE, TROKUT, SENJ in ŠAVRIČ 20 do 25 % popust. Akcija traja samo še do konca februarja. Poleg ugodnih cen vam pri izbiri in načrtovanju stanovanjske opreme svetuje dipl. arh. — svetovalec. Imajo tudi plačilo na obroke 3 — 6 — 12 mesecev. Kupljeno pohištvo vam pripeljejo do 30 km brezplačno. ALPETOUR 64220 Škofja Loka Titov trg 4/b SOZD Alpetour Škofja Loka razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Potniški promet Kranj dela in naloge VODENJE TRŽNEGA PODROČJA Poleg pogojev, predpisanih v 511. čl. ZZD in pogojev iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomsko - komercialne smeri, — dve oz. tri leta delovnih izkušenj, od tega dve leti pri komercialnih poslih, — zunanjetrgovinska registracija (ZTR), — vozniški izpit B kategorije, — sposobnost ustnega in pisnega komuniciranja v slovenskem jeziku. Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta, z možnostjo ponovnega kandidiranja. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v časopisu na naslov: SOZD Alpetour, kadrovski sektor Škofja Loka, Titov trg 4/b z oznako - za razpis. Delavski svet se bo o izbiri kandidata odločil v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri. TRIGLAV KONFEKCIJA po. KRANJ delavski svet Triglav konfekcije Kranj razpisuje dela in naloge VODENJE ORGANIZACIJSKO KADROVSKEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev iz 61. člena družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko izobrazbo pravne smeri (VII. zaht. stopnja) — 5 let delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju Kandidat bo izbran za dobo 4 let. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pol ljite na naslov: Triglav konfekcija Kranj, Savska C. 34, 64000 Kranj, v 8 dneh od objave v Glasu. Podrobnejše informacije daje kadrovska služba tel.: 25-371 int. 14. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. E TEKSTILINDUS BSMAMJ/ Gorcnjesavska C. ti p.p. 75 Delavski svet Tekstihndus Kranj razpisuje delo oziroma nalo-ge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA (direktor tehničnega sektorja) Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še nasled nje pogoje: — da ima .VII. ali VI. stopnjo strojne, elektro, tekstilne, organizacijske ali druge ustrezne tehnične smeri, —- 5 let delovnih izkušeni na področju taksne ah podobne dejavnosti, kot jo opravlja delovna organizacija, — aktivno znanje neruskega ali angleškega jezik,i Mandatna doba traja 4 leta. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri kandidata. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 10 dneh po objavi razpisa priporočeno na naslov: Tekstihndus Kranj -kadrovski sektor, pod oznako - razpisna komisija. ekonomska propaganda tel. 28463 Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: OPRAVLJANJE OBRATNOMEHANSKIH DEL - SREDNJE ZAHTEVNO Zahteva se: triletna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost hitrega ukrepanja, iznajdljivost, poznavanje strojev in naprav, poznavanje načrtov hidravlike in pnevmatike, poskusno delo traja 3 mesece. Dela so za določen čas, predvidoma za dobo 1 leta - nadomeščanje delavca za čas služenja vojaškega roka. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, v 15 dneh po obja- Podjetje za PTT promet Kranj TOZD Telekomunikacije Kranj Mirka Vadnova 13, Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s področja VZDRŽEVANJE IN GRADNJA TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA IN NAPRAV (več delavcev) Pogoji: končana III. ali IV. ali V. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja elektro stroke - smer telekomunikacije (vzdrževalci, elektrikarji in tehniki telekomunikacij) S sprejetimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja na navedeni naslov v 10 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. veletrgovina šFECErua bled n.sol.o. BLED, TOZD Maloprodaja n.sol.o. Komisija za delovna razmerja TOZD Maloprodaja, Bled Vele trgovina Špecerija Bled razpisuje prosta dela in naloge VEC PRODAJALK I Pogoji: dokončana trgovska šola Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 8 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina SPECKRIJA Bled, TOZD Maloprodaja, Kaju hova 3. ŽIVILA TRGOVSKA IN GOSTINSKA DO ZlVIIJV KRANJ, n.sol.o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 TOZD Maloprodaja Kranj, n.sol.o. Naklo. ('esta na ()kroglo .'i ODDA V NAJEM POSLOVNE PROSTORE Poslovni prostori v izmen 73,20 m ra nahajajo v pritličju sgrad be na Golniku, Golnik št. 24 in so primerni za opravljanje mirne delavnosti Ogled je možen 3.3.1988 med 10. in 12. uro. Interesenti dobijo dodatna po|asnila po telefonu (064) 47 260 int. 82. sozd zgp giposs ljubljana SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.o. Kranj, Nu/.orjcva 1 Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TO/I) Strojno kovinski obrati Kokrica, objavljamo proste naloge in opravila 3 kv mehaniki. Pogoji: poklicna šola avtomehamčne smeri s 4 letnimi delov nimi izkušnjami Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas z dvomesečnim poizkusmm delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vloz roku 8 dni po objavi na naslov S( iP Gradbinec Kranj. N. jeva 1. i te v uzor r>UU OGLASI tel.-.27 960 terta I1A16 POICftl Naprodaj zelo lepa parcela (273 kvad.m) na Šenturški gori- Krvavec, v neposredni bližini zgornje postaje žičnice. Šifra: MOJ VIKEND 2259 aparafMfrojI Prodam barvni TV gorenje. Nadiža^ va 13, čirče, Kranj ___>; Prodam PASOUALI tomo Vinkovoj konj.moči. Frančiška Kalan, Zal° --'—ftl«1 Prodam barvni TV gorenje, star o Posavec 14, tel.: 70-276 —— Prodam barvni TV gorenje, star &' | Posavec 14, tel.: 70-276 Prodam 100 kg tehtnico s pomično utežjo. Naslov v oglasnem oddelku. _2328 Prodam singerjev šivalni STROJ, indu strijski. Tel.: 68-119_2343 TRAKTOR TD 4806, letnik 1986, pro-dam. Tel.: 22-850, popoldan po 15. uri __2347 Prodam pletilni STROJ, dvoredni brez kartic. Majda Pire, Moste 74, Žirovnica, popoldan 2349 Prodam barvni TV odlično ohranjen Tel: 66-945, po 20. uri 2362 Prodam črno-bel TV iskra, star tri; ekran 44. Tel: 78-537 Ugodno prodam črno-beli TV 9°r«^ Kličite popoldne na tel.: 78-728__^ Prodam barvni TV 78-728, po 16. uri 18 Prodam TV color gorenje, ekran °b vljen, hladilnik končar 170 litrski mrzovalnikom, cena po dogovoril' ^ rija Cupar, Partizanska 46, škofja ^ VIDEOREKORDER v garanciji pr< Tel.: 57-190, po 15. uri__ Prodam 17. mesecev star TRA torpedo td 45,06 z hidravličnim nom. ogled vsak dan popoldan glič, Brezje pri Tržiču 38 24*' TUDI ČASOPISOV VEČKRAT ZMANJKA toda NIKDAR v kiosku DELO na avtobusni postaji v KRANJU DELO in vse edicije ČGP Delo boste tu vedno našli! NR, JANA, TELEKS, STOP, KIH, DR. ROMAN, AVTO MAGAZIN, ZDRAVJE, RADAR, MOJ MIKRO ALPETOUR 1 64220 ŠKOEJA LOKA Titov trg 4/b Objavo TOZD TRANSTURIST tovornega prometa v Škofj1 Loki - za VEČ VOZNIKOV TOVORNIH VOZIL C, E kateg° rije - lahko tudi pripravniki - z dne 19.2.1988 dopolnjuj^ z naslednjim: ^ vloge /. dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrov* sektor