Cena 10., letno $1.00
'MESSENGER' GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA. IM'MELBOURNE.
LETNIK XVIII, ŠTEV. 1
Registered for posting as a periodical — Category "B"
MARCH 1973
OBISK NAŠEGA ŠKOFA
Nepopisljivo vzdušje, ki nam bo še dolgo ostalo v spominu nas je prevzelo ob obisku ljubljanskega administrativnega škofa dr. Stanka Leniča in njegovega spremstva na naši zemlji.
V nedeljo 17. Februarja se je na našem zemljišču v Elthamu vršila prva svečanost. Tej bodo, če bo šlo vse po načrtih, gotovo sledile še mnoge, toda tej ravne ne bo nebene več. Kajti bila je prva. Naš prvi korak na našem zemljišču! Korak, ki je pokazal vso resnost in veličino našega projekta, na tem prekrasnemu delu velikega Melbourna!
Obisk škofa dr. Leniča iz Ljubljane je dal tej svečanosti še posebej veličastno obliko. Prevzvišeni je privolil, da da naši zemlji in projektu svoj visoki blagoslov in da v spomin na ta svoj obisk posadi lipovo drevo.
Z ozirom na to, da še ni dovolj prostora za parkiranje avtomobilov je bila prisotnost pri tej ceremoniji omejena le na člane upravnega odbora SDM ter člane delovnega pododseka.
Od predstavnikov oblasti so bili prisotni: narodni poslanec za ta okraj v federalnem parlamentu g. Race Matthews, dolgoletni prijatelj naše slovenske družine v Melbour-nu narodni poslanec g. Max Fox s soprogo, Direktor ministerstva za imigracijo v Viktoriji g. Blackie s soprogo, njegov pomočnik g. Bartley s soprogo. Ker je predsednik občine v Elthamu bil zadržan se je odzval našemu vabilu župan mesta Caul-field g. Waters s soprogo. S svojim obiskom pa nas je počastil tudi predsednik Zveze slovenskih društev Avstralije g. Cvetko Fa-lež s soprogo.
Točno ob enajstih dopoldne, ko je sonce s svojimi žarki razpodilo megle in dalo prekrasnemu razgledu z našega zemljišča še posebno mikavnost, sta se ustavili limuzini, ki sta pripeljali prevzvišenega in njegovo spremstvo pred začasno tribuno, kjer so se zbrali predstavniki oblasti. Po starem slovanskem običaju sta mu ponudila kruh in sol v narodno nošo oblečena fantek in deklica. Predsednik SDM g. Simon Špaca-pan je pre vzvišenemu predstavil uradne za-
stopnike, nato pa je g. Ivo Leber, predsednik delovnega pododbora za izgradnjo našega centra nagovoril zbrane ter jim predo-čil delovanje SDM v preteklost, načrte za bodočnost in povdaril kako uspešno smo se Slovenci znašli v tujini in koliko smo kot narod doprinesli človeštvu, kljub temu, da je naše število tako majhno.
Nato je sledil ogled zemljišča. Na mestu, kjer bo nekoč "vaški trg" je g. škof opravil obred blagoslova in nato posadil lipovo drevesce, ki bo še bodočim rodom priča na ta svečani dan.
Gostje so se potem vrnili na tribino in g. škof je v prisrčnih besedah povedal, kako vesel je, ko vidi, da se Slovenci v novi domovini razumemo in s skupnimi močmi dosegamo tako lepe uspehe. Rekel je, da je njegov obisk predvsem cerkvenega značaja, vendar da je kot zaveden Slovenec ponosen na naše delo in bo v domovini z
veseljem pripovedoval kako lepo napredujemo. Povdaril je, kako potrebno je sodelovanje vseh skupin in kako bi želel, da bi Slovensko društvo še naprej bilo v tako dobrih odnosih s slovenskim cerkvenim udejstvovanjem v Melbournu.
Nato je spregovoril g. Race Mattews, ki je dejal, da je naše prizadevanje in projekt občudovanje vredno in da bo užaljen ako ga v bodoče ne bomo obveščali o našem delu in prišli k njemu ako bomo naleteli na probleme, pri katerih nam bo lahko v pomoč.
Spregovoril je še direktor ministrastva za imigracijo v Viktoriji g. Blackie, opisal kako navdušen je bil nad lepotami naše domovine in nam zaželel mnogo uspeha pri delu za slovenske naseljence v Melbournu.
