naš aero Letnik XII. Celje, 25. IV. 1973 Številka 2 Druga številka Našega Aera v letošnjem letu je pred vami. Spet smo nekoliko spremenili grafično obliko lista, saj prejšnja po mnenju večine članov kolektiva ni ustrezala — v glavi lista ni bilo našega zaščitnega znaka. No, pomankljivost smo odpravili in odslej se bomo, vsaj upamo tako, srečevali v tej obliki. Podjetje je trenutno v zelo dinamičnem obdobju, tako da nam snovi za to številko ni manjkalo. Nasprotno! Zaradi zanimivosti večine člankov in zaradi želje po tem, da bi obdržali vsaj minimalno aktualnost, smo se odločili, da tokrat izidemo v nekoliko povečanem obsegu. Kar 16 strani branja smo vam pripravili. Največji poudarek želimo dati priključitvi Tovarne celuloze Medvode k našemu podjetju, o čemer bomo spregovorili še dosti več v posebni številki Našega Aera, ki jo za to priložnost pripravljamo in ki bo izšla v drugi polovici maja. Ostali pomembnejši članki, na katere vas želimo opozoriti pa so: Zakaj za OD manj, kot smo ustvarili, v katerem tov. Maks Bastl odgovarja na vprašanja o omejitvah samoupravnega sporazuma, Kako smo poslovali v prvem tromesečju, kjer vas seznanjamo s poslovnimi uspehi, nekoliko več smo spregovorili tudi o sodelovanju s tujimi družbami, tekoči kontroli, marketingu, zlasti pa opozarjamo na članek o uvajanju ustavnih dopolnil in na pripravo za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. V listu boste našli tudi vse vaše stalne rubrike, križanko in literarno prilogo, za katero slišimo, da vam je všeč in jo radi berete. Se to, delavski svet je na svojem zadnjem zasedanju odobril izplačilo honorarjev sodelavcem Našega Aera. S tem ukrepom želimo razširiti krog naših sodelavcev, predvsem želimo slišati več od delavcev v neposredni proizvodnji. Upamo, da se vam bomo s honorarjem vsaj minimalno oddolžili za trud, ki ga boste imeli s sodelovanjem. Pišite nam, vsakega prispevka bomo veseli. Pa prijetno branje! Vaš urednik Japonski časopis o Aeru ■■ V svojem poročilu jeAjapon-ski dnevnik NIKON KEIZAI SHINBUN 27. marca v članku z naslovom POSEL ZA KANZAKI V JUGOSLAVIJI, med drugim zapisal: »Tovarna Kanzaki nas je obvestila, da so dosegli osnovni sporazum s tovarno AERO Celje za ustanovitev skupne firme, ki bo proizvajala in prodajala NC papir (op. — brezsajni AC). Kanzaki je že pred tem izvažal v Vzhodno Nemčijo, s to potezo pa bo zaključil svojo usmeritev po napredovanju na vzhodno in zahodnoevropskem trgu. Skupni načrt je najprej predlagal Aero, sporazum pa vsebuje, kot poroča Kanzaki, naslednje: 1. Kanzaki bo dal tehnično pomoč, ki jo potrebuje Aero za proizvodnjo NC papirja. 2. Aero bo imel ekskluzivno pravico prodaje v Jugoslaviji in vzhodnoevropskih državah, med njimi v Madžarski, Češkoslovaški, Poljski, Vzhodni Nemčiji, Bolgariji, Romuniji, Albaniji. 3. Končni sporazum bodo sprejeli po proučitvi možnosti, vlaganj, tehničnih vidikov, tržnih pogojev itd. Na osnovi tega sporazuma bodo aprila in maja obiskali Jugoslavijo strokovnjaki Kanza-kija, konkretna pogajanja pa se bodo pričela enkrat avgusta ali septembra.« Fotografija zapisa o Aeru v časopisu NIKON KEIZAI SHIN BUN. Kako smo poslovali v prvem trimesečju ? S poslovnimi rezultati doseženimi v prvih treh mesecih 1973 smo lahko povsem zadovoljni. Trimesečno obračunsko-po-slovno obdobje v letu 1973 je dovolj dolgo, da lahko iz doseženih poslovnih rezultatov že sklepamo o smeri, v kateri se giblje naš razvoj, oziroma, po domače rečeno — kam plovemo glede na naloge, ki smo si jih z letnim gospodarskim načrtom zastavili. Vsem nam je znano, da so poslovni cilji za leto 1973 precejšnji, pri čemer mislimo predvsem na predviden obseg proizvodnje in prodaje, ki ga moramo ustvariti, če hočemo, da bo naš dohodek za delitev takšen, da bo zagotavljal nadaljnje višanje standarda vseh zaposlenih. Leto 1973 je za nas pomembno še zaradi nečesa. V tem letu naj bi nova organizacija z ustrezno analitično oceno delovnih mest in z ustreznimi odnosi med posameznimi organizacijskimi enotami prinesla ustrezne rezultate. Rezultate dela bi lahko delili na fizične rezultate in na končni finančni e-fekt teh rezultatov, ki pa je lahko precej nižji od fizičnih in to zaradi od nas neodvisnih vplivov (npr. povišanje cen reprodukcijskih materialov in podobno). Vendar je ponavadi tako, da lahko slabši finančni efekt izboljšamo s povečanim fizičnim obsegom poslovanja, ker s tem zmanjšamo breme fiksnih stroškov poslovanja, kar smo tudi upoštevali v planu za leto 1973. Dokler je povpraševanje po naših proizvodih dovolj veliko, je v vsakem primeru odločilno najprej, kako smo dosegli plan proizvodnje in prodaje, izražen v tonah ali v dinarjih po bruto prodajnih cenah. Analize so nam pokazale, da smo v prvih treh mesecih dosegli in presegli naslednje o-snovne pokazatelje iz trimesečnega »dinamičnega plana«: — količinski obseg proizvodnje v tonah za kemijo in grafiko — količinski obseg prodaje v tonah za grafiko — vrednostni obseg proizvodnje za kemijo in grafiko — vrednostni obseg prodaje za grafiko — produktivnost v dinarjih na zaposlenega za celo proizvodnjo Nismo pa dosegli naslednjih planskih pokazateljev: — količinski obseg prodaje v tonah za kemijo in za celo podjetje — vrednostni obseg prodaje za kemijo in za celo podjetje — vrednost Izvoza v dolarjih K vsemu naštetemu še pripomba, da se rezultati le malenkostno spremene, če za osnovo vzamemo namesto »dinamič- nega plana« (ki upošteva dinamiko gibanj preteklega leta) povprečni mesečni plan, ali tudi plan na osnovi delovnih dni po mesecih. Iz povedanega lahko opazimo, da prodaja slabše sledi planu kot proizvodnja in da je kemični del proizvodnje slabši od grafičnega. Razlogi za to so predvsem v tem, da je skoraj normalno, da proizvodnja v tem času naredi vrednostno precej več kot lahko prodaja iztrži, saj je že treba ustvarjati nujno potrebne zaloge za poletno sezonsko prodajo, ko se ponavadi položaj spremeni v korist prodaje. Za to, da je kemija v prodaji dosegla relativno plan slabše od grafike, kemija sama ni toliko »kriva«. Bolj je »krivo« dejstvo, da je grafika precej presegla plan, pri čemer izredno prednjači prodaja neskončnih obrazcev. Skoraj povsem pa je trenutno zaostala prodaja (in proizvodnja) strojne dejavnosti, še posebej glede na zelo visoko zastavljene cilje te dejavnosti. Izvoz v dolarjih izkazuje po treh mesecih le približno polovico realizacije plana, vendar v tem primeru zaostanek ne pomeni večjega problema, ker pride ravno pri izvozu do izraza sezonski značaj oziroma večji sunki v nekaterih mesecih. To nam potrjujejo tudi podatki o dejansko sklenjenih izvoznih poslih oziroma podpisane pogodbe, ki pa še niso realizirane. Veliko upanje za nadaljnje uspehe nam je dala proizvodnja, ki je dosegla in tudi precej presegla zadane planske naloge, kar daje vse pogoje za uspešnejšo prodajo v bodoče. V primerjavi z minulim letom je dosedaj proizvodnja ustvarila kar 54 % večjo vrednost. Ce približno 10 % odštejemo zaradi vpliva višjih prodajnih cen glede na minulo leto, je še vedno preseganje tolikšno, kakršnega želimo, oziroma je dejansko potrebno. Če uspehe proizvodnje podrobneje analiziramo, vidimo, da smo v malem zaostanku le pri anilinskih in pigmentnih barvah, pri knjigah in prospektih ter v strojni dejavnosti. Pravzaprav pa bi tudi tu težko govorili o zaostankih, ker lahko gre tudi za strukturo proizvodnje, ki trenutno najbolj odgovarja potrebam. Seveda pa tako visoka proizvodnja ni bila zastonj. Delno jo moramo pripisati tudi povečanemu številu zaposlenih, nadurnemu delu in tudi 9 % zvišanju produktivnosti v dinarjih na zaposlenega glede na plan. Zaradi vsega tega smo lahko izplačali osebne dohodke do zgornje meje samoupravnega sporazuma, ki pa nas je tudi o-mejil, da trenutno ne moremo izplačati dejansko doseženih odstotkov za obračun osebnih dohodkov v celoti. Iz vsega povedanega lahko povzamemo, da smo v prvem tromesečju uspešno dosegli osnovne planske naloge, kar se bo moralo ugodno odraziti v končnem finančnem efektu (dohodku). In kar je še pomembnejše, dokazali smo, da bomo ob takem nadaljevanju lahko tudi konec leta 1973 dejali — bili smo uspešni. Peter Požun V MEDVODAH SO REKLI DA Ob 94 % udeležbi na referendumu o pripojitvi k Aeru so bili v Tovarni celuloze le štirje glasovi proti združitvi. Skupno investicijo v proizvodnjo papirja ocenjujejo na 160 milijonov dinarjev. Z referendumom, ki je bil 17. aprila, se je tristočlanski kolektiv Tovarne celuloze Medvode odločil za pripojitev k Aeru. V združenem podjetju bo Tovarna celuloze temeljna organizacija združenega dela. 2e s 1. julijem 1973 pričetek skupnega poslovanja. Posebna komisija pospešeno pripravlja samoupravni sporazum, ki bo uredil vse medsebojne odnose med podjetji. S to združitvijo se Aero povezuje z bazično industrijo, program združitve pa predvideva skupno investicijo v razvoj papirne industrije v Medvodah. Tovarna celuloze v Medvodah ima namreč že vrsto let odobren program za razvoj papirne industrije, vendar doslej ni našla partnerja, ki bi bil pripravljen vložiti potrebna sredstva, saj ta niso majhna. 