v Skofji I.oki, Titov trg 4/b, 8 dni po objavi. O JELOVICA 64220 ŠKOEJA LOKA Kidričeva 58 Odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard objav'J* prosta dela in naloge L VODENJE PRODAJNEGA INŽENIRINGA Pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali 't''siQ. ske smeri in nad 48 mesecev delovnih izkušen], (,z'|e-ma VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske a]' . sarske smeri in nad (il) mesecev delovnih iz.kuše i\ aktivno znanje tujega jezika 2. PRAVNIŠKA DELA Pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe pravne smeri i" mesecev delovnih izkušenj oziroma VI stopnja s**?j* vne izobrazbe pravne smeri in 48 mesecev delovni«1 kušenj, aktivno znanje tujega jezika 3 PRODAJA proizvodov GRADBENI operativi Pogoji: VI. stopnja strokovne izobrazbe lesarske ali ''ko!j?jg' ske ali gradbene smeri m nad 36 mesecev delovi'"1 f. dr< kušenj oziroma V stopnja strokovne izobrazbe '^g, ske ih ekonomske smeri ali gi udbene smeri i" (,t . secov delovnih izkušenj i PLANIRANJE IN DISTRIBUIRANJE POSLOVALNICA** Pogoji: V stopnja strokovne izobrazbe lesarske uli «'kon°se-.ke ili gradbene ali komercialne smeri m n id 'n'v,it* < e\ delovnih Kzku.šenj oziroma IV. stopnja s,,< |%poldan_2295 ' ^ gorenje, star 18 mesecev, 1 »M50 vodenje, ekran 61, ugodno ( Hj 8rT1- Brane, Planina 2, stanovanje '. s^Jjčje, zraven Iskra servisa 2308 li)(L 8rn rabljen barvni TV Iskra in ra-' C Pralni stroj. Podjed, Pot v Bitnje j^giiče _23VI ti.iftn 220 LTH SKRINJO za 30 SM ij^m_231_2 i Wm KAB|NO za fergusona in suhe "C*!* PLOHE 1 kub. m. Ivo Zupan, fv^Pri črpalki št. 4 2313 ttftdbenl mar. i )LTarri dva kosa strešno OKNO ■ f5 Tel.: 47-752. Križnar, Zg. Bitnje fjL____2300 CS 400 kosov folc OPEKE. Ivan N^Sr. Bitnje 66. Žabnica 2317 i^jarT> KRILA tanganjika 81 leve 2 iju'1 kos 71 desne, tuš kabino, lito-kad 90x90 in PEČ kuppers-Jie •> vse n°vo Ter rabljeno PEČ na 'd* UD m P6^3 za fasado sostra u**6* za špric fasado. Janševa 8, s^^jjca, tel.: 75-348_2329 Vzjjrt nove strešnike 1700 kosov siv lij^eški, 45 levih in 45 desnih za C?'h strešnikov, ter 42 slemenja-frjefJQ61) 611 478_2395 llj^t streho ali betonski strešniki ^*vad.m, komplet oken in vrat za L' Voljeno, ugodno prodam. Ro "učigaj, Sr Jarše 84, Domžale ^_"_2397 l^rnbetonsk. MEŠALEC. Zg. Bit- ^_V2433 ||*rft 1,5 kub m hrastovih desk. de-C 5 cm in 1 kub m smrekovih debelina 2 cm Tel : 50 330 2449 ^Jlla •300 S. staro 2 leti, prodam Po 15 uri Janez Kalan, Senično iS karambolirano Z 101, V ^ergas 20 : letnik 2297 St\ VVARTBURG, letnik 1975, me-''Ptember Ba|želj. tel : 23 513 W___?299 750 LC Kranj, tel.: 33 589 ^__23«i Vf^ 126 po delih Peter Stojkovič, frs^c 1, Stražišče_2304 I^Bdno prodam VW JETTO, le-V/1 Cankarjeva 12, stanovanje 9, r^nca_2310 imetnik 1978, prevožeih 12 000 ^ motor 1 100 ccm) Tel : 37 289 ____2315 Sj*1 novejšo OPEL ASCONO 1,6 ^ Arhar, Smledniška 47, Kranj ^____2322 V, Z"1 R 16 TS, neregistriran, potre J>. 'njSega kleparskega popravila Jlu.J'odličnem stanju, cena 40 SM t\XlOi__2330 \1 VW 1300, letnik 1974. Tine KSl*eddvor_23JN k,4TL, letnik 1984, prodam. Bav li^Stražitče _2335 JvS prodam avto OPEL KARA Mfr« 1977 Tel.: 41 072 2337 JUGO 45/a. Baielj 28/a. Pred fcv 2338 X 1R 12. letnik 1974 Tel Bgn. Sp Brnik 31 SO R 4 letnik 1983 ^■tel 74 478 51 031 2341 malo ka 2348 V\A/ Klemenčič. 2350 VW letnik 1'1/Z lel 4ž 1.1.1 _____2363 H ^AP 13 14, letnik 1979, z nakla \ loncres šolar, Topolje 7, Selca _____2366 gU** 4, letnik 1983 Kodras. Hleb lj^MSL_______2361 L^ Motor apn 4 Tei 25 753 Jjs^____2366 H "»tnik jesen 1981, 83 000 km. J Sr.1'" prodam C JLA 39, Trž.