Po zaključenem uradnem delu je sledilo skupno kosilo v "Eltham Barrel". Vzdušje tu je bilo nad vse domače, in prijetno. Slovenska pesem je odmevala po dvorani in
(Nadaljevanje na 2. str.)
Škof dr. Lenič posaja lipo
SPOMINI! PANIKA V KINU:
tako navdušila avstralske goste, da so še oni pomagali s svojo "Waltzing Matilda" in smo se res počutili, da smo vsi del te nove zemlje, del skupnosti narodov, ki v tako lepem sožitju živi na avstralskem kontinentu.
Le prehitro je prišla tretja ura in Pre-vzvišeni se je s spremstvom odpeljal v Slovenski dom v Carltonu, kjer je ženski odsek SDM priredil škofu v čast čajanko. Spet se je ob bogato obloženih mizah razvijal domač razgovor in je bil Prevzvišeni svoj med svojimi. Vsaj takšen je bil občutek večine prisotnih. Bil je eden nas, se z nami veselil, razgovarjal in pel, brez zapreke ki jo visok urad premnogokrat postavlja med nosilcem take časti in navadnimi smrtniki. Zato bo ta njegov obisk pri nas ostal za vedno zobeležen v kroniki Slovencev v Melbournu kot "obisk našega škofa".
Ženska sekcija S.D.M.
V tem času smo spoznali, da nam je za novo delo in načrte stojoče pred nami potrebno novih moči. Zato smo ustanovili novi del SDM. Pridružile so se nam naše mamice in sestavile žensko sekcijo našega društva. Skrbele bodo za razvedrilni del društva, naše zabave in pikniki so že v načrtih polni novih idej, kakor tudi družabni dogodki za vse člane družine.
Prepričani smo, da je še marsikatera med vami sposobna žena ali dekle, pridružite se nam, rabimo vaše ideje. Do sedaj imamo na listi gospe: Marijo Cvetko, Elko Mesar, Marijo Leber, Mici Hartman, Mila Remšnik, Maria Graier, Ada Sajovic, Anica Zorzut, Gita Mihelčič, ga. Hartner in Helena Van de Laak.
Moomba
Bliža se čas vsakoletnega Melbourn-škega karnivala. Kakor lansko leto, bo tudi letos SDM pokazalo publiki del našega tradicionalnega rajanja. V soboto popoldne, dne 3. marca so nastopili naši slovenski fantje "Bratje Plesničar" na odprtem odru s plesiščem v "Alexandra Gardens".
Drugi nastop bo sledil pa naslednjo nedeljo, dne 11. marca ob 8h — 10h zvečer. Ne pozabite datum, čeprav bo objavljen v dnevnem časopisju, kajti tu bo zvonela slovenska pesem, plesalci v narodnih nošah Vam bodo za-rajali naše polke, nato pa se boste vrteli ob poskočnih zvokih tudi vi ker bo plesišče odprto za vse. Podprite slovensko kulturo, obiščite naše predstave ob času Moombe.
Ko sem bil v prvom razredu srednje šole, je naš profesor za naravoslovje ob priliki predavanja reptiljev prinesel v razred velikega zelenega "guštarja" in veliko belouško. Kar mraz nas je spreletel po hrbtu, ko smo videli, da ju je vzel v roke. Razlagal nam je, da sta ti dve živalci popolnoma nenevarni ter celo koristni, ker se hranita z raznim mrčes jem, a včasih se jima posreči tudi ujeti kakšno žabo ali miš. Tudi nimata kot druge strupene kače, dveh votlih zakrivljenih zob, skozi katere vbrizgajo svoji žrtvi smrtonosni strup.
V nedeljo za tem predavanjem, sem Že dopoldne napravil domače naloge, ker sem popoldne nameraval iti v kino. Na poti skozi park opazim, da se v travi nekaj premika. Bila je belouška. Bila je nekako hladna, ko si jo stlačim za srajco, da jo ponesem s seboj. V kinu se vsedem kar blizu vrat in še pred prvim odmorom spustim kačo lepo na pod. Nisem pa niti najmanj mislil, da bo ta moja šala imela tako hude posledice. Na krik neke ženske: "kača", je vse zbežalo proti vratom. Nekateri so poskakali na stole, da so se kar lomili. Seveda sam sem bil kar med prvimi zunaj, ter jo mahnil naravnost domov. Pozneje sem zvedel, da so v tej gneči pri vratih neko žensko hudo pohodili, tako da so jo morali odpeljati v bolnico. Zvedel sem tudi, da je večina obiskovalcev zahtevala vstopnino nazaj, kajti o nadaljevanju te predstave ni bilo govora.