2e v letu 1975 bodo iz Medvod prišle prve količine posebnih papirjev, ki bodo temeljna surovina za nadaljnje oplemenitenje in predelavo v naših obratih. V Medvodah predvidevajo proizvodnjo osnovnega papirja s prvim premazom za AC brez-sajni papir, proizvodnjo nekaterih drugih vrst papirja, več pozornosti pa bodo posvetili tudi boljšemu izkoriščanju odpadne vode — lužnice, ki ostane po predelavi lesa v celulozo. O vseh obširnih načrtih, o podjetju v Medvodah, ljudeh, ki v njem delajo in o pripravah samoupravnega sporazuma in temeljih, ki jih bo ta vseboval bomo poročali v posebni številki Našega Aera, ki bo izšla v drugi polovici maja. Naše podjetje so že obiskali predstavniki Tovarne celuloze. Kolektiv te tovarne se je v torek, 17. aprila izrekel za priključitev k našemu podjetju. Na fotografiji: gostje so si ogledali več obratov, med njimi tudi obrat pisalnih trakov. S sklepom delavskega sveta smo prejšnji mesec zamrznili vrednost točke za izračun osebnih dohodkov na 1,20 dinarja. Kje so vzroki za ta sklep delavskega sveta je jasno, vendar sodimo, da ne bo odveč še bolj podrobna, utemeljena in razumljiva razlaga. Za razgovor smo zaprosili vodjo finančno računskega sektorja tovariša Maksa Bastla. V; Naj vas najprej naprosimo, da razložite način izračunavanja mase osebnih dohodkov in samoupravni sporazum kot tak. Vsem nam je znano, da smo s podpisom samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov sprejeli kot sestavni del naše notranje zakonodaje na republiški ravni sprejeta načela o delitvi osebnih dohodkov. Glavni namen samoupravnega sporazuma je, da na področje delitve osebnih dohodkov vnese novo kvaliteto dela — samoupravno dogovarjanje o načinu formiranja mase osebnih dohodkov, o najvišjem in naj nižjem osebnem dohodku, o osebnih izdatkih, ki bremenijo materialne stroške ali sklad skupne porabe. S tem naj bi se izognili različnim anomalijam, do katerih je tu prihajalo, saj niso bile redke delovne organizacije, ki so delile pretirane osebne dohodke, ki niso bili rezultat dela, temveč ugodne konjunkturne situacije, v kateri so poslovale. Maso osebnih dohodkov, ki jo smemo izplačevati, izračunamo po dveh kriterijih. Po prvem jo dobimo tako, da kalkulativne osnove po posameznih kvalifi- tabelo, v kateri ugotavljamo kalkulativne osebne dohodke za mesec februar. Tako ugotovljene kalkulativne osebne dohodke smemo povečati še za faktor stimulacije, ki je odvisen od uspešnosti poslovanja, se pravi od ostanka dohodka. Drugi kriterij za izračun mase osebnih dohodkov je zmnožek med pogojno nekvalificiranimi zaposlenimi in zneskom 1.290 din. Število pogojno nekvalificiranih zaposlenih dobimo tako, da izračunamo število zaposlenih po posameznih kvalifikacijah in te kvalifikacije spremenimo v najnižje (primer: en zaposlen z visoko izobrazbo je 2,3 nekvalificiranega delavca). Dobljeno število nato pomnožimo z zneskom 1.290 din in dobimo maso. V primeru, da je za podjetje izračun mase po prvem kriteriju ugodnejši, velja drugi kriterij in obratno. V našem primeru, ko izhajamo iz predpostavke, da bo faktor stimulacije približno tolikšen, kot v preteklem letu, je izračun po prvi metodi ugodnejši. Zato predstavlja za nas najvišjo možno maso osebnih dohodkov iz- Skupin« poklice* «11 delovnih mesi po se moli pf a vnem iporejumu ,rxt, TSSLVSr X u s u fis -C, 1 cc * - sito cvž: * * * a ■ * rat so .. £22» »•«»>" llgolovilev Lalkulalivnih osebnih dohodkov za obdobje od 1 fr*. Jo JU 197?>, A. (z eno dec ime II na osnovi pletenih ur ileleM SS S4 IS S* Sl EH Vsote neto kalkuletivnih osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu (v din s parami) (SO) Us. Vi- A<6 m m h« 'li' 0'š H n M >5 * 3 Z P 0 p k, j s f šot **. oMobp ^ neto I»pletli« po potomkah o delu ■ kupni poretenl neto kaJkulauvei ___________________________ cttssiz uzrzzsr ™ m 8 I < I tž a>. 9".: 01 t 'o' 'H lil t6L im i 09 5 9030 j n°o 5.8600 imi 109 = SIMI U S9)S|0|3| tleli i 05 M 15 0 0 0 imo Obrazec na fotografiji prikazuje način izračunavanja mase osebnega dohodka Prvi je v tem, da morajo v vsakem podjetju, kjer pripravljajo nov sistem nagrajevanja, računati z določenim povišanjem mase osebnih dohodkov. Pri nas je ta razlog prišel še posebej do izraza, saj smo z novim sistemom nagrajevanja morali uskladiti dva različna pravilnika o nagrajevanju — Pravilnik starega Aera in Cetisa. Osnovno načelo tu nam je bilo, da nihče ne sme dobivati nižjega osebnega prejemka, kot ga je dobival po starem pravilniku. O plačilnih razredih le to, da sodim, da smo bili v večini primerov realni. 2e samo dejstvo, da je pri razporejanju delovnih mest v razrede sodelovalo največje možno število ljudi — vsi vodje in vsi zaposleni (javna razprava), nam priča, da smo se v največji možni meri izognili vsem subjektivnim vplivom. Drži pa tudi dejstvo, da vsem ni možno ustreči, posebno še ne pri urejanju tako občutljivega področja, kot je delitev osebnih dohodkov. V.; Ali samoupravni sporazum v današnji situaciji ne pomeni neke vrste destimulacije za neposredne proizvajalce in delo tovarne same? Trenutna situacija, v katero nas je privedel samoupravni sporazum, in ko ne moremo v • celoti izplačati doseženih osebnih dodohdkov, je za neposredne proizvajalce na vsak način destimulativna. Upravičeno smo lahko pričakovali, da bo z začasno zamrznitvijo točke na vrednosti 1.20 din produktivnost stagnirala. Vendar so nam podatki o gibanju proizvodnje v mesecu marcu pokazali, da vlada v našem kolektivu izredna samoupravi jalska zrelost, saj smo v marcu ponovno dobro delali. Člani kolektiva se dejansko zavedajo, da le s pridnostjo in prizadevnostjo, pa čeprav ta v danem trenutku ni v celoti nagrajena, največ prispevajo k napredku našega Aera. V.: Kako, da smo v januarju še lahko izplačali višji stimulativni dodatek? V mesecu januarju smo prvič obračunavali osebne dohodke po novem pravilniku. Zaradi tega tudi ni bilo moč povsem na- tančno oceniti našega položaja v odnosu na samoupravni sporazum. Pričakovali smo sicer, da bomo z izplačilom za januar prekoračili dogovorjeno maso osebnih dohodkov, vendar z ozirom na to, da kolektiva nismo mogli pravočasno obvestiti o nastali situaciji, smo menili, da je edino pravilno izplačati dosežen odstotek v celoti. V.: Mnogi menijo, da je danes samoupravni sporazum že zastarel in bi ga bilo treba popraviti. Kako, da je sorazmerno še ne dosti star sporazum tako hitro zastarel? Ali obstajajo realne možnosti za spremembo samoupravnega sporazuma in kdaj se jih lahko nadejamo? Kako je s temi stvarmi v sosednjih republikah? Krivično bi bilo, če bi zaradi problemov, ki nastajajo okoli samoupravnega dogovarjanja o delitvi osebnih dohodkov pripisovali sporazumu, da je tako hitro zastarel. Prej je treba smatrati, da še ni v celoti dozorel in ga je potrebno nenehno dograjevati. Realno je pričakovati, da bo sporazum v kratkem doživel bistvene popravke. Potrebno bo doseči tudi medrepubliški dogovor o enotni politiki nagrajevanja. Sedaj namreč že tudi druge republike pristopajo k sporazumom. V.: Kam bom namenili sredstva, ki jih ne moremo izplačati? Bo ta denar za ljudi, ki so ga ustvarili na nek način izgubljen, ali pa bomo ta sredstva lahko na kakršenkoli način porabili v korist vseh zaposlenih? V primeru sprostitve sporazuma, ki jo v dani situaciji lahko kmalu pričakujemo, so ta sredstva, ki jih trenutno ne moremo izplačati, še vedno rezervirana za naknadno izplačilo. V kolikor pa sredstev ne bi bilo mogoče izplačati, bo delavski svet tisti, ki bo odločal o njihovi razporeditvi. Možnosti za uporabo teh sredstev v skupno korist je mnogo. Za ta sredstva lahko kupimo nova stanovanja, lahko jih namenimo kot naš