č, 1^_2371 SiCš 101 lH,nlk VWJ Hara>iranci K^°2>. Naklo 2374 j}° Prodam Z 750. letnik 1983 Tr _2375 974, vozno, registrirano, >hranjeno. prodam za *' 81 441. dopoldan int 2739. f5^83_771_2383 JJ^KORD 20 S. prodam, v račun & JI manisi avto Tel 81 542, od %^"re _2386 ^Šj 'n,tl 1'1/fi vo/on neregistriran, ,J?/odam Koroška 47. Kranj, _2387 tfCl ^KO po delih ugodno na ^s^60-624 _2398 v l,tn'k '977. kleparsko obno hiSi d*"0 "••"•gi,tr'ran°. poceni IkW "obert Osmič, Begunjska c l|j^>^__2401 >i;\c ^UGO. letnik 1986 Francka I ffiit^8*nj* bQft- DuP'r» 2403 l^lt let mk 1979. registnan is *• 350 SM Mata Mihehč, n i/delali pa so tri prototipe. Kladivo porabi 40 odstotkov manj energije kot klasično, vibracije so manjše za 60 odstotkov, bistveno manjši pa je tudi hrup pri delu. Novo kladivo z Raven je le člen v razvoju celotnega hidravličnega vrtalnega stroja na gosenicah, ki naj bi ga tudi nuredili. V. S. Radovljiški komunisti: gospodarski rezultati so slabi, a manj slabi kot drugod Polovica programov nima dolgoročne perspektive Radovljica, IH februarja Ce bo naše gospodarstvo vzel vrag, bo radovljiškega med zadnjimi, je nekoliko karikirana ugotovitev o stanju gospodarstva v občini Radovljica, izrečena na četrtkovi seji občinskega komiteja ZKS. Kot je dejal Zlat-ko Kavčič, predsednik komisije za družbenoekonomske odnose, Nad/oma komisija je v minulih dveh letih imela probleme zaradi delnega plačevanja partijske članarine ■ osnovnimi organizacijami v Plamenu, LIP-- u, Vzgojnovarstveni organizaciji Radovljica, GG Bled tozd Pokljuka in v Zavodu Matevža Ijtngusa. so rezultati radovljiškega gospodarstva (po pokritosti izvoza z uvozom, izgubah, deležu družbenega proizvoda na prebivalca...) nad gorenjskim, slovenskim in jugoslovanskim povprečjem^ uredništvo tel. 21860 vendar to še ne pomeni, da gospodarstvo dobro posluje Rezultati so slabi, a manj slabi kot drugje. To je nenazadnje slaba tolažba, Se posebej zato, ker je vprašljivo, ali so rezultati prikazani realno ali ne. Dobri pozna valci razmer namreč trdijo, da delovne organizacije se nikdar niso imele pri sestavljanju zaključnega ručuna in prikazova nju gospodarskih rezultatov toli ko svobode, kot jo imajo zdaj. Janeza Smoleta. Vlada Kovača, Kerdu Renta in Marjano Me-1 ni k so na seji izvolili /a delegata konference /KS. Igor Mežek iz jeseniške organizacije pu bo /aslopal Škofjeloško, radovljiško in jeseniško organizacijo na zvezni konferenci ZKJ. Pri osebnih dohodkih je opazno nazadovanje in delitev dohodku v škodo sredstev za poso dubljanje in širitev proizvodnje Vse več je tudi teženj po uruvni lovki oziroma zgreSeni in za go-snodarstvo pogubni miselnosti o » enakih želodcih «. Na področju investiranja |e prišlo do zastoja, ki se posredno odraža v počas- Itadovljiska organizacija /K je imela ob koncil minulega leta 1649 članov V /K so sprejeli 13 članov, štiri so evidentirali za sprejem, 94 jih je i/stopilo, 14 je bilo izključenih in crtanih, 11 jih je umrlo. nem prestrukturiranju gospodarstva To se toliko bolj zaskrbljuje, ker vec kot polovica pro i/vodnih programov nima dolgoročne perspektiv« rudi v radovljiški občini bo treba računati na presežke delovne sile. Zaposlovanje mora zato sloneti na domačih ljudeh, pn sestavljanju prednostnih Ust pnčukovalcev družbenih stanovanj pa je treba upoštevali poleg socialnih tudi ekonomsku merilu C. Zaplotnik GLASOVA ANKETA 3 Na nedeljskem Teku treh dežel Kugyjev