Gotovo sem bil rojen pod nesrečno zvezdo, kajti karkoli sem napravil, vse je bilo narobe.
Tistega leta, se je pojavilo tudi ogromno majskih hroščev. Bilo jih je toliko, da je mestna občina razpisala nagrado dveh krajcarjev za kilogram nabranih. Želeli so jih čimveč uničiti, kajti bube delajo ogromno škodo.
Tudi jaz sem odločil nekaj zaslužiti. Zgodaj, dokler je bila še rosa, sem se podal v park. Stresal sem mala drevesca in hrošči so padali kot toča. Nabral sem jih polno papirnato vrečo in jih ponesel kar s seboj v šolo. Tam sem jih stlačil v veliko železno peč z namenom, da jih po končanem pouku odnesem na občino in tam prodam.
Ker pa vreča ni bila dobro zavezana, so se hrošči razlezli in kmalu jih je bilo polno po tleh a nekaj jih je letelo že po zraku. To je bilo veliko veselje za nas dijake, ko smo jih lovili a v veliko jezo našemu profesorju, kajti o kakšnem predavanju za to uro ni bilo niti govora. Od kot so se ti hrošči vzeli je ostala tajna, kajti tudi tisti, ki so
videli od kod so prilezli, so molčali.
Tako sem včasih le izplaval brez kazni, pa mi danes često uhajajo misli nazaj, na davno pretekla mladostna leta. Stara pravljica pravi, da se pri porodu vsakega otroka zberejo okrog njega sojenice, ter določijo njegovo usodo. Nekomu dosodijo srečo in bogatstvo, drugemu nasprotno. Če je to res, je pri mojem porodu imela glavno besedo sojenica nagajivka.
Do prihodnjega nadaljevanja mojih spominov vas pozdravlja Zadravski
ČLANARINA
Letos, bolj kot kdajkoli preje vas prosimo, da izpolnite obveznost do svojega društva. Članarina je minimalna z ozirom na današnje prilike, saj se nje višina že ni spremenila leta, čeprav vsi vemo, kako se je vrednost denarju zmanjšala.
Članarino ne plačujemo društvu zato, da bi pričakovali neke posebne ugodnosti ali privilegije. Saj za tako majhno vsoto nič kaj pričakovati ne moremo. Plačujemo jo za to, da s tem priznamo pripadnost naši slovenski organizaciji v Melbournu in s tem naši zavedni slovenski skupnosti. Ta naša organizacija nas povezuje brez razlike na to iz katerega kotička Slovenije prihajamo, kakšni politični skupnosti smo privrženi in kakšni so naši pogledi na svetovnonazorska vprašanja.
Članarino plačujemo za to, da vsaj deloma krijemo administracijske stroške naše organizacije, ki nas predstavlja pred tujci in povezuje z ostalimi slovenskimi organizacijami po Avstraliji in po svetu.
Člani smo Slovenskega društva v Melbournu za to, ker smo Slovenci in ker vemo, da je edino slovenska organizacija tista, ki bo nesebično delala izključno v interesu Slovencev.
Državne oblasti v Avstraliji vedno bolj spoznavajo važnost etničnih, to je narodnostnih organizacij. V ministrstvu za imigracijo je bil ustanovljen sedaj poseben referat za vzdrževanje zvez z etničnimi organizacijami. Ta referat se je že v par primerih obrnil na naše društvo in naša namera je, da v vsakem takem primeru predstavljamo vse Slovence na čim lepši in za nas najkoristnejši način.
Naša beseda pa ho bolj veljala, ako bomo pokazali, da smo složni, da v vseh večjih vprašanjih nastopamo kot eden in govorimo z enim glasom. Večina nas bo ostala v tej zemlji in važno je, da si ustvarimo čim boljše pogoje za nas in naše potomce.
Zato ni vprašanje, kaj bom imel od članarine danes, to ali drugo leto. Važno je da se zavedamo, da je članarina naš majhen davek, ki ga plačujemo, da prinese korist, ne nam kot poedincem, temveč slovenski skupnosti v Melbournu, kot celoti.