prispevek stabilizaciji... Na vsak način — za kolektiv ta denar ni izgubljen in gotovo ga bomo namenili tja, kamor bo želela večina članov kolektiva. Nov proizvod V letošnjem letu načrtujemo pričetek proizvodnje cele vrste novih proizvodov, ki naj bi popestrili našo proizvodnjo in pokazali nove možnosti za razvoj podjetja. Teče že redna proizvodnja vložkov za nalivna peresa, kmalu pa bo na trgu tudi lakirani transparent, za izdelavo matric za kopiranje. kacijah, ki jih določa samoupravni sporazum, pomnožimo s številom zaposlenih na osnovi vkalkuliranih delovnih ur. Na ta način dobljen znesek povečamo za dodatke, ki so prav tako samoupravno dogovorjeni (primer: nadurno delo, nočno delo itd.). Zaradi lažjega razumevanja naj to razlago popestrimo s račun, ki temelji na pogojno kvalificiranih zaposlenih. V; Kje so vzroki, da imamo v Aeru tako veliko maso osebnih dohodkov? Ali smo ob uvajanju nove organizacije le bili preveč radodarni z dodeljevanjem visokih plačilnih razredov? Razlogov za tako veliko maso osebnih dohodkov je pri nas več. V januarju je stekla redna proizvodnja vložkov za nalivna peresa. Celotna proizvodnja je v naših rokah — v naši tovarni nastaja vse, od plastičnih ovojev do črnila, s katerim so ti polnjeni. Izdelava tega artikla je izredno zahtevna, terja posebno natančnost in kontrolo. Ker je povpraševanje po tem izdelku zelo veliko, smatramo, da ne bo preveč težko z njim prodreti na trg. V planu smo si zastavili nalogo proizvesti 1 milijon teh vložkov, vendar je že sedaj jasno, da bo presežek velik. 3-------------------a— Raziskava tržišča vse pomembnejša Z novo organizacijo podjetja so se ustanovila tudi nekatera popolnoma nova delovna mesta in službe. Danes bomo spregovorili nekaj več o delu raziskovalcev trga in službe marketinga. ZAKAJ PROUČEVATI TRZlSCE Naj nujnost proučevanja tržišča prikažemo s slikovito primero. Pilot ne bi tvegal in vodil neko sodobno letalo, če ne bi imel v pomoč kopice instrumentov — radar, radio, meteorologe in druge pomožne informacije. Prav tako si noben proizvajalec ne more dovoliti, da njegovo podjetje upravljajo in vodijo po občutkih in sreči. To velja tako za velika podjetja, ki se tega že zavedajo, kot tudi za male in srednje proizvajalce, ki še niso dojeli pomena raziskav tržišča. Zaradi močne konkurence postaja danes osvajanje tržišča vse težavnejše. Uspešno prihodnost si bodo zagotovili le tisti, ki trg že danes sistematično proučujejo. NALOGE RAZISKAVE TRGA Glavni cilj je dobro poznavanje tržišča in prilagajanje njegovim zakonitostim. Raziskava trga zajema tržišče gotovih izdelkov, poleg tega pa še trg surovin, polizdelkov in delovne sile. Proučevati je treba metode distribucije, cene, kupce itd. Osnovno vprašanje, na katerega mora raziskava odgovoriti pa je: kje, kdaj, kaj in zakaj kupujejo potrošniki. PLANIRANJE IN RAZVIJANJE Le z metodo planiranja lahko dosežemo cilj. Sistematično razvijanje pa omogoča hitro in zanesljivo rešitev določenega problema pri raziskavi trga. Analiza tržišča se dopolnjuje z opazovanjem. Prvotne raziskave pa je potrebno opraviti s pomočjo vprašanj. UPORABA STATISTIČNIH PODATKOV Te podatke je treba uporabljati previdno, ker številke lahko lažejo. Povprečja in srednje vrednosti so še posebej varljiva. Matematične osnove za razne delne preizkuse pa tvorijo verjetnostni računi in statistične ocene. METODE VPRAŠEVANJA Vprašanja zastavlja tisti, ki proučuje tržišče. Pri tem izbira več načinov z ozirom na čas, cilj in obseg raziskovanja. iskave tržišča. Cilj tega proučevanja je, da se najdejo najboljši pogoji za propagando. VLOGA PROUČEVANJA TRZISCA V PODJETJU Naloge raziskave tržišča so danes tako vsestranske in zahtevne, da je za uspešno delo na tem področju nujen poseben tim, ki deluje v sklopu marketinga. Poleg izobrazbe je za tako delo potrebno še dodatno izpopolnjevanje v posebnih tečajih in seminarjih. VPRAŠEVALNIKI IN IZPRAŠEVANJE To ni več zgolj strokovni ampak tudi psihološki problem. Samo dobro obdelana tehnika izpraševanja in vprašalnikov lahko pripelje do uspeha in zanesljivih informacij . POTEK PROUČEVANJA Najprej je potrebno natančno postaviti in opisati probleme, nato pa se prične iskanje materialov, njihova analiza in raz- laga, glede na rešitev cilja. Med mnogimi je treba izbrati najboljše rešitve in rezultate analiz izčrpno tolmačiti. Nek proizvod za potrošnika ni samo to, kar stvarno predstavlja, ampak to, kar potrošnik o njem misli. Iz analize tržišča nastajajo ideje za hitro prilagodljivost proizvodnega programa novim zahtevam tržišča. Branko Fale V jasnitu in selotejpu že tekoča kontrola V letošnjem letu smo pričeli s tekočo kontrolo proizvodnje. To za sedaj opravljajo le v obratih jasnita in selotejpa. V kratkem pa bodo tekočo kontrolo vpeljali tudi v obrate impregniranih papirjev, matric in barv. Tekoča kontrola je eden prvih vidnejših dosežkov nove službe kakovosti. Konec lanskega in v začetku letošnjega leta je stekla tekoča kontrola v obratu jasnit in selotejp. To je eden prvih vidnejših rezultatov novo ustanovljene službe kakovosti. V Jasnitu je pričela z delom tekoča kontrola že oktobra lanskega leta in traja že skoraj pol leta, medtem ko v obratu selotejpa teče že dva meseca. Trenutno je tekoča kontrola v obeh obratih organizirana le v prvi izmeni, v najkrajšem času pa bo prešla tudi v drugo in po potrebi celo v tretjo izmeno. hodi v določenih časovnih obdobjih od stroja do stroja, od delovnega mesta do delovnega mesta, od faze do faze in kontrolira vsak posamezen polizdelek in izdelek po predpisanem načinu in metodah. Rezultate svojih opazovanj in meritev vpisuje pri vsakem obhodu v posebne statistične kontrolne liste (na sliki), iz katerih lahko vsak zainteresirani takoj razbere najosnovnejše podatke in karakteristike, ki vplivajo na kakovost nekega polizdelka ali izdelka. Na spodnji strani lista je ni pogoji, surovina, pa tudi vsak posamezni delavec. Vse to je na statističnem kontrolnem listu ločeno in dobro razvidno. Na osnovi vseh teh podatkov in karakteristik je možno hitro ukrepanje in še pravočasno preprečevanje slabe kakovosti. V kasnejši fazi tekoče kontrole je predvideno še natančno ugotavljanje vseh vrst izmeta in stimulativno nagrajevanje glede na kakovost. Po jasnitu in Selotejpu je prva na vrsti vpeljava tekoče kontrole v obratu impregniranih Primer statističnega kontrolnega lista v obratu Jasnit RAZISKAVE NA PODROČJU REKLAME Danes postaja reklama vse pomembnejša. Prav zaradi tega so raziskave na področju propagande najvažnejša naloga raz- Bistvo tekoče kontrole je v stalnem spremljanju in ugotavljanju kakovosti polizdelkov in izdelkov med samo proizvodnjo, torej, ko je kakovost še v fazi ustvarjanja. Tekoči kontrolor diagram, ki nazorno kaže skupno število napak ali slabih komadov na en obhod tekočega kontrolorja. Seveda je vzrok teh napak ali slabih komadov lahko stroj, naprava, orodje, delov- papirjev, pa v obratu matric in barv, medtem ko je začetek uvajanja tekoče kontrole v grafiki predviden v drugi polovici letošnjega leta. Andrej Sušterič V vprašanju, ki je bilo naslovljeno sindikalnim organizacijam našega podjetja, je bilo nanizanih nekaj vprašanj, ki se nanašajo na problematiko obveščanja članov delovne skupnosti o delovanju sindikata. Na zastavljena vprašanja lahko odgovorim v imenu sindikalne organizacije grafike in s tem izključujem možnost, da so razmere na tem področju v ostalih dveh sindikatih enake. Nikakor ne morem deliti mnenja z referentom za obveščanje, v katerem pravi, da naša osnovna organizacija sindikata tako vztrajno zanemarja obveščanje delovne skupnosti. Tudi ne menim, da je obveščanje le naloga referenta za obveščanje, ne pa tudi naloga sindikalne organizacije. V dokaz temu naj navedem, da smo na svojo 1. sejo, ko smo imeli na dnevnem redu vsebinsko precej resne in odgovorne stvari, referenta za informacije povabili z namenom, da obvesti člane delovne skupnosti o poteku in sklepih sestanka. Kljub temu da se sestanka, verjetno iz opravičljivega vzroka, ni mogel udeležiti, smo mu takoj po sestanku dostavili zapisnik, ki mu je omogočil, da je preko Informacij vse zainteresirane informiral o sklepih sestanka. Na naslednjih sestankih smo obravnavali vsebinsko manj pomembne stvari, zato smo smatrali, da na sejo ni potrebno vabiti referenta za obveščanje. Izjema je bil zadnji sestanek, na katerem smo govorili