pokal je spet naš Kranjska gora, 21. februarja — Kdor enkrat okusi njegovo privlačnost, potem se zanesljivo še vrača, saj je eden od najlepših in najbolj prijetnih tekov nasploh, čeprav je zahtevnejši zaradi dolžine blizu 30 kilometrov in nekaj težjih vzponov in spustov, pravijo za Tek treh dežel. V nedeljo je bil že deveti, skozi tri države pa je teklo 1500 tekačev. "Čeprav smo dela že vajeni, organizacija takšne prireditve ni tako enostavna," pravi Polde Ferjančič, tajnik Turističnega društva Kranjska gora. "Za letošnji tek, Jugoslovanov je 800, Italijanov in Avstrijcev pa približno po 400, je bilo treba urediti vse mejne zadeve z našimi, italijanskimi in avstrijskimi mejnimi organi, pri nas vpisati 800 imen, jih vnesti v računalnik, za vsakega pripraviti material, ga na dan tekme v eni uri razdeliti, da ne govorim o pripravi starta in proge, kar so naredili smučarji iz Kranjske gore in Rateč ter kranjskogorski žičničarji. Pa vendarle gre, saj je organizacija utečena, medsebojno se razumemo in si zaupamo. Takšen tek je za organizatorje precej drag. Pri nas je bila startnina 10.000 dinarjev, v Italiji 20000 lir in v Avstriji 220 šilingov. Potrošimo jo za organizacijo, pa še turistična društva iz Kranjske gore, Trbiža in Podkloštra v Avstriji moramo nekaj dodati." Na svetu v nedeljo ni bilo tako hitrega in nemotenega prehoda državnih meja, kot na Teku treh dežel. Vse potne listine preverijo že Zmaga prvič v Jugoslavijo Zmaga na teku Treh dežel je letos prvič v Jugoslaviji po zaslugi Ratečana Robija Ker-štajna. Drugi je bil Avstrijec Michael Stand-mann, tretji in četrti pa sta bila Jugoslovana Tarman in Čarman, peti pa Avstrijec Martin Standmann. V kategoriji 1948- 1957 je bil najhitrejši Martinelli (Italija), peti pa je bil Jugoslovan Kofler, v kategoriji 28-47 je zmagal Tschemen (Avstrija), Oblak in Klemenčič pa sta bila drugi in tretji, v letniku 1927 in starejši je zmagal Buzzi (Italija), naš najboljši pa je bil na petem mestu Pogačnik. Med ženskami je v kategoriji 1958-1970 zmagala naša Kovačeva, v kategoriji 1948- 1957 Milena Kordeževa, Ahačičeva pa je bila druga, v kategoriji letnik 1947 in starejše je zmagala Avstrijka Traninn-gerjeva, druga pa je bila Jugoslovanka Kavčičeva prej in med tekom ni nobene kontrole, nobenega žigosanja. Pomembno je bilo le, da je imel vsak tekač na sebi startno številko. V nedeljo je bilo vzdušje med tekači enkratno. Sončno vreme brez oblačka, dobro priprl' vijena proga, še vedno dovoj za tek pravšnjega snega, pa obilo veselja. Jugoslovani smo bili najštevilnejši in spet smo osvojili Kugyjevo lovoriko kot država z največ udeleženci. Ne sp-1' stimo je z rok. Na startu so zaigrali celo francoski godbeniki iz Ville Frache de Rourgue, ki so v gosteh pri godbenikih iz Gorij. Nekaj mnenj tekačev. Bojan Ropret iz Hote-jjjflB rnaž: »Kljub aktivnemu i^^^^^k kolesarjenju je smučar-ski tek moja stara ljube-zen. Uživam v teku v na- prvi, smo prišli s prijatelji Marjanom Štularjem. Rudijem Aljančičem i° Janezom Zupančičem Malo sem treniral' Okrog 400 smučarskih kilometrov imam v nogah.« Ulrike Traninger iz Beljaka, uslužbenka: »Pe' tič sem na Teku treh dežel. Rada tečem na srn"; F y^^^m ^en 'n tuc^ vsak drug1 1^ / ^an vadim. Letošnjo m mk. ' A Mik* mo sem ze sodeloval* Hf »dfflKT na tekih Obergaillauf i» K "^Pljl ' ^inz^alau' V cem ^e Hr vrednost tega teka: /at0 ' ker povezuje tri dežele in utrjuje prijateljstvo med njimi.