COME TO OUR
Have you ever been to a carnival or Masquerade?
Well, I would like everyone, especially those who are young at heart, to participate in the annual Slovenian Club's "Pustna Maskerada", held at Broadmeadows on March the tenth.
This year's celebrations should be a very exiciting event, especially since the Women's Organization has come into action. One of their many functions is to decorate the hall and organize the dance. The ladies have some inspiring ideas which will be witnessed at the "Pustna Maskerada". These ladies have taken it upon themselves to make your evening as enjoyable and as festive as possible. Of course the idea of Masquerade is that it is not like any other dance. It is an occasion where people dress in costume and carry on the enthusiasm and spirit of a carnival which has been celebrated for centuries.
In Roman times the carnival began on the day following the Epiphany, January the seventh, and lasted till Shrove Tuesday. This festival originated in Rome and was a period in many Catholic countries devoted to amusement; hence revelry and riotious fun. Rome has alawys been the headquarters of the carnival and many popes were great patrons and promoters of carnival keeping. Even the austere and rigid Pope Paul IV used to
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE
Vas vabi na
MASQUERADE"
keep carnival by inviting all the Sacred College to dine with him. The later pope mostly restricted the carnival to the last six or seven days before Ash Wednesday. The municipal authorities of the city now allow ten days.
Carnivals are celebrated in most parts of Europe. In Spain the carnival lasts four days, including Ash Wednesday. In France the merrymaking is restricted almost entirely to Shrove Tuesday )mardi gras and mi-careme(.
In Slovenia the festivities are celebrated for three days and nights. These celebrations are renowned for their variety and festivities "kurent" is the leader of the processions. Mock priest, devils, an array of masks and a band of instruments follow. They parade through the principal streets of the many Slovenian cities and villages. The "Pustno Maskerada" is an imitation of the end of pagan rites which used to be celebrated in pre-christian times.
Of course "kurent" will also be present at our Slovenski Pust. This year the Slovenian Club expects a record number of people to dress in costume. Prizes will be given for the best and most original outfits. So I am looking forward to seeing you there — in costume of course! Don't be shy, club members will also wear costumes.
Magda
OBVESTILO
Tekom lanskega leta smo dobili več pritožb glede slabe kvalitete kaset, ki so se prodajale ob priliki obiska Slakovega ansambla v Avstraliji. Obrnili smo se v tem pogledu na Slovensko Izseljensko Matico v Ljubljani, od katere smo sedaj prejeli sporočilo, da bodo vse neuporabene kasete zamenjali.
Kdor je torej takrat nabavil tako neuporabno kaseto naj nam jo sedaj vrne ter pošlje svoj naslov, katerega bomo potem sporočili v Ljubljano, da dobi nadomestilo.
\ PHOTO STUDIO
j ERIC
Z	j;
305 High Street, Preston, 3072 Tel. 480-1451
STE PORAVNALI ČLANARINO?
Pustno Maškerado
ki bo V SOBOTO, 10. MARCA 1973 od 7.30 ure dalje
V BROADMEADOWS TOWN HALL.
Igrajo "BRATJE PLESNIČAR".
Alkoholne pijače je treba prinesti s seboj.
Vstopnina: Samo $3 na osebo.
Pridite v maskah! — Lepe nagrade za 3 najlepše! — Bogat srečolov! Domača kuhinja! Obilo zabave!
(ob vsakem času) Za izdelavo prvorazrednih
fotografij, za:
•	POROKE,
•	KRSTE.
•	RAZNE DRUŽINSKE SVEČANOSTI, itd.
Kakor tudi za reprodukcije in povečave (črno bele in barvne) se Vam toplo priporoča Vaš domači fotograf.
Nevestam posojamo brezplačno poročne obleke, krojene po meri.
V zalogi imamo tudi: cvetje, poročne vence, bonbonjere in ostale poročne potrebščine.
Seveda govorimo Slovensko. Odprto tudi ob sobotah in nedeljah
Slovenski kulturni in
SLOVENSKO SREDISČE -KAJ NAM POMENI ... ?
Nekaterim ničesar, toda veliki večini ogromno — bodisi v kulturnem, razvedrilnem ali kakršnem koli drugem oziru. Število slovenskega prebivalstva je z leti tako naraslo, da ni nikako čudo slišati domačo govorico na marsikaterem 'Melbournškem vogalu.
S tem so se spremenile tudi naše želje, mišljenja in zahteve. Pred leti bi bilo skoraj nemogoče postavljati različne Slovenske družbe v posameznih delih Melbourna, bilo nas je premalo, razstrešeni po celi Viktoriji in v začetku graditve naše nove bodočnosti nismo imeli časa, da bi ga darovali Slovenski skupnosti. Posamezniki so storili kolikor so pač mogli, da je prvo Slovensko društvo preživelo kritično dobo in je danes po dvajsetih letih obstoja na najvišji točki svojega delovanja.
Med tem so tekla leta, v različnih delih našega predmestja so nove zgradbe nose-ljavale slovenske družine, katere danes se-setvljajo kompletna Slovenska naselja. Dogaja se to, kar se je že pred leti dogajalo v Ameriki in ostalih državah novonaseljencev.
Marsikateri se pa sprašujejo, kaj naj pomeni sestava nekaj novih društev ker še za eno baje ni dovolj. Odgovor na to vprašanje nam nudi zgoraj navedeni opis o novo nastajajočih naseljih Slovencev, razdalja i pa verjetno mišljenje nekaterih, da se bo verjetno hitreje i morebitno boljše naredilo to kar SDM ni doseglo v dvajsetih letih. Toda počasi se daleč pride in samo čas nam bo pokazal rezultat. Vsaka nova metla lepo pometa, dokler se revica ne utrudi in ravno tako se dogaja z našimi silami. Veliko tistih ki so kritizirali delovanje Slovenskega društva bi nam lahko že pred leti posodili njihove metle, saj so naše velikokrat pometale za njimi dvorane. Sicer pa so mnogi pri tem računali, da so naši zasluški verjetno tako veliki, da si nabava novih metel in delavnih moči noben problem.
Da, sedaj priznamo, da smo delavci Slovenskega društva obogateli, videli smo, da smo hodili po pravi poti, saj nas sedaj sledijo nova društva, ravno to nam je v ve-
liko zadoščenje — danes bolj kot kdjkoli, je med nami živa slovenska zavest, želja po ohranitvi naše kulture. Za uspeh pri prodaji kvalitete je nujno važna konkurenca, tako upamo da bo ravno ta dvignila kvaliteto delovanja med nami. Slovenec kamorkoli si se odločil pridružiti, zavedaj se tega, da kot je potrebna tvoja kritika, naj bo presojena pravično in če si možen dati svojo pomoč bodisi finančno ali fizično ali samo umno, daj je popolnoma, kajti šele tedaj boš kvalificirani kritik in našel boš zaklad, katerega ne bo kupil noben denar — duševno bogastvo.
Toda kot vsaka čreda rabi svojega pastirja, tako bo tudi nam naše središče služilo kot poglavar — odprlo nam bo kulturna vrata v svet.
Veliko lepše bi se lahko organiziralo obiske različnih grup kot n.pr. lanskoletni obisk Slakov, če bi imeli svoje središče. Naše versko središče nam je omogočilo obisk našega lastnega škofa in drugih verskih osebnosti ob priliki velikega verskega Euharističnega kongresa.
Melbourne ima sedaj Slovenski hrib, na katerem se je delo za izgradnjo Kulturnega in Razvedrilnega Središča že začelo. Upamo in želimo, da ste vi, ki ste nam stali v podporo v preteklosti in vi, ki ste se nam pridružili sedaj, ravno tako obogateli kot smo mi kot društvo.
Darovi sodelavcev SDM so odprli nabiralno akcijo. Temu so sledili darovi upokojencev, kateri imajo malo nabiralno akcijo na svojih sestankih v Domu vsako prvo soboto popoldne v mesecu.
Ravno ti kateri so nam dali življenje nam zopet nudijo vzgled. Kaj nam Slovensko središče pomeni — presodimo sami.
Helena V. d. L.
KAMEN DO KAMNA — PALAČA
V preteklem decembru je SDM povabilo na sestanek v Dom zastopnike ostalih slovenskih organiziranih skupin v Melbournu.
Odzvali so se zastopniki skupine naših primorskih rojakov, ki se zbirajo v Keilorju pod imenom "Jadran", zastopniki pevskega zbora "Triglava", slovenskega mladinskega kluba, socialnega kluba "Pohorje" iz St. Albansa, orkestra "Bled" in kluba "Planica", ki je pred kratkim pričel z delovanjem v okolici Springvale.
Namen sestanka je bil pojasniti načrte za naš kulturni in razvedrilni center v Eltham-u, jim predočiti, da bo to v dobrobit prav vseh Slovencev v Melbournu in jih povabiti k sodelovanju pri gradnji istega.
Izmenjane so bile koristne misli in večina prisotnih zastopnikov je bila mnenja, da je projekt izredno važnega značaja za nas vse in da bo v tem smislu poročala svojim odborom.
G. Trampuž je za pevski zbor "Triglav" obljubil vso možno pomoč a g. Penca, predsednik mladinskega kluba, je izjavil, da se slovenska mladina zaveda, da bo imela v centru na razpolago zdravo razvedrilo in da bo ona tista, ki bo morala v bodočih letih prevzeti odgovornost za uspešno delovanje centra in ga izboljšanega predati naslednjim generacijam.
Če vesti, ki smo jih prejeli z neke strani odgovarjajo resnici, bo klub "Planica" kmalu priredil zabavo, katere čisti dobiček bo šel v sklad za izgradnjo centra.
—o—
Iz vrst naših slovenskih upokojencev je prišel prvi dar za novi Slovenski kulturni in razvedrilni center, ček za $50.00, ki si jih od svoje pokojnine odtrgal eden naših navdušenih obisko-valcsv mesečnih upokojenskih sestankov v Domu ni ostal osamljen. V par dnevih mu je sledil drugi, tudi od upokojenke za 20.00.
Na svojem zadnjem sestanku pa so se naši upokojenci domenili, da bodo vsako popoldne ko se sestanejo zbrali med seboj vsaj malo vsoto za naš center.
Človek v tujini je podoba samotnih ljudi, ki iščejo sredi vrveža svojo izgubljeno pot, zakaj "v tujini nisi nikdar sam, ampak zmeraj samoten", ki pa jih odrešuje in zbližuje vsaj v tistih redkih trenutkih, ko se človek lahko resnično približa nekemu drugemu bitju, izkrena, britka človečnost.
razvedrilni center
SLOVENSKO SREDIŠČE — KAJ SE DOGAJA . . .
Očistitev zemlje . . .
Takoj po nakupu zemljišča in prenosu lastništva, smo potom našega verskega središča v Kew zvedeli za obisk škofa Leniča iz Slovenije. Odbor je tedaj odločil, da bi želeli poleg obiska Doma v Carltonu tudi škofov blagoslov naše zemlje.
Organizirano je bilo prostovoljno delo za očistitev zemljišča in obstoječih zgradb. V nedeljo dne 4. feb in 11. feb. so se že rano zjutraj zbrali pridni delavci in delavke, ter res vse lepo počistili. Seveda so ženske poskrbele, da se klobase niso prismodile in da je pivo ostalo hladno.
Bilo je veselje slišati udarce krampov in lopat, kladiva in sekir, temu po je ob koncu sledil zvok Slovenske pesmi — tisti ki ste zamudili, ste zamudili veliko, zdelo se mi je kot, da se zopet nahajam v Slovenskih planinah toda ne danes, takrat ko je bilo doma bolj domače . . .
Na delu so prisostvovali: Toni Ur-bas, Jakob Korošec, Ivo Leber, Simon Špacapan, Stan Penca, Edi Polajnar, Franc Arnuš, Marjan Svetina, Pavel Česnik, Werner Remšnik, Mila Rem-šnik in družina, Davorin Zorzut, Jer-nejčič Janez, Karlo Samec, Peršič Marjan, Marjan Lauko in družina, Hartman Maks, Hartman Marija in Hartman Johny, Van de Laak Pierre, Helena in otroci, Leber Marija in otroci, Vdovič Pavle, žužek Franc, Brne Anton, Podgoršek Jože, Korošec Vera, Lipič Ignac, Florenini Peter, Sajovic Frank in Ada, Lauko Viktor, Samec Karel, Bernjak Albin, Stagar Andrej, Adamič Martin, Težak Fran, čar Johny, Guga Cvetko in Ogulin Stanko.
Vsem zgoraj navedenim prisrčna zahvala za trud, g. Hojniku za odlične klobase, g. Korošcu za material in tudi ostalim, če sem koga pozabila.
H. v. D. L.
POSTANI ČLAN S.D.M.
UPOKOJENCEM
Kot je že sirom poznano bodo v Slovenskem kulturnem in razvedrilnem centru zgrajena tudi stanovanja za upokojence. V namenu, da bi dobili boljšo sliko, koliko bi končno rabili teh stanovanj, prosimo naj nam upokojenci, ki bi radi dobili takšno stanovanje sporoče svoje ime, starost ter ali so poročeni ali samski.
Zaenkrat še ni bilo odločeno pod kakšnimi pogoji se bodo ta stanovanja oddajala, ker to zavisi od mnogih še nepoznanih činitiljev. Vedeti pa moramo, kako veliko je zanimanje. Naša želja je, da s časom damo možnost čim večjemu številu, da prebije svoj pokoj v družbi rojakov in prijateljev, v mirni okolici, na čistem zraku, proč od vrveža velemesta in brezupne samote. Seveda bodo naše možnosti zavisele v glavnem od požrtvovalnosti in rado-darnosti nas vseh.
PRVO SLOVENSKO DRUŠTVO V TASMANIJI
V februarju so Slovenci v Hobartu ustanovili svoje društvo. Kljub temu, da so dosedaj organizirali že več plesov in piknikov je bilo to le delo posameznikov, ki pa so se sedaj zbrali in sklenili ustanoviti organizacijo z bolj razširjenim delokrogom.
Dne 3. 2. 1973 so izbrali prvi odbor, katerega predsednik je g. Jožef Mavric, podpredsednik Pavle Vatovec, tajnik Peter Slana, blagajnik pa g. Jožef Lodič.
Društvo je že izrazilo željo, da pristopi v zvezo slovenskih društev Avstralije.
Rojakom v Hobartu želimo uspešno in složno delo, da taka dajo slovenskemu imenu tudi na tem delu Avstralije spoštljivo mesto, kakor nam je to uspelo tudi po drugih krajih te naše nove domovine.
JEJTE VSE KAR VAM PRIJA
Britanski dijetičar, prof. John Yudkin trdi, da je vsaka dijeta neizvedljiva in nekoristna, če se ne more dosledno izvajati in če ne nudi minimum zadovoljstva. Zato tudi predlagam pacijentom, da jedo vse, ampak v malih količinah, potrebnih za ravnotežje v človeškem organizmu.
Mož, o katerem govorimo je prof. John Yudkin, šef katedre za dijetiko v Londonu, strokovnjak, ki je v svoji znanosti dosegel svetovno slavo.
Profesor Yudkin je začel kot vsi dijeti-čarji na tem svetu: predpisal je najstrožije dijete, ki so temeljile na postnem siru in kuhani zelenjavi. Prepovedal je vsako uživanje alkohola, vendar je dosegel povsem enake uspehe, kot vsi ostali dijetičarji na tem svetu; odločen pristanek in poslušnost v toku prvega tedna, nato postopno opadanje odločnosti in končno odstopanje od shujševalne kure.
Razen nekaterih izjem z železno voljo ali pa oseba, ki se žrtvuje, se ostalo človeštvo vede povsem enako. Ali je potem pošteno predpisati dijete, katerih se nobena živa duša ne pridržuje?
Začevši s tem vprašanjem je prof. Yudkin dolgo globoko razmišljal. Prišel je do zaključkov, ki so ga skoraj dovedli do prepira s svojimi prijatelji dijetičarji, vendar Yudkin kmalu zatem postane ustanovitelj in "zakonodajalec" nove moderne dijete, vsepovsod priznane, spoštovane in s vse več pristaši.
"Vsaka dijeta mora zadovoljiti dva osnovna faktorja: biti mora trajna in dovzetna.
Postal sem krvni sovražnik "okrutnih" del. .To so tista, katerim se podvržejo, ženske, ko ugotovijo, da imajo nekoliko kilogramov preveč. Same sebe kaznujejo z uživanjem izključno samo s kavo in prepečenim kruhom. Zahvaljujoče takšni dijeti seveda shujšajo, vendar na škodo njihovega zdravja. Razen tega pri takšni dijeti pozabljajo, da bodo nekega dne morale dobro jesti in da bodo takrat rezultati porazni.
Zelo važno je, da ljudje pazijo na sebe tako, da se jim nikoli ni treba podvreči strogi dijeti. Z drugimi besedami; ko prede človek v zrela leta, se mora pridrževati "trajne dijete".
Kaj pomeni po nasvetu in mišljenju prof. Yudkina "trajna dijeta"?