o akciji, ki je ravno te dni v teku med vsemi člani našega kolektiva. O zaključkih tega sestanka sem referenta za obveščanje osebno seznanil, rezultat tega razgovora pa je bil izid posebne številke Informacij, preko katere smo vse člane kolektiva seznanili z namenom in potekom akcije. Ko govorimo o izidu posebne številke Informacij, naj omenim mimogrede še to. Referent za obveščanje je bil dovolj jasno in nedvoumno obveščen, da organizirajo to akcijo vsi trije sindikati skupaj z aktivom Zveze mladine, vendar kljub temu v Informacijah aktiv ZM ni nikjer omenjen. Opozoriti pa moram še na en vidik obveščanja, za katerega menimo, da je eden boljših oz. učinkovitejših. V mislih imam neposredno izmenjavo vprašanj in informacij med člani izvršnega odbora sindikalne organizacije in člani celotnega kolektiva, ki so nas na občnem zboru tudi izvolili za svoje predstavnike. Opozoriti moram, da smo se te oblike medsebojnega obveščanja že nekajkrat uspešno poslužili. Ob koncu naj izrazim še mnenje, ki ga verjetno delim še z ostalimi člani sindikalne organizacije grafike. Obveščanje delovne skupnosti o svojem delu nismo zanemarjali v tolikšni meri, kot je to moč razbrati iz vprašanja, kljub temu pa priznam, da bi lahko na tem področju še več storili. Predsednik Zvone Hudej Q kušala bom na kratko opisati delo sindikata od izvolitve pa do danes in obenem postaviti tudi nekaj vprašanj. 26. 1. 1973 smo sklicali občni zbor sindikata kemije Celje in žal ugotovili, da je bila udeležba minimalna, čeprav vemo, da šteje kemija Celje okrog 500 zaposlenih. Na samem občnem zboru so postavljali vprašanje: kje so naši komunisti, kje vodilni (razen službeno odsotnih), kje je mladina in nazadnje tudi, kje je naš referent za obveščanje, ali ne čuti dolžnosti, da bi se udeležil sindikalnega občnega zbora, da bi informiral člane delovne skupnosti o samem poteku zbora in tudi o tem, da so se sindikati že takrat osnovali po predvidenih TOZD. KONTO — račun mijsko-gumarske industrije o TOZD, ki sva se ga poleg predsednika DS, sekretarja ZK in glavnega direktorja udeležila tudi predsednika sindikata kemije Celje in Šempetra. Predsedniki vseh 3 sindikalnih organizacij smo v tesni povezavi in skupno rešujemo tekoče naloge, redno hodimo na seje samoupravnih organov, da smo na tekočem o dogajanjih in gospodarjenju v podjetju. Zato želimo, da bi tudi referenta za obveščanje imeli priliko večkrat srečati. Vidiš, tov. referent za obveščanje, koliko bi lahko zapisal, če bi te res zanimalo, kar bi te naj, pa ne bi bilo treba prosjačiti in ne bi bilo več žalostno, SALDAKONTI — knjiga tekočih računov CICERO — vrsta tiskarskih črki tiskarska merilna enota za velikost črk (12 enot = 4,53 mm) KALKULACIJA — preračunavanje cene; izračunavanje sestavnih delov proizvodne in prodajne cene. Račun cene vnaprej na podlagi predvidenih stroškov SALDO — razlika med izdatki DEVALVACIJA — razvredno-in prejemki ob sklepu raču- tenje; zmanjšanje vrednosti nov; stanje blagajne denarja v primerjavi z zlatom. Zakaj tako? Sindikalna organizacija je brez dvoma med najpomembnejšimi družbeno-političnimi organizacijami vsakega podjetja. Ni potrebno naštevati, kje so njene naloge, odveč bi bilo na tem mestu razpravljati o vseh vidikih dela sindikalne organizacije. V svojem vprašanju se mislim omejiti le na en vidik njenega dela, na obveščanje delovne skupnosti. Zavedam se, da obveščanje ni bistvena naloga sindikata, da leže naloge predvsem drugje, a vseeno si ne morem kaj, da se ne bi vprašal, zakaj vse tri osnovne organizacije sindikata v Aeru tako vztrajno zanemarjajo obveščanje delovne skupnosti. Morda menijo, da to ni njihova, ampak predvsem moja nalogal V tem se strinjam z njimi in priznam del krivde, ki jo nosim sam, vendar... Vprašujem se, zakaj je mladinski aktiv dovolj skrben in o vseh vidikih svojega delovanja redno obvešča referenta za obveščanje, zakaj dela to tudi osnovna organizacija ZK? Ali je res zgolj novinar tisti, ki mora tekati okoli in vrtati, celo prosjačiti, da mu kdo kaj pove? Trdno sem prepričan, da boste na to vprašanje odgovorili nikalno. Da bodo stvari jasne, le še to: nihče ne zahteva, da sindikat sam piše o svojem delu, nihče ne zahteva pripravljenih člankov, vprašanj, razprav, zahtevamo pa, govorim v imenu celotne delovne skupnosti, ki mora biti obveščena o delu organizacije, v katero je včlanjena, da nas o svojem delu obveščate. Vse kar bo potrebno napisati, bom napisal sam, vendar moram najprej vedeti, da se nekaj sploh dogaja. Kaj menite o tem, tovariši iz sindikata? Naprošam tovariša Zvoneta Hudeja, tovarišico Amalijo Šket in tovariša Staneta Satlerja za odgovor. Branko Stamejčič referent za obveščanje Sindikat grafike VPRAŠUJEMO OGOVORITE Sindikat kemije Celje Novo izvoljeni IO sindikata kemije Celje se je v mesecu februarju že sestal in konstituiral. Razpravljali smo o razdelitvi sredstev za tekoče leto in bili mnenja, da je potrebno pripraviti predlog in ga uskladiti še z ostalimi sindikati Aera; o praznovanju 8. marca, o letnih dopustih, regresih in letovanjih. Slednje nam je že pripravila komisija za družbeni standard in posredovala preko Informacij. Na koncu smo razpravljali tudi o TOZD v podjetju, koliko se jih predvideva, kakšne naj bi bile njihove pristojnosti in smo bili po razpravi enotnega mnenja, da je čimprej treba obvestiti člane delovne skupnosti o koristih, perspektivah in o uveljavljanju samoupravnih pravic v TOZD. V mesecu marcu je bil v Ljubljani sklican plenum ke- če ni obveščen tisti, ki bi moral obveščati. Le s korajžo pridi med nas v proizvodnjo, kajti prav tukaj se pojavlja največ perečih problemov, za katere bi bilo zaželjeno, da dosežejo svoj odmev tudi v našem glasilu, zastavljaj nam vprašanja, z veseljem ti bomo odgovarjali, (eni manj, drugi bolj) in ne boš imel težav pri pisanju. Se nekaj, bila sem prepričana, da je referent za obveščanje tisti, ki naj bi prišel in nam članom izvršnega odbora sindikata zastavljal vprašanja, če pa je tako, da ga moramo poiskati in ga o vsem obveščati, mu bomo skušali ugoditi, da bo imel čim lažje delo. Tovariški pozdrav! Predsednik sindikata kemije Celje Malčka Šket Sindikat kemije Šempeter Vprašanje, ki ga zastavljate, je vsekakor aktualno, čeprav se zavedam, da bistvena naloga sindikata ni obveščanje. Je pa vsekakor ena izmed zelo pomembnih. Priznam, da smo to nalogo doslej malo zanemarjali, zato je nujno in potrebno, da tudi obveščanje o delu sindikata čimprej in čimbolj populariziramo. Zagotavljam vam, da vas bomo o svojem delu še obveščali, od vas pa seveda tudi pričakujemo, da se boste naših sej redno udeleževali. STANE SATLER predsednik sindikata kemije Šempeter Predsednikom sindikata se v svojem in v imenu uredniškega odbora za odgovore najlepše zahvaljujem. B. S. Naj takoj v uvodu povem, da smo na seji uredniškega odbora dolgo razmišljali o tem, kakšno vprašanje naj kolektivu zastavimo tokrat. Menili smo, da bi morali izvedeti za mišljenje kolektiva o pridružitvi Tovarne celuloze Medvode k našemu podjetju, istočasno pa smo se zavedali, da smo o tej priključitvi doslej premalo obveščali. Naj zato v uvodu pojasnim to molčanje. O načrtih za združevanje smo vedno veliko pisali in že nekajkrat (zadnji primer je bil ob pogovorih s papirnico Radeče) smo dogajanja v naših napovedih in razmišljanjih prehiteli. Tudi v Medvodah imajo s tem že bogate izkušnje in tako je prišlo do tega sklepa, naj raje čim manj pišemo in to raje nadoknadimo kasneje, ko bodo stvari za pisanje zrelejše. Tega smo se potem tudi držali. Kljub temu z malo anketo ril bilo prehudih težav, ljudje so v večini primerov vedeli, za kaj gre, vsi pa pogrešajo podrobnejših intormacij. Naj ponovim, da pripravlja uredniški odbor posebno številko Našega Aera, ki jo bomo v celoti posvetili razmišljanjem o perspektivah sodelovanja s tovarno celuloze v Medvodah, predstavili pa vam bomo tudi njihov tristočlanski kolektiv. Za razumevanje o zamudi z obveščanjem o pridružitvi Tovarne celuloze Medvode k Aeru se vsem članom delovne skupnosti najlepše zahvaljujemo. JOŽICA DEMIROVIČ: Me- nim, da je združevanje manjših podjetij v večja pametna poteza, če prinese višjo proizvodnjo, boljšo prodajo in v zvezi s tem tudi boljši dohodek. Vendar podrobnosti v zvezi s tovarno celuloze v Medvodah ne poznam, ker so bile informacije doslej precej skope. EDO BELAK: Papir kot surovina predstavlja v našem proizvodnem programu veliko postavko. Od priključitve medvo-ške tovarne celuloze zato pričakujemo boljšo oskrbo s papirjem, na drugi strani pa tudi odlične možnosti za realizacijo programa AC papirja z Japonci. STANE BRINOVEC: Od priključitve pričakujem veliko. Predvsem se nadejam hitrejšemu razvoju podjetja in velikem zmanjšanju komplikacij pri nabavi papirja. Dobro vemo, da je bila ta v preteklih letih največji problem podjetja. Prav zaradi tega priključitev tovarne celuloze podpiram. Vsem današnjim anketirancem smo zastavili eno samo vprašanje: »Kaj mislite o priključitvi Tovarne celuloze Medvode k Aeru?