« Joža Rus iz Poljč: »Štirikrat sem že tekel na tem teku. Vedno mi Je bilo všeč, zato sem tudi tokrat tukaj. Vadil sem na Pokljuki in na g°u igrišču, sem pa že bil na dveh tekih v Italiji. Pr°' ga je bila v redu, samo v Avstriji je manj snega-Nekateri spusti so nevarni. Poleti kolesarim, pozimi tečem. Vsak dan moram, da 'glidi' ne z*" stanejo.« j Košnjek Slike: F. Perdan Zimski pohod le do Valvasorjevega doma Ledene plošče zadržale pohodnike Žirovnica, 22. februarja — Tudi letošnji 23. zimski pohod na Stol le do Valvasorjevega doma pod St"^v'a ■ n nI nii vračali v dolino. Gostje iz Sv i lajne a iz Srbije s štafeto prijate'J- vendar so se vsi pohodniki zadovolj Najboljša je bila mlada ekipa iz osnovne šole iz Radovljice V lepem sončnem vremenu so se minulo soboto številni planinci želeli povzpeti na vrh Stola, a tudi tokrat vzpon ni bil mogoč, saj so prejšnji dan gorski reševalci in alpinisti z. Jesenic in Radovljice ugotovili, du bi bil pohod do Prešernove koče preveč nevaren. Na pobočju Stola je sneg, največja ovira pa so ledene plošče: množični vzpon bi bil preveliko tveganje. Na minulih pohodih je že bilo nekaj manjših in hujiih jioskodb, zato so se pohodu na vrh odpovedali. Letošnjega 23. zimskega po hoda na Stol, ki ga organizirajo v spomin na bitko jeseniške čete 20. februarja leta 1942 na Stolu, se je v soboto udeležilo 2.340 planincev, v nedeljo pa več kot 1.000 planincev. Prišli so /. vseh krajev Slovenije in Jugoslavije, celo iz Svilajnca v Srbiji. Planinci iz Srbije so do Valvasorjevega doma pod Stolom prinesli štafeto bratstva in enotnosti, ki jo nosijo po vseh višjih vrhovih Jugoslavije. Pred Valvasorjevim domom je bila proslava, na kateri je spregovoril predsednik Planin ske zveze Slovenije Marjan ()!>lak. Marjan Oblak je poudaril izreden pomen, ki gu ima planinstvo v Sloveniji, govoril je o odnosu do nurave in odnosu družbe do Planinske zveze Slo venije. Posebno pozornost bo Planinska zveza Slovenije v prihodnje posvetila vzgoji mladih planincev, gorskih reševalcev in alpinistov. Pohodnike so z. ubrano pesmijo razveselili pevci i z. /imv niče, navdušeno pa so pozdravili vnih vojaških stare-."1 ^.to je letos pripravila on SjM pohod 5 članskih ^(r\ učencev, ki so med potjo vurjnli na več vprašanj °, ^fi tiste, ki so bili na pohodu & f setič. Prvi dan jih je bilo st prejeli so lepa priznanja. \e\\ med njimi pa je že dvajs®^ h zvest zimskemu pohodu nayve/,?fc Občinske organizacije, je-jj rezervni*-senic . cijski pohod T> članskih ^* > itr vi ns kih dogodkih nu °br[5{ Stola in pri Valvasorju stl LjilJS zračno puško Med 200 ^„eft radovljiške in jeseni'.k*' 0 v-so bili najboljši mladi iz °SlV*^i šole Antona Tomaža Lin""'^ Radovljice, ki so prejeli (""' ^ ni pokahStola. Druga je bila pa prav tako iz radovljiška jj, vne šole, trel ji pa so bili rn*» ... osnovne sole Karavanški0 rujev na Koroški Beli. D H MERKUR kraN« MERKUR je v Kranju na Gorenjeaevskl cesti 5 odprl novo prodajalno ŽILKZNINA v kateri °° )r iov nestandardnih formatov, KI nastajajo prt proizvodnji kot so razno železo, Jekleni profili. puje in prodaja odvečne količine kovinskega In drugega repromaterlala ter druge ostanke mat*0vl, tO- odrezkl razne pločevine in hladno valjanih trakov, žice, elektromaterlal, vijačno blago Ipd- Ttf j^o rabne materiale, ki Jih odkupujejo od industrije In drugih proizvajalcev, je možno kupiti po ]zf*\r ugodni ceni, na kar zlasti opozarjajo Izdelovalce drobnih kovinskih predmetov In kovinske g* {*0+ rije. Prodajalna je odprta od 9. 16. ure, ob sobotah od 8. 12. ure. Pojasnila dobite na tel 9 (064) 26 771