LEVSTIKOVE NAGRADE Septembra 1978 je Mladinska knjiga devetindvajsetič podelila Levstikove nagrade svojim sodelavcem za najboljša leposlovna, poljudnoznanstvena in sli- karska dela, namenjena otrokom in mladini v letu 1977. Slovesnost ob pode- litvi je bila v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Levstikove nagrade so prejeli: DANE ZAJC za otroško pesniško zbirko ABECED ARIJ A MARJAN MANCEK za ilustracije Jurčičeve pripovedi KOZLOVSKA ZGODBA V VIŠNJI GORI JOŽE PAHOR za poljudnoznanstveno knjigo DOGODIVŠČINE V ATOM- SKEM INŠTITUTU Obrazložitev žirije za izvirno leposlovje Otroška pesniška zbirka Abecedarija Daneta Zajca je izrazno domiselna in v prevladujočem načelu igre, ki je vidna tako na ravneh zvočnih vtisov kot v izbranem besednem gradivu ter v duhovitih poantah, zelo dosledna. Načelo igre je v tej poeziji preneseno tudi na njeno najbistvenejšo raven: vsebina njenega sveta je igriva domislica. Včasih je zato pesem skrivnostno zagonetljiva in sprva še neznana, zato pa tem privlačnejša v družbi s predmeti, ki jih otrok vidi vsak dan. Ker je v abecedi vsaka črka drugačna, se tudi pesmi, ki pojasnju- jejo njihov zvok in obliko, med seboj povsem razlikujejo. Načelo igrivosti je tudi tu dosledno: vsaka pesem pomeni novo domislioo; skupna jim je le raz- prtost premišljenega loka od preprostega in naravnega sveta k poetičnemu. V tem loku je presenečenje Zajčeve poezije: od snovnega in znanega vodi k abstraktnemu in novemu in tako gradi poetično metaforo otroške igre. Z Milanom Bizovičarjem kot ilustratorjem drug drugemu dopolnjujeta umetniško doživetje poezije, ki jo slika sooblikuje s celovito likovno podobo. Zajčeva otroška poezija je s svojo modro igrivostjo in prisrčno domiselnostjo dragocen prispevek sodobni slovenski mladinski književnosti. Obrazložitev žirije za ilustracijo Pregled letošnje in lanske bere knjižnih ilustracij, ki prihaja v poštev v tekmovanju za najboljše, vredne Levstikove nagrade 1977, je pokazal nekaj značilnosti, ki jih velja posebej omeniti in ovrednotiti, saj posegajo v nepo- sredno ustvarjalno pomembno formiranje naše današnje, še bolj pa jutrišnje ilustrativne usmeritve. Žirija je po temeljitem ogledu okoli 140 knjig, »kandi- datinj« za nagrado, ugotovila, da tako izjemnega dosežka, kot so bile lansko- letne Čopičeve ilustracije v Afriških pripovedkah, tokrat nimamo pred seboj. Tudi Čopičev letošnji prispevek jih ni presegel. Prav tako Bizovičarjev Stolp iz voščilnic ter Najmočnejši fantek na svetu ne preraščata njegove izredne Abecedarije. Tudi Palčiča Marlenke Stupičeve predstavlja predvsem dograje- vanje njenega poetično-pravljičnega sveta, ne pa takšnega vzpona v kvaliteti ali konceptualne novosti, da bi jo mogli primerjati z njeno Trnuljčico ali s Pa- stirjem, ki predstavljata temeljna kamna v zgradbi naše sodobne ilustracije. Izredno obsežen, bolj notranje kot zunanje nov je opus Lidije Osterčeve. Počasi se znebi j a nekdanjih preveč shematskih deformacij protagonistov (živih in ne- živih) ter čedalje bolj izriva iz kompozicije »ilustrativno pripovednost«. Nado- mešča jo s čistimi, nepomensko, predvsem emocionalno učinkuj očimi prvinami likovnega izražanja: manj poudarka je na podobah oseb, stvari in reči, namesto tega pa postaja čedalje »zgovornejša« struktura, ki jo ustvarjajo spleti rastrov, ritem gostot ter redčin črtovja, ki se vanje lovi naše oko. Pretanjevanje izraz- nega sveta opazimo pri Ančki Gošnikovi in Roži Piščančevi, mehčanje ritmično secesijske