« Takole so odgovarjali: FRANC PUKL: Stanja v Medvodah ne poznam, zato težko karkoli rečem v zvezi s tem. Informacije o podjetju, ki se nam pridružuje, so preskope. Po velikosti tovarne sodeč, pa zmogljivosti v Medvodah niso zelo velike, iz česar sklepam, da bodo potrebna dokajšnja vlaganja v modernizacijo tovarne. Le tako bomo lahko vsaj delno krili naše potrebe po papirju. EMA SESLER: Združevanje podjetij je pametna rešitev, ki omogoča večjo realizacijo proizvodnje, prodaje in seveda tudi višji dohodek. Vendar pa o integraciji s Tovarno celuloze nisem skoraj nič brala in zato ne morem v zvezi z njo povedati ničesar. MARJAN HAUPMAN: Integracija s Tovarno celuloze v Medvodah je po mojem mnenju zelo pametna poteza. Zagotavlja nam celulozo, ki je osnovna surovina za proizvodnjo papirja. Menim, da so vlaganja v bazično industrijo, do katerih danes vse češče prihaja, zelo pomembna in pravilna. MAKS BASTL: Menim, da je kombinacija z Medvodami zelo posrečena, predvsem z ozirom na vertikalno povezavo, po kateri bomo imeli v okviru svoje proizvodnje vse od celuloze do neskončnega obrazca. To nam bo omogočilo konkurenčnost tako na domačem kot tudi na tujem trgu. RAFKO DOBROTINŠEK: Vsaka združitev, ki omogoča boljše sodelovanje in večjo proizvodnjo je pozitivna in jo lahko samo pozdravim. Podrobnosti v zvezi s Tovarno celuloze v Medvodah pa so mi žal neznane, zato o tej združitvi ne bi mogel kaj dosti več reči. OSEBNE VESTI Odšli so v pokoj Tudi tokrat objavljamo nekaj vrstic o sodelavcih, ki so se v zadnjem času upokojili. 1. aprila je odšel v pokoj vodja kadrovsko-socialne službe in dolgoletni sekretar osnovne organizacije ZK tovariš TONE ERJAVEC. V podjetje je prišel 1967. leta na delovno mesto pomočnika sektorja. Vsa leta je prizadevno deloval in ogromno vlagal tako v strokovno rast splošnega sektorja in napredek kadrovske službe, kakor v druž-beno-politično izgradnjo kolektiva in širše celjske skupnosti. Brez vsakega dvoma je bil eden izmed nosilnih tvorcev zdravih, naprednih in socialističnih odnosov v naši delovni skupnosti. Kot stalnemu in zvestemu sodelavcu Našega Aera se mu uredniški odbor zahvaljuje v upanju, da bo z nami še vnaprej sodeloval. KOSABER JOŽEFA, knjigovu-ška delavka, upokojena po več kakor 27 letih dela v podjetju. Bila je članica prvega delavskega sveta leta 1950. Skupaj je imela mandat v petih delavskih svetih. Vsestransko smo ji hvaležni za njeno delo in sodelovanje v podjetju in ji želimo obilo zadovoljstva in zdravja v pokoju. Skoraj 10 let je delal z nami SPILAK IGNAC, zidar. Invalidsko se je upokojil v začetku aprila. Marsikatera sprememba prezidava, dozidava ali zazidava se je v tem času naredila v podjetju, pri kateri je ŠPILAK mešal malto in vestno opravljal svoje delo. Želimo mu še veliko zdravih let in se mu zahvaljujemo za vloženo delo. CONSOLARI ROSITA, zastopnica podjetja v Zagrebu nas je od jeseni leta 1964 uspešno zastopala v Zagrebu in nas povezala z največjimi hrvatskimi podjetji. Vse do upokojitve februarja letos je bilo sodelovanje uspešno, korektno in koristno za obe strani. Zahvaljujemo se ji za sodelovanje in kličemo — še veliko zdravih in zadovoljnih let. ZAHVALA V imenu vseh upokojencev se zahvaljujem članom kolektiva za izkazano pozornost v lanskem letu. V novem letu vam želimo veliko uspehov in delovnih zmag Cilka Šeško 0 prepihu Ali že veste, zakaj je v podjetju vedno toliko prehlajenih? Najbrž zato, ker so v obratu II. stalno odprta vrata pri vratarski loži in je zato neprestano prepih. Še bolj zdrave od Aerov-cev bi ta prepih pobral. (Niko) Prvoaprilska Odbor za stanovanjske zadeve je na svoji seji 1. aprila 1973 sprejel pomemben sklep o nakupu 200 novih sodobnih, že opremljenih stanovanj v novih stanovanjskih blokih, katerih gradnjo je prav v teh dneh zaključilo naše renomirano podjetje »GRAD V OBLAKU«. Stanovanja bodo dodelili zgolj zaposlenim v neposredni proizvodnji. Vsekakor pohvale vredna odločitev odbora za stanovanjske zadeve. Jasna bi rada živela Posamezne snežinke so počasi padale z neba. Otroci so se sankali po hribu ob robu mesta. Smejali so se in klicali drug drugega. Jasna je hodila počasi ob vznožju hriba. Gledala je vse te nasmejane malčke in zdelo se ji je neskončno lepo, da so mali tako zelo veseli. Rada bi se jih dotaknila, rada bi čutila njihova topla lička. Lepo je bilo. Stala je in opazovala otroke dokler je ni zazeblo. Potem se je počasi odpravila po poti naprej. Pot je vodila iz mesta in po njej ni hodilo mnogo ljudi. Nihče od tistih redkih posameznikov, ki jih je srečevala, se ni zmenil za dekle, ki je počasi hodilo mimo njih in brcalo snežne grude. Jasna je bila veliko sama. Toda to pot si je prvič samote tudi želela. Spreletel jo je mraz. Zahotelo se ji je kave, tople kave, ki tako dobro de. A tudi kavo so ji zdravniki prepovedali. Roke je zakopala globlje v žepe in šla naprej. Težko je sprejela resnico, da ji je ostalo še čisto malo časa. Nekomu bi želela reči, da je to krivično, a to ne bi ničesar spremenilo. Zato ji bo za vse, kar bi še želela narediti, doživeti, kar naenkrat zmanjkalo časa. Sicer pa je čas odmerjen vsemu živemu. Mogoče so se pa zmotili; morda ima pa še prav toliko časa kot drugi mladi ljudje. V sebi ie naenkrat začutila neustavljivo moč. Lahko bi še toliko naredila. Doslej ji niso dali možnosti, odslej pa ne bo več dovolj časa za to. Na poti je bilo vedno več snega. Bližala se je gozdu. Obstala je ob majhnem boru, ki je, šibeč se pod težo snega, rasel ob robu poti. Zelo lep je bil. Ob pogledu nanj se ji je zazdelo, da posluša glasbo. Snežinke so ji že čisto pobelile plašč. Ustavila se je pred borom. Naenkrat se ji je zazdelo, da stoji pred prestrašenim možicem. Vprašala ga je: »Hej, bratec, kaj praviš, je mraz?« Spomnila se je, da se ne sme tako prismuknjeno vesti, ker bi lahko prišel kdo mimo. Potem si je rekla, da je zdaj pravzaprav vseeno. Zato je nadaljevala s pogovorom: »Veš, bratec, ta moja ljubezen, ljubezen do življenja, do ljudi, do resničnosti, ta bo težje umrla kot jaz. Veš, bratec, strah me je. Pa ni nikogar, ki bi mu lahko rekla, kako se bojim konca. Hočem ljubiti ljudi, življenje, resničnost. Uporna je ta moja ljubezen in ne bo dovolila, da bi jo pre- magala čisto navadna bolezen. Ne in nel Kaj praviš, bratec? Da ne gre vedno tako? Mar misliš, da bo življenje teklo naprej, kar tako, brez moje prisotnosti. Ljudje bodo praznovali, se veselili in žalostili, mene pa ne bo več? To sem domišljava, mar ne? Res sem prismuknjena!«, si je rekla. A z borom se je pogovarjala še naprej, o njem, ki je nikoli ne bo ljubil, o lepoti sončnega zahoda, o mrazu in glasbi. Nič več se ni zdela sama sebi prismuknjena. Samo samotno je živela, to je bilo vse. »Veš kaj, bratec, če bom pre- živela, te pridem drugo leto obiskat. Rasti in širi svoje veje in drugo leto boš velik in košat.