Najprej, biti moramo gospodar samega sebe, to je "jesti vse a nikoli nasititi". To pomeni, da se vam ni treba za vedno odreči testenin, masla, biskvita ali alkohola, ampak se omejiti le na male količine. Če vam paše pečen krompir, ga jejte, ampak le tri ali štiri in ne poln krožnik. Zadovoljni boste, prebava bo stimulirana in nebo nevarnosti, da obtežite organizem. To velja tudi za vso ostalo hrano.
Moderna dijetika je torej našla pravo (Nadaljevanje na 6. str.)
VESTNIK, M; rei 197.' —
Stran 5
ASTRONAUTTRAVELSERVICE
Pty. Ltd.
233 COLLINS STREET, MELBOURNE, 10. nadstropje — Tel. 654-4855 Največja in najmodernejša avstralska potniška agencija
pot. Namesto težke, modro in uravnovešeno pot, ki ne slabi organizma in ga prepušča nevarnosti, da ostane brez tako potrebnih sestavin. Telesu je potrebna določena količina vitaminov in mineralov, pravtako tudi moke in maščobe.
V moderni, visokorazviti družbi je fizično delo nadomestilo nervozno, psihično delo. Osnovna razlika med tem delom je, da pri prvem trošimo kalorije, pri drugem pa utrujamo živce. Naravno je, da živce ne bomo odpočili s uživanjem kalorične hrane, temveč z dobrim in dovolj dolgim spanjem.
Prof. Yudkin zaključuje: "Jejte vse kar želite ampak v zelo malih količinah. In — začnite takoj!!"	Darko
ct^a
"Živimo v času v katerem se je tisto živalsko v človeški prirodi izrodilo v brezmejno izpačenost; cepetamo po blatu".
Papež Pavel VI.
Če se v človeku združita zloba in sovraštvo, postane zver. Če pa zveri kumuje nepremagljiva želja po pijači, pa postane pošast.
France Bevk
Ima poseben oddelek za Jugoslavijo.
*	Potovanje z JAT-om ali drugimi linijami v katerikoli del sveta.
V Veliki popusti za potovanje v grupah.
¥ Potovanja z vsemi ladijskimi družbami.
*	Dovoz vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo.
*	Brezplačna nabava potnih dokumentov.
*	Ugodni pogoji za kreditiranje kart.
Vse informacije vam bo rade volje nudil g. PAVLOVIČ KOSTA in gdč. BILJANA SRETENOVIČ na telefonu 654-4855. —
Po uradnih urah: 24:9699. Telefonirajte, pišite ali obiščite nas. — Prišli bomo tudi na vaš dom. Naša telefonska služba dela 24 ur vsak dan
KEW-SLOVENE
Nogometni klub Slovene radi svoje ga obstoja, nujno potrebuje tehnične ga vodjo in pomožnega trenerja. Vsaka zainteresirana oseba, ki bi kakorkoli želela pomagati je dobrodošla.
V svoje vrste želimo tudi nove igralce. Pridružite se nam! Letos bomc močnejši, kot smo bili kdajkoli!
Treningi so vsako nedeljo ob 1( uri v Yarra Bend Parku.
Za informacije: Darko Hribernik 35-1396.

TURISTIČNA AGENCIJA
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
IVAN GREGORICH Vam nudi za letošnje evropsko poletje po izredno zmerni ceni polet iz
MELBOURNA naravnost v LJUBLJANO
ODHOD DNE 30. MAJA
Vse potrebno za obisk domovine ali drugih delov sveta ter srečno vrnitev Vam lahko preskrbimo za kadar koli v letu..
Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam
bomo ustregli.
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
IVAN GREGORICH
(po dnevi)
72 Smith Street, Collingwood, Vic., 3066 Tel. 419-1584 - 419-2163
(po urah)
1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic., 3109 Tel. 842-1755
"trni gozd"
Schwarzwald Catering
Se priporoča za poroke, gostitve, ter vse ostale slavnostne prireditve. Domača slovenska kuhinja, tudi dvorana in slovenska godba priskrbljena. Za informacije kličite po telefonu:
396-1307
Published by Slovene Association in Melbourne, 371a Park Street, North Carlton, Victoria, 3054 — Telephone 38-1679
Editor: M. Perfič — Set UP and printed by POLYPRINT Pty. Ltd., 7a Railway PI., Richmond, Vic., 3121