sheme pri Citi Potokarjevi; Albin Rogelj, Božo Kos, Lucija Stupica, Štefan Planine, Marička Korenova, Aco Mavec in Ive Šubic ohranjajo oseb- nostne značilnosti bodisi v skicozno promptnih bodisi v potrpežljivo dograje- vanih in kristaliziranih ilustracijah. Prijetno je tokrat presenetila Jelka Reich- manova, ki se je v knjigi Deklica in kač dvignila do polnokrvnega ilustrativnega izražanja: pripovedkam je našla ustrezne likovne prispodobe, ki vzlic temu, da ne izdajajo niti kančka »folklornosti« v oblikah, vseeno po svojem notranjem zvočju učinkujejo neposredno, »narodnostno« preprosto in predvsem sugestivno; to je do sedaj gotovo njeno najboljše delo. Osebni uspeh beležimo tudi pri Alenki Vogelnikovi, saj se je »približala« japonski vsebini pripovedi z »japon- skemu lesorezu« podobnimi lastnostmi; tem resda manjka nekaj vzhodnjaške obrtne virtuoznosti, so pa v celoti nedvomno doslej njene najuspešnejše ilu- stracije. Marjanca Jemec-Božičeva je začela svojo spontano, včasih malce ne- dorečeno ilustracijo »notranje graditi«, oblikovno čistiti in kompozicijsko pre- tehtavati — obetaven proces rasti torej, ki ga zasledimo tudi pri Dunji Furla- nijevi. Ob teh povečini že utrjenih »temeljnih kamnih« pa vstopa v slovensko knjižno ilustracijo čedalje uspešnejša mlada generacija. Vrsta novih imen: Janko Testen, Matjaž Schmidt, Kostja Gatnik, Božidar Grabnar, Marjan Man- ček. In ne nazadnje Marjan Amalietti, ki je bil vse do treh let nazaj prisoten v našem prostoru predvsem kot odličen karikaturist. Ze več let nas razvoj ilustracije opozarja, da se nekaj spreminja in se je že spremenilo v njej; da se je po zunanjii in notranji likovni govornosti pre- maknila, oddaljila od prejšnje. Tisti, ki si ne more zamisliti ilustracije, katera ne bi bila slogovno in obrtno perfekcionirana, stilizirana do kristalnosti izraza, so kajpada hudo razočarani nad novostmi, ki nezadržno prihajajo in ki — pa če si hočemo priznati ali ne — očitno zmagujejo nad starimi modeli ilustracije. Vplivi stripa, filma, televizije — nasploh vseh sodobnih agresivnejših vizualnih komunikacij — so po svoje oblikovali tudi duševne likovne estetske potrebe bralcev, mladine in otrok. Dejstvo, ki ga ne more nihče zanikati, je, da si da- našnji mladi bralec želi »realnih«, iz »življenja posnetih« zgodb, polnih dinami- ke, situacijske in akcijske dramatičnosti. Neovrgljivo dejstvo je tudi, da si želi novih barvnih skladov in kontrastov, saj mu jih takšne dan na dan natresa v oči barvna televizija. In če statistike govore, da je »dokumentarna literatura« prav pri vrhu najbolj branih knjig, se tudi ne smemo čuditi, da si današnji bralec zaželi kup podatkov, jasno orisanih prizorišč, psihičnih in fizičnih na- drobnosti v značaju, v obleki, v okolju in akcijah. Čeravno je »prečarani konj« iz Bizovičarjevega Najmočnejšega fantka na svetu zagotovo težko presegljiva kreacija likovne domišljije, pa nas bo tudi mojstrsko nizanje oseb, upodobitev njihovih značajev, situacij, okolja, psihološke mimike v obrazih in kretjah na drug način pritegnila v občudovanje, v doživetje in v umetniški užitek. In spon- tano risane, groteskno deformirane postave ter »ogromnonosi« obrazi Marjana Mančka nas prevzamejo s svojo neposredno sugestivnostjo, ki ji pravzaprav niti ne vemo pravega vzroka in poti, po kateri nas osvaia. Ilustraciie Marjana Amaliettija pritegujejo mlade bralce predvsem z neizčrpnostjo situacijske in pripovedno nazorne domišljije, ki prek avtorjeve priroiene risarske rutinira- nosti dosega zavidljivo raven. Podobna pota ubira tudi Kostja Gatnik, ki pa nas dobesedno zmede z vsako novo knjigo. Če se spomnimo realistično vir- tuoznih predstavitev ljudi in burnih dogodkov iz Petnajstletnega kavitana, pa pooartovsko »banalnih« Avtozavrov in Čenčarij, je ves ritmično stiliziran, ne- kako odzivaioč se starim izročilom južnoameriške predkolumbiiske kulture, v drugi knjigi pa spet docela skicozen, posmehljiv brez usmilienia in oblike razdevaioč. Podobno se bomo prek bolj »urejenega« Grabnarja, ki v svoie kom- pozicije vnaša »nadrealistične mimorepertoarne« pomene in se razvija v obeta- jočega ilustrativnega tvorca, dokopali do še bolj »nestilizirane^a«, »razpušče- ne?a«, v »oblikovno pačenje« junakov usmerjenega Schmidta. Vse to so novi sokovi, ki obliubliaio prinesti želene spremembe in pogasiti žejo prihajajočih generacij použivalcev ilustracij. Za boliše razumevanje omenienih sprememb je čas snrecovoriti o dveh različnih ustvarjalnih kategoriiah ilustraciie. ki sta si v svoiih viških kvalitetno enakovredni, v vmesnih stooniah pa doživliata zdai večio zdai manišo naklo- njenost bralcev. Obstoii namreč tin ilustratorja, ki iz oblik realnega sveta z »lnščeniem«, z likovnim iznonolnievaniem doeraiuie svoi lastni ilustrativni način predstavliania domišliiiskeoa ali realnega sveta. Tak si ustvari svrno »shemo« stilizirania in io potlej žlahtni, čisti neDotrebneca. V d rimo katenrrie likovne kreaciie edinole ob totalni ustvarialni koncentraciji. Raznmliivo ie potlei. da so dosti bolj občutljivi tudi za nihanje teh svojih »notranjih ustvar- jalnih napetosti«. Novi rod ilustratorjev orav gotovo prinaša več ilustraeii te drufe vrctp. kar pomeni obogatitev in širienie naše tradicionalne ilustrativne zmo«l-Hvocti. Hkrati pa dokazuie, koliko se je spremenil »okus« današnie^a mladega likov- nega použivalca. Ta si je namesto poorejšnie likovne perfekciie — katere tudi sedai ne odklanja, a mu ni edini cilj! — zaželel v prvi vrsti živo, domiselno sprehajanje po domišljijskem svetu ali pa malone dokumentarično nizanje ne- štetih sestavin »kot resničnih« oseb in dogodkov. Iz prav takšnih razlogov se je žirija odločila, da letos nagradi ilustratorja »novega vala«, Marjana Mančka. Že nekaj let smo občudovali sproščeno iskrenje njegove likovne domiselnosti, ki ji je sledil z — rekel bi — seizmografsko ob- čutljivo risbo, brez vsakih stilizacijskih tesnitev in kalupov. Mančkova Kozlov- ska sodba v Višnji gori je samo ena od mnogih uspešnih ilustriranih knjig tega duhovitega ilustratorja, ki zna v »otroško neobremenjeno« risbo vpletati do- brodušno merico izvirnega humorja ter nekakšne življenjsko modrujoče zbad- ljivosti našim človeškim napakam in navadam. Njegovi vrli Višnjani so do- rnalega anatomsko »razčlovečeni«, pa vendar naj bi s svojo oblikovitostjo izdihovali pestro lestvico značajev iz Jurčičeve povesti. Na prvi pogled »ne- rodna« in tradicionalni rutiniranosti risanja predmetov, anatomskim in perspek- tivnim vedenjem izogibajoča se Mančkova risba se namerja v našo podzavest in nas priteguje z občutljivo likovno iskrenostjo. Če malo natančneje razčle- nimo sestavine Mančkove likovne govorice, brž ugotovimo, da se izraža z bo- gatim, vsem zakonitostim likovne gradnje ustrezajočim repertoarjem izraznih prvin. Poglejmo samo, kolikšen je register njegovih likovnih preobrazb rok in nog!) Da niti ne omenim njegovih »nemogočih nosov«, saj so ti bržčas v oči najbolj bijoča posebnost njegovih ilustracij, ki ne uide niti manj pozornim!) Razpon tega oblikovnega »posmehovanja svetu« seže od karikiranih, na prvi pogled učinkujočih deformacij realne anatomije in predmetnosti pa do izrazno poglobljenih oblikovnih prispodabljanj, ki so rodile v Kozlovski sodbi nekaj nepozabnih »portretov« protagonistov, od Lukeža, Slamorezca, Zaropotaj a in Fiereta do junaka vseh junakov nič krivega grešnega kozla Lisca. Letošnja nagrada tem svežim ilustracijam naj bi bila spodbuda njemu in vsem mladim ilustratorjem, da pogumno sledijo svoji lastni poti, svojim pred- stavam, kakšen naj bi bil bodoči profil naše ilustracije, da bi čim bolj ustrezal in zadovoljeval želje mladega rodu bralcev in použivalcev likovne spremljave naše literature. Obrazložitev žirije za poljudno znanost Izmed predloženih izvirnih poljudnoznanstvenih del je žirija izbrala za priznanje in podelitev Levstikove nagrade za leto 1977 delo prof. dr. Jožeta P a h o r j a Dogodivščine v atomskem inštitutu. Avtor je na 18 straneh srednjega formata (22 X 21 cm) v zgoščenem be- sedilu in privlačnem jeziku pojasnil osnove atomske fizike, opisal fizikalne procese, ki se odvijajo v atomskem inštitutu, pomen in vlogo atomov, izotopov, jedrske energije in tako dalje. Z nevsiljivim vzgojnim pristopom popelje avtor gosta Šilčka po oddelkih atomskega inštituta, ga seznani s fizikalnimi pojmi, kot so atomi, izotopi, po- speševalnik delcev, atomski reaktor, radioaktivnost, atomska eksplozija, vloga urana itd., obenem pa ga opozarja na prednosti in nevarnosti, ki jih pomeni atomska energija za človeštvo. Vse besedilo spremljajo barvne ilustracije — teh je 30, ki so izredno domiselne kombinacije risb in fotografij ter nazorno dopolnjujejo besedilo in plemeniti j o estetsko podobo te izredno sveže in pri- kupne knjižice. Avtor Dogodivščin v atomskem inštitutu je tudi avtor drugih del za mla- dino in priznan pisec strokovnih in znanstvenih razprav ter zasluži vse pri- znanje za svoje delo, s to knjižico pa tudi Levstikovo nagrado za poljudnoznan- stveno literaturo. Žirija meni, da bo to delo opravilo svojo vzgojno in izobraževalno vlogo, saj bo dobro služilo mladini v šoli in zunaj nje. D A N E Z A J C Dane Za je , pesnik in dramatik . R o j e n 26. X . 1929 v Z g o r n j i Javoršč ic i pr i M o r a v č a h . K o n č a l g imnaz i j o v L jub l jan i . Od 1. 1955 z a - pos len kot kn j i žn ičar v Pionirski knj ižnic i v L jub l jan i . P r v o pesniško zb irko ob jav i l leta 1958, p r v o kn j i žno izda jo za mlad ino 1. 1968. O b j a v l j a pesmi , drame, lu tkovne igre. DELA ZA MLADINO Bela mačica. Ilustr. Lidija Osterc. Ljub- ljana, Mladinska knjiga 1968. (Ciciba- nova knjižnica.) Abecedarija. Ilustr. Milan Bizovičar. Ljubljana, Mladinska knjiga 1975. (Velike slikanice.) Levstikova nagrada 1977. Živali na dvorišču. Ilustr. Ludek Ma- na'sek. Bratislava, Mlade leta; Ljub- ljana, Mladinska knjiga 1975. (Ciciba- nova knjižnica.) V cirkusu. Narisal Marjan Manček. Ljubljana, Mladinska knjiga 1976. (Pobarvanke.) Mlada Breda. Po slovenskih ljudskih motivih. Ilustr. Cita Potokar. Ljub- ljana, Mladinska knjiga 1978. (Velike slikanice.) Na papirnatih letalih. Ilustr. Milan Bi- zovičar. Ljubljana, Mladinska knjiga 1978. (Mala slikanica.) Petan Žarko: Obtoženi volk. — Dane Zaje: Kralj Matjaž in Alenčica. — Petelin se sestavi. Ljubljana, Mladin- ska knjiga 1978. (Mladi oder.) MARJAN MANCEK Marjan Manček, ilustrator, karikaturist, grafični oblikovalec. Rojen 3. I. 1948 v Novem mestu. Na ljubljanski filozofski fakulteti štu- diral angleščino in zgodovino, diplomiral leta 1972. Sprva deloval kot pedagog, nato ured- nik pri založbi Mladinska knjiga. Stalno so- deluje na mednarodnih in jugoslovanskih razstavah karikatur. Zdaj živi v Crikvenici in deluje kot svoboden umetnik. KNJIŽNE ILUSTRACIJE ZA MLADINO Kästner Erich: Pikica in Tonček. Ljub- ljana, Mladinska knjiga 1975. (Biseri.) Makarovič Svetlana: Pisano okno. Ljubljana, Mladinska knjiga 1975. (Velike slikanice.) Rodari Gianni: Pravljice po telefonu. Ljubljana, Mladinska knjiga 1975. (Mala slikanica.) Slovenske basni in živalske pravljice. Ljubljana, Mladinska knjiga 1975. (Zlata ptica.) žužek Branko: O lisici-deklici. Ljub- ljana, Partizanska knjiga 1975. (Ma- tjaževa knjižnica.) Balog Zvonimir: Dežela smejalka. Ljubljana, Borec 1976. (Kurirčkova knjižnica.) Mojca Pokrajculja. Ljubljana, Mladin- ska knjiga 1976. (Velike slikanice.) Pavček Tone: Domače živali. Ljublja- na, Mladinska knjiga 1976. (Pobar- vanke.) Pregl Slavko: Odprava Zelenega zmaja. Ljubljana, Mladinska knjiga 1976. (Cicibanova knjižnica.) Suhodolčan Leopold: Na kmetiji. Ljub- ljana, Mladinska knjiga 1976. (Peli- kan.) Suhodolčan Leopold: 7 nagajivih. Ljub- ljana, Partizanska knjiga 1976. (La- stovke.) Zaje Dane: V cirkusu. Ljubljana, Mla- dinska knjiga 1976. (Pobarvanke.) Jurčič Josip: Kozlovska sodba v Višnji gori. Ljubljana, Mladinska knjiga 1977. (Velike slikanice.) Levstikova nagrada 1977. Kästner Erich: Dvojčici. Ljubljana, Mladinska knjiga 1977. (Zlata knjiga.) Kdo bo z nami šel v gozdiček. Ljublja- na, Mladinska knjiga 1977. (Deteljica.) Podkovana žaba. Ljubljana, Mladinska knjiga 1977. (Čebelica. 204.) Pregl Slavko: Priročnik za klatenje. Ljubljana, Borec 1977. (Kurirčkova knjižnica.) Suhodolčan Leopold: Kurirčkov dnev- nik. Ljubljana, Borec 1977. (Kurirčko- va slikanica.) Bevk France: Peter Klepec. Ljubljana, Mladinska knjiga 1978. (Velike slika- nice.) Manček Marjan: Brundo se igra. Ljub- ljana, Mladinska knjiga 1978. (Pe- denjped.) Pregl Slavko: Geniji v kratkih hlačah. Ljubljana, Mladinska knjiga 1978. (Knjižnica Sinjega galeba. 210.) Vegri Saša: Mama pravi, da v očkovi glavi. Ljubljana, Mladinska knjiga 1978. (Cicibanova knjižnica.) Zorman Ivo: Naši kurirji. Ljubljana, Borec 1978. (Kurirčkova zgodovinska slikanica.) JOŽE PAHOR Jože Pahor, doktor fizikalnih znanosti, iz- redni profesor za področje fizika na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Rojen 11. V. 1933 v Ljubljani. Za raziskovalno delo je prejel vrsto nagrad sam ali v skupinah. Njegova bibliografija obsega dolgo vrsto znanstvenih in strokovnih pri- spevkov, v naši reviji navajamo le poljudno- znanstvena dela za mladino. Avtor radijskih šolskih ur, ena od njih je prejela prvo nagra- do na RTV festivalu v Ohridu 1973 v zvrsti izobraževalnih oddaj. DELA ZA MLADINO Knjige Popotovanje skozi skrivnostni svet. Ilustr. Božo Kos. Ljubljana, Cankar- jeva založba 1962. (Planet.) Dogodivščine v atomskem inštitutu. Ilustr. Božo Kos. Ljubljana, Mladin- ska knjiga 1977. (Pelikan.) Levstikova nagrada 1977. Objave v periodičnem tisku za mladino Atomi, ki grade nov svet. Ilustr. Božo Kos. V: Pionir 1963/64, št. 3—9. Šilček na Jadranu. Ilustr. Božo Kos. V: Pionir 1964/65, št. 1—9. Toploto bomo prenašali ceneje. Ilustr. Božo Kos. V: Pionir 1968/69, št. 10. Šilčkova potegavščina. Ilustr. Božo Kos. V: Pionir 1969/70, št. 4. Šilček gradi računalnik. Ilustr. Božo Kos. V: Pionir 1971/72, št. 1—5, 7—10. 7 97