« Obrnila se je nazaj proti mestu. Korak ji je bil prožnejši, kot da bi ji ta pogovor vlil novega zaupanja, novih moči. Spet je zaslišala otroške vzklike. Otroci so se še vedno sankali in lica so jim žarela. Lahko jih je spet gledala, kako so vztrajno vlekli sani navkreber in se podili po hribu navzdol, se smejali, smejali... Dora Rovere TAM BOM MIRNO SPAL Ko korak v steni mi je zastal, zadnjič sem gorski ti pozdrav poslal. Moj korak za vedno je obstal, pod vznožjem gore bom za vedno — mirno spal. Omahnilo moje truplo bo v globok prepad, tja kjer ne raste trava, cvetje ne cveti, tam v temni skalnati razpoki, truplo moje obleži. Le nikar ne jokaj dekle, pazi raje nase, na svoj korak, saj veš, da želel sem si le, naj ne razočarajo te nikdar, ne gore. Končal bom kot tovariši so moji, ker nisem te poslušal rad, izbral poti samotne sem si, svoje a bolje, da sem sam zgrmel v prepad. Ne išči kje moj grob leži naj name spomin se ti ne budi, naj v srcu tvojem ljubezen do gora, še naprej cveti, česar naužil se nisem jaz, naužij se ti. Cvet v strmi steni tam cveti, naj srce ga nikdar ne želi, saj poln je radosti in krvi, zaradi njega življenje se gubi. Jani UREDITEV PROMETA Odkar je v Celju pričela delovati vlečna služba je tudi v podjetju prišlo nekomu na misel, kako bi uredil promet pri nas. Namreč vsak, ki se pelje mimo vratarja v obratu Cetis z vključenim motorjem na mopedu, mora plačati 2 NOVA DINARJA KAZNI. Živeli racionalizatorji ... Kaj pa, če je kaj? Nekega dne sem se načelno spremenil. Zaslonil sem okno z zatemnitvenim okvirjem, prižgal luč in zmetal v zaboj vse, kar je bilo starokopitnega: molitvenike, bogce, slike, knjige in legitimacije. Zabil sem zaboj, odslonil okno in zadihal popolnoma svobodno. Po tisti zaboj je prišel svak in ga zapeljal sebi domov, k Sv. Magdaleni, kjer je mežnar in organist. Zadnjič stopim k zdravniku zaradi zgage. Trka po hrbtu, me tipa, posluša zadaj in spredaj, »napumpa« mi levico. Nato mi blekne v obraz: »Skleroza! Ne, ni resi Skleroza, začetek!« Domov grede sem filozofiral: »Skleroza, to je kap. Da, kap-, če je kap, je smrt in če je smrt...« Takrat se mi je sprožila tisočkrat prekleta misel — kaj pa, če je kaj? Po smrti namreč. Dobil sem možgansko trakuljo. Z njo sem se prebujal, z njo sem hodil v službo, v menzo, na sestanke in stalno mi je potrkavalo pod lobanjo: »Skleroza, kap, smrt, skleroza, kap, smrt. . . Kaj pa, če je kaj?« »Ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi...«, mi je ostalo še iz šolskih klopi. Zavil sem v lokal, kjer je radio kot nalašč tulil finale FAUSTOVEGA pogubljenja. Potem sem se nasekal laškega rizlinga, da sploh ni šlo več noter. Enkrat okoli enajstih pa je reklo v glavi »PENKI« Zagledal sem rdeče zublje v viziji pekla in spoznal čisto jasno: »Evo, smrt je tu! Sedaj bom videl, če sem nadr- sal.« In sem videl, da sem. Moj duh je razločno videl, kako pobirajo moje telo in ga vozijo tja, kamor sodi. Okoli mojih o-stankov so se nabirali člani kolektiva, znanci in sorodniki — vnel se je boj, kakšen bo pogreb — cerkven ali necerkven. »Jaz poznam vendar njegovega duha, tovariši«, se je razburjala moja souslužbenka. »Saj ga voham! — Rizling«, je rekel svak od Sv. Magdalene in pribil: »Cerkven pogrebi«, kar je ponovila še sestra. »Ne dajta se, mila sestra in ljubi svak«, bi jima vzkliknil, če bi mogel. V mojem onstranskem bistvu me je zajelo spoznanje — le cerkven pogreb, po se pretolčem do Vic, v Vicah pa spet lepo počasi in previdno naprej. Sestra in svak sta zmagala. Poskušali so še, moj direktor, predsednik hišnega sveta .. ., sestra pa kot boben: »Cerkveni pogreb!« Ponesli so me med venci spred in žlahto zadaj in bližali smo se cerkvici, iz katere je zvonilo nekako takole: »Tale pa ni ta prav, tale pa ni ta prav!« Zabit v krsti sem bil kot žoga pred golom, nemočen, hudiču zapisan. Potem sem treščil na tla z nosom naprej in začutil osvežilno moč v vodo namočenega prta, s katerim mi je natakar otiral krvav in umazan nos ter me s pomočjo gostov vlekel izpod mize. Karli ALI VESTE V tej rubriki, s katero pričenjamo v današnji literarni prilogi, vas bomo redno seznanjali z drobnimi zanimivostmi s področja kulturnega življenja v celjski občini. Na kratek način vas bomo seznanjali z vsemi tistimi številnimi podrobnostmi in zanimivostmi, ki vse prerade zbežijo površnemu očesu. Rubrika »Ali veste« bo da lahko še vedno nabavite starejše izdaje Celjskega zbornika in tudi zelo iskano Orožnovo »Zgodovino Celja in okolice I. del« v Študijski knjižnici Celje, kjer je sedež uredništva Celjskega zbornika in njegovih posebnih izdaj? da se poslužujejo celjskega Zgodovinskega arhiva razen strokovnjakov tudi povsem preprosti državljani, ki tam iščejo in tudi najdejo dokazila o svojih zaposlitvah v začetku svoje delovne dobe, ki so jih bili izgubili? da se je po letu in pol angažmaja v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru vrnil v celjsko gledališče igralec Pavle Jeršin, kjer je kot prvo vlogo po presledku zaigral kralja Ignaca v Gombrowiczevi komediji »Ivona, princesa Burgundije«? da prireja Mestna ljudska knjižnica Celje v svojem pionir- stalen gost naše priloge: skem oddelku za svoje mlade bralce tudi ure pravljic in ročnih lutk? da je štela urejena knjižna zakladnica Študijske knjižnice v Celju ob koncu leta 1972 že 107.125 enot brez knjižnih enot in gradiva v posebnih zbirkah knjižnice, kar jo uvršča med najbogatejše slovenske knjižnice? da je celjski Zavod za spomeniško varstvo med svojimi lanskimi raziskavami razvalin gradu Gornje Celje odkril, da so prvi zametki gradu nastali dosti pred Celjskimi grofi in to celo v času pred letom 1000? da ste morda že parkirali svoj avtomobil na starorimskem mozaiku, ki so ga pred leti odkrili strokovnjaki Pokrajinskega muzeja v Celju pod neasfaltirano ploščadjo nasproti gostišča »Turška mačka«, pa ga zaradi pomanjkanja denarja niso mogli izkopati? da poseduje Študijska knjižnica Celje med številnimi drugimi enciklopedijami tudi špansko enciklopedijo (ENCICLO-PEDIA UNIVERSAL ILUSTRA-DA), ki velja na svetu za najbolj obsežno in podrobno ter šteje po obsegu skupaj z dopolnili kar 96 debelih knjižnih zvezkov? da je praktično vse območje celjskega mestnega jedra posebej zaščitena cona, v kateri so dovoljena večja zemeljska dela ali novogradnje samo po predhodnih arheoloških zaščitnih izkopavanjih, ker se v zemlji skoraj povsod skrivajo ostanki starorimske Celeie? da je Kulturna skupnost Celje ob koncu lanskega leta v sodelovanju s Kinopodjetjem Celje in občinsko Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij Celja uvedla posebne kinotečne predstave za odrasle (enkrat mesečno), kjer si je mogoče ogledati pomembne starejše filme (domače in tuje), ki sicer niso več na rednih sporedih kinematografov? Doslej so bile štiri takšne kinotečne predstave. da je ljubljanska TV v zadnjih dneh marca znova posnela dve uprizoritvi Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, in sicer Ivana Cankarja ROMANTIČNE DUŠE v režiji Dušana Mlakarja in otroško igro Leopolda Suhadolčana FIGOLE FA- GOLE v režiji Jura Kislingerja zato, da bi jih v okviru svojih prenosov dramskih predstav predvajala vsemu slovenskemu televizijskemu občinstvu? da bo Komorni moški zbor iz Celja v drugi polovici meseca aprila gostoval v Belgiji, spotoma po bo koncertiral tudi za naše zdomce v Zahodni Nemčiji? da je že v pripravi za tisk drugi del Orožnove ZGODOVINE CELJA IN OKOLICE — poljudno pisane zgodovinske knjige, katere prvi del, ki je izšel pred dobrim letom dni, je med našimi ljudmi požel velik uspeh? da je Slovensko ljudsko gledališče v marcu kar dvakrat gostovalo v Ljubljani, prvič v Mestnem gledališču ljubljanskem s svojo uprizoritvijo Cankarjevih ROMANTIČNIH DUŠ in drugič v Drami SNG Ljubljana z Ellio-tovim UMOROM V KATEDRALI. Obakrat so bile predstave v Ljubljani razprodane? Dopisujte v Naš Aero Gledališče je moje življenje Čakal sem ga za kulisami, ko je imel zadnjo skušnjo pred gostovanjem UMORA V KATEDRALI. Čeprav je bil utrujen, se mi je prijazno nasmehnil in dejal: »Kar začniva.« Sandi Krosi je spregovoril: Kdaj ste se prvič srečali z gledališčem in kdaj ste doživeli svoj igralski krst? Torej, srečanje z gledališčem in s tem krst sem doživel pravzaprav dvakrat. Prvič v igralski skupini kulturno umetniškega društva Jože Hermanjko v Mariboru, kjer sem kot čisti začetnik nastopil pod vodstvom mariborskega igralca Jožeta Mlakarja in pol leta kasneje še v Ptuju, kot poklicni igralec, preden sem šel na akademijo. Kaj vam pomeni gledališče? Gledališče mi, brez vsake fra- ze, pomeni življenje. Pomeni mi možnost nuditi nekaj lepega pa bodisi nasmejanega ali žalostnega. Oboje je lahko lepo, če ie resnično in če ljudje od tega nekaj imajo. Vem, da Vam poklic odvzame skoraj ves čas, tako da vam ga za privatno življenje zelo malo ostane. Ali najdete v prostem času tudi trenutek za kakšen hobi? Prav rad se ukvarjam z mehaničnimi opravili, popravljam avtomobile, ker me to nekako duševno razbremeni in mi pri- nese nekaj drugega kot je stalna koncentracija, ki jo zahteva odrsko delo. Umislil sem si tudi mizo za namizni tenis. Kadar imam čas, s sinom prav močno nabijava žogico. Katere gledališke predstave in vloge se najraje spominjate? Če bi posegel zelo daleč nazaj, potem mi je pri srcu najbolj vloga režiserja Dona v predstavi PREMIERA V NEW VORKU, kjer so se pravzaprav končale moje začetniške težave. Iz zadnjega časa pa so mi najbolj pri srcu tri monumentalne vloge, za katere sem imel srečo, da sem jih dobil. To so vloge Kralja Oj-dipa, nadškofa Becketa v UMORU V KATEDRALI in Fausta v DR. FAUSTUSU. In če bi se morali med teni tremi odločiti za eno, katero bi izbrali? Verjetno nadškofa Becketa. Kako pa je s Ulmom? V kolikih ste igrali? Nastopil sem v petih filmih Večjo vlogo pa sem igral v AMANDUSU. Izredno rad se spominjam svoje vloge iz lanskega leta, ko sem nastopil v filmu hrvaškega režiserja Hadžiča, LOV NA JELENE. Zaigral sem vlogo Ivana Sušnjarja. Življenje gledališkega igralca je zelo naporno, a pestro. Nikoli ne zmanjka kočljivih situacij, polnih humorja. Se morda spominjate kakšnega takega dogodka? Mogoče ta: Ko sem prišel v gledališče, sem pet minut pred predstavo ugotovil, da sem oblečen v napačen kostum, pripravil sem se za napačno vlogo, ker so bile predstave tako nabite, da sem v enem tednu igral kar v petih različnih delih. V glavi sem zamešal vrstni red. In za konec: Vaše želje za prihodnost? Ne bi govoril o osebnih željah. Raje bi izrazil presenečenje, da se tudi tovarniška mladina zanima za življenje svojih tovarišev s kulturnega področja. Želim vsem v tovarni AERO in seveda tudi v drugih tovarnah, kjer imajo podoben posluh za to plat življenja, da bi se z njo čimbolj obogatili in ne bi mislili, da je profesionalna kultura in umetnost nekaj kar delavcu ni dostopno. Nasprotno, mislim, da bi se prav delavec in umetnost morala čimvečkrat srečevati. Zahvalil sem se mu za prijetno kramljanje. Njegove besede so gotovo vredne premisleka, saj tudi v naši delovni skupnosti delavci vse premalo skrbimo za svojo kulturno hrano. Bojan Salamon ON, KI GA NI On, ki ga najbrž nikoli ne bo, da bi mi položil dlan na lice in mi pošepnil nekaj nežnega o tistem, kar bi se med nama spletlo. On živi nekje v nekem svetu — zame; in me čaka, kakor njega čakam jaz. Tudi njega misli so otožne — same, tudi on je vedno klavrn kot jaz. Ni da bi še govorila kaj o nama, čakava, da bi se srečala — ali pa da bi ostala sama in o naju le sanjarila ... Dora Rovere SLADKO ŠEPETANJE Sladko veter šepeče, davno, besede tvoje izgovorjene. Sladko veter mi obljublja, pozabljene obljube tvoje, ki odnesel si jih s seboj. Sladkim besedam, ki šepeta je jih slišim, verjeti več ne morem, ne vetru in ne tebi... Angelca Drobne V DELOVNEM KOLEKTIVE <101*0 Pavliha ie je odpravil v delovne kolektive smeha iskat. Tokrat predstavljamo celjski leto, ki sta ga obiskala Bolo Kos in Peter Kuhar, želimo, da bi kdaj bili gostje na Pavlihovih straneh vsi, kar vas |e, zato pilite, kdaj naj pridemo k vam. Kjer je delo zdrave, je tudi smeh zdrav, pravijoI Zato so vsi Borovci radi sodelovali, zlasti BRANKO STAMEJČIČ in GREGA ŠTAB iz uredniškega odbora tovarniškega časopisa NAS AERO. Sedim takole za pisalno mizo in razmiiljam o tem, kaj vse letos z nami dogaja. Z A en namreč. Za letos smo se odločili, da 35 odstotkov 'več Tako vsaj pravijo. Se vsem čisto Jasno, ali kaj. Zaradi tega smo zmedeni, da nekateri ^ i/oi rc se niso slabo odrezale. Pravzaprav so se odrezale odlično, ie nekoliko predobro, in so zdaj preveč obrezani in jih bomo lahko veliko zmetali v koi. V košarki smo bili pač vedno dobri. No, saj kar gre! Letos bomo gi pa hudo zaostajajo. Vsi pa trkajo po prsih in kričijo: -Mi smo na liniji/« Seveda smo, na liniji najmanjšega odpora. Nekaj sem sliial, da bomo ustanavljali TOZD. Zdaj jih res že tako dolgo skupaj spravljajo, dr bo končno ie res kaj nastalo. Samo kaj? Tega pri nas nihče ne Vsak dan postajamo večji in močnejii. • Pa nismo zadovoljni Ničesar s ne želimo bolj kot ene lepe integracije. Pa kaj, ko nas nihče ne mara. Vse kaže, da bomo ie naprej ostali slamnati vdovci Drugače pa krepko ikilimo ven. Pa ne le pri izvozu, kjer napove- dujemo tak bum, da se bo slišalo tja do Bangladeia. Skoraj se bojimo, da bo preglasen in bo ie nas razneslo. Tudi pri drugih poslih s tujimi partnerji postajamo vse močnejil. Ze večkrat smo debelo gledali možice s poševnimi očmi, kako so se sprehajali po tovarni in nekaj na hitro govorili Upamo le, da se nam ne bo treba preusmeriti na proizvodnjo riža. Ta gre zadnje čase dobro v d nar, ko imamo toliko mesa. No, kot vidite, je v Aeru vse v redu, hitro se razvijamo in postajamo tako pomembni, ,da smo že sami sebi vieč. Pa naj bo dovolj. Se bomo že ie oglasili im vam povedali kaj luštnega iz natega Aera, če ne bo medtem kdo v skladiiču vnetljivih tekočin preveč kadil. Pozdravlja vas — Si videl, pa smo le presegli načrt za januar. — Seveda, ko pa je zaradi davka na šund zmanjkalo krlmičev In več ne beremo med delom. NAJMOČNEJŠI Stanko Je najmočnejši Aero-vec. Med delovnim časom dviguje bremena z viličarjem In ker se ne utrudi dovolj, po ilhtu dviguje ie uteži. — Kako vam kaj gre ta stroj? — A hočete videt, kako zgleda? je sedel nanj in se malo zapeljal okrog. Nobenega le nisem povozil, ampak nekaj Jih ie v mislih! je dejal. VIC Z BRADO Poslovni možje Aera so se peljali na službeno pot na Madžarsko. Ker je šofer Imel na fotogra-fiji v potnem listu brado, vozil pa Je obrit, ga naš obmejni mož ni hotel spustiti čez mejo. Ker ni bilo časa čakati, da bi šoferju spet zrasla brada. Je za volan prijel eden od jeznih ostalih. TW so smeli čez mejo, čeprav so se Jim od hudega podaljšale brade in povesili nosovi... CE Sl PETEK V Aeru delata tudi Petkova Emila, oče in sin. Zgodilo se je. da je sin dobil očetovo kuverto s plačo, ki Je seveda neprimerno višja. Doma sta na očetovo veselje zamenjavo poravnala. Oče Petek se sploh ne da kar tako. Nekoč ga Je prijatelj hotel zbosti na račun priimka in ga je pozdravil: — Zdravo. Petek, sobota, nedelja! — O ne, prav je v petek, soboto ne dela ... I 3/V39 3/tOTBV VZ 3AZI O* Vmvs-ls K/n -36 NESKoNO/l 0&RA2EC2 OBRAZ ZAPOSLENIH V AERU VSAKEM PETNAJSTEM V MESECU ! 0*21 KOT AEiOvieuna?) Božo Kos ga je hitro skiciral, tega orjaka na stroju. — Viličar je res mejčken, ampak za šefa povozit bo čisto primeren. Pa to ne dajte v časopis, bom še službo zgubil, se je Stanko široko nasmehnil, saj ni prav resno mislil na to. Božo ga je kar med risanjem potolažil: — No Ja, no ja, vam jo bomo pa mi dali, saj Jih bo še nekaj za povozit... — Raje ne obljubljajte preveč! se Stanko ni dal pretentati. Vsi zaposleni, katerih d šlo zahteva, da se gibljejo po dvorišču, vežah in stopniščih, 'so si edini v mnenju, da je do-vsem ponehalo prenašanje pisarniških miz, stolov in drugih podobnih rekvizitov. £di se, da tu ne bo nekaj v redu. (LoSt) KRIŽANKA IN OBISK reševala filmska Lovrotova hčerka Je križanko: — Oče, italijanska Xigralka Sofija... Prav med tem Je nekdo pozvonil. Oče Lovro pa: — Hudiča, pa prav zdaj mora priti! VIftJA MATEMATIKA »Miha, s čim se ukvarjaš zad nje čase?« »Z višjo matematiko. Študiram namreč, kako bi Iz osebnih dohodkov minus In minus dobil PREDSTAVLJAMO VAM V prejšnji številki Našega Aera smo vam predstavili delo tehnologov v grafiki, tokrat pa smo obiskali tehnologe v službi kakovosti in razvoja. Takole so nam govorili o svojem delu: TOME JOŽE je kontrolni tehnolog v službi kakovosti, v Aeru oziroma Cetisu pa je že od leta 1959. »Ob ustanovitvi službe kakovosti so me povabili k sodelovanju in vabilo sem z veseljem in zanimanjem sprejel, čeprav mi je bilo ob ločitvi s svojimi tovariši v Cetisu precej težko. Moram priznati«, je nadaljeval Tome, »da mi sedaj ni žal, saj je moje delo zelo raznoliko in zanimivo. Moja osnovna naloga je izdelava kontrolne tehnologije oziroma preprosto povedano; za neko surovino, polizdelek ali izdelek moram izdelati natančen plan kontrole, kar pomeni določiti kje, kaj, kako, s čim in kdaj kontrolirati. Kontrolna tehnologija je pravzaprav osnova vsega v službi kakovosti in delo vseh kontrolorjev v vhodni, tekoči in prevzemni kontroli bi bilo jalo- vo brez natančno opredeljenega in pravilno postavljenega plana kontrole. Moje delo je tesno povezano s tehnološko pripravo dela v kemiji in grafiki, saj so tehnološki postopki in vsa ostala tehnično-tehnološka dokumentacija osnova za izdelavo kontrolne tehnologije.« V razvojni službi deluje samostojni tehnolog za embalažo in notranji transport URH LOJZE, sicer po poklicu tekstilno-keinijski tehnik in že 10 let v Aeru. »Trenutno je težišče mojega dela«, nam je dejal, »na embalaži, saj lahko le-ta marsikdaj odločilno vpliva na kvaliteto in prodajo naših izdelkov. Predvsem se posvečam racionalizaciji in oblikovni enotnosti dosedanje embalaže, iskanju novih, funkcionalnejših vrst embalira-nja in izdelavi embalaže za vse nove izdelke. Moje delo pri uvajanju nove embalaže obsega: izbiro najprimernejšega materiala in proizvajalca tega materiala, oblikovanje in konstrukcijo embalaže v sodelovanju z ostalimi službami, izbiro najprimernejšega proizvajalca embalaže in sodelovanje pri prvi izdelani seriji nove embalaže. Pri notranjem transportu pa moram skrbeti za uvedbo čimbolj idealnih in funkcionalnih transportnih poti ter vpeljavo novih transportnih sredstev in pripomočkov, ki bodo čimbolj olajšali delo.« PISALI SO NAM Naša nekdanja sodelavka Marija Cene nam je poslala pismo z naslednjo vsebino: Tovarna Aero! Upravnemu odboru in sindikatu, gospodu direktorju ter celotnemu kolektivu najlepša hvala z a zvišani prispevek. V imenu vseh upokojencev se vam najlepše zahvaljujem in vam še nadalje želim mnogo uspeha in napredka. Vaša hvaležna Cene Marija. Pozdravljeni Branko Klančnik Iz Rezine 48 pri Slovenskih Konjicah nam je poslal kartico s tole prijazno vsebino: ^jfk^izTua/rvu %jC, xv>v hf/mioL tcn^vvv hpL rt/TLOučJi^CU OJZ/UTfTLl/ '/£> Mm/hBrnv PrvcLJOLžvCl£z Mv dJlMT Nirrrv /jieiU Dragi Branko, upamo, da si značko medtem že dobil. Kdo ve, morda ti pošlje kakšno še kdo od tistih, ki so tvojo kartico v našem časopisu prebrali. Iz Dragaša na Kosovem pa se nam je oglasil Janko Karner, ki tam služi svoj redni vojaški rok. Takole nam piše: Spoštovani! Zahvaljujem se delovnemu kolektivu tovarne Aero za novoletno darilo, ki sem ga bil iskreno vesel, hkrati pa vas prosim, da mi oprostite, ker se tako pozno javljam. Vojni rok služim na albanski meji in tako mine precej časa, preden dobim vesti iz Slovenije. Služba na meji je precej zahtevna in naporna, predvsem sedaj, ko je na Sari preko 2 m snega. Zato upam, da boste mojo zakasnelo zahvalo z razumevanjem sprejeli. Srečno in uspešno poslovno leto 1973 želi kolektivu Aera vaš sodelavec Janko Dragi Jankol Hvala za tvoje prijazno pismo. Odslej ti bomo redno pošiljali Naš Aero in boš tako na tekočem vsaj z dogajanji v podjetju. Tudi tebi želimo vse najboljše v novem letu in da bi bil kmalu spet med nami. Pa piši nam še kaji Sef protokola jugoslovanske delegacije, ki je spremljala predsednika Zveznega izvršnega sveta Džemala Bijedlča na njegovi nedavni turneji, med katero je obiskal I ndijo, Bangladeš, Cejlon, Novo Zelandijo, Avstralijo in druge države, tovariš Duško Prodanovič, je našemu direktorju poslal iz Nepala razglednico z naslednjo vsebino: Bio sam na kraju sveta — Novi Zeland, sad sam na krovu sveta. Celo vreme radimo sa vašim indigom i selotejpom i bez obzira na vremenske prilike i temperaturu veoma smo zadovoljni. Pozdrav Prodanovič Duško Proizvodnja tintnih vložkov in bakrotisk Že od januarja naprej teče v obratu II. redna proizvodnja vložkov za nalivna peresa. Ves zapleten tehnološki proces se odvija v prostorih tega obrata, kjer proizvajajo vse — od plastičnega ovoja do vsebine. Pričakujemo, da bo nov oddelek krepko presegel zastavljeni plan — proizvesti milijon teh na trgu zelo iskanih izdelkov. (Fotografija desno) V začetku aprila pa je stekla še ena nova proizvodnja. Končali so montažo bakrotiskarskega stroja, s katerim bomo tiskali Amor papirje, v kasnejših fazah pa še druge izdelke. Bakrotiskarski stroj omogoča visokokvaliteten tisk. Investicija v ta stroj je med največjimi v letošnjem letu. (Fotografija levo) Vse bliže uveljavitvi ustavnih dopolnil V zadnji številki lista »Naš Aero« smo člane kolektiva na kratko seznanili z možnostmi za ustanavljanje TOZD v našem podjetju. Tokrat pa želimo posredovati podatke o tem, kaj je bilo storjenega v obdobju zadnjih dveh mesecev. Vsesplošna politična klima se je odrazila tudi na pospešitev dela pri uveljavljanju ustavnih dopolnil v našem podjetju. Delavski svet je na svoji seji dne 14. februarja obravnaval poročilo komisije za uveljavitev u-stavnih dopolnil in predlog programa dela za prvo polletje in ga v celoti potrdil. Na tej seji je bil sprejet predlog, da v podjetju »AERO« ob upoštevanju trenutnih pogojev, ki so povsem v skladu z določili ustavnih sprememb, predlaga kolektivu ustanovitev štirih Temeljnih organizacij združenega dela in sicer: — Temeljna organizacija združenega dela Kemija Celje, — Temeljna organizacija združenega dela Kemija Šempeter, — Temeljna organizacija združenega dela Graiika in — Temeljna organizacija združenega dela Skupne službe. Da bi dela pri uveljavljanju ustavnih dopolnil (ne gre namreč le za ustanovitev TOZD, ampak za uskladitev samoupravne organiziranosti, prilagoditev notranje zakonodaje itd.) hitreje in bolj usklajeno potekala, je delavski svet imenoval iniciativne odbore za vsako predvideno TOZD. Te iniciativne odbore sestavljajo predsedniki posameznih sindikalnih podružnic in vsi člani delavskega sveta iz posamezne organizacijske enote. Njihova naloga je predvsem v tem, da vodijo priprave za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela in v najtesnejšem sodelovanju z vsemi člani kolektiva in družbeno-političnimi organizacijami skrbijo, da bodo interesi delovnih ljudi resnično in v čim več ji meri upoštevani. 2. aprila je bila razširjena seja skupne komisije za uskladitev ustavnih dopolnil. Obravnavala in sprejela je teze, ki bodo služile za razpravo na sejah iniciativnih odborov in pozneje na zborih delovnih ljudi. V tezah so prikazani pogoji za u-stanovitev temeljnih organizacij združenega dela, opredelitev nalog, nosilcev strokovnih in samoupravnih pristojnosti, kakor tudi oblike posrednega in neposrednega odločanja. Vsi ti pogoji bodo tako ali drugače vplivali na organiziranost, pravice in dolžnosti ter pristojnosti delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela. Komisija je razpravljala tudi o predlogu organiziranosti delavske samokontrole. Ob koncu pa je sprejela program dela za mesec april, iz katerega je razvidno, da se morajo do 14. aprila sestati iniciativni odbori in oceniti predložene teze o samoupravni organiziranosti, dopol- niti te teze in jih prilagoditi pogojem v posameznih organizacijskih enotah, ki se bodo preoblikovale v TOZD. Odgovorno in zahtevno delo so jim naložili s tem, ko so jih zadolžili za pripravo zborov delovnih ljudi, na katerih naj bi sprejeli sklep o ustanovitvi TOZD. Do 20. aprila naj bi se ponovno sestala komisija in uskladila stališča in pripombe, sprejete na sestankih iniciativnih odborov. Končno naj bi do 27. aprila opravili vse zbore delovnih ljudi v posameznih organizacijskih enotah. Na teh zborih bi obravnavali pogoje za ustanovitev TOZD, ocenili in sprejeli predlog o samoupravni organiziranosti TOZD in sprejeli sklep o ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela. Zveza komunistov in Zveza mladine pa morata vzporedno s tem delom urediti vse potrebno za u-s trezno organiziranost svojih organizacij in njihovo organiziranost in delo prilagoditi samoupravni organiziranosti temeljnih organizacij združenega dela. Delo je do sedaj potekalo v skladu s programom. Iniciativni odbori so imeli sestanke in obravnavali predloženi material. Njihove pripombe in dopolnila bi lahko strnili v naslednjem: — Vsi trije odbori so ocenili, da njihove organizacijske enote izpolnjujejo pogoje za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela, zato ni razlogov, da jih ne bi ustanovili. — K tezam, v katerih so o-predeljene naloge in pristojnosti vsake od predlaganih TOZD, je bilo danih veliko pripomb in predlogov za dopolnitev. Razčleniti in podrobno opredeliti bo treba vprašanje TOZD kot pravne osebe, pristojnosti s področja operativne nabave, planiranja kadrov, izobraževanja, vzdrževanja, finančnega planiranja, ugotavljanja uspeha, tekočega dopolnjevanja organizacije podjetja, varovanja premoženja, družbenega standarda, pristojnosti in organiziranosti delavske samokontrole in še nekatere druge naloge. — Pri predlogu za delitev sredstev, s katerimi bodo u-pravljale posamezne TOZD, je nujno upoštevati medsebojne obveznosti iz dosedanjega vlaganja. — Posebej naj se opredeli vprašanje organiziranja delavske samokontrole. Le-ta naj se organizira v skladu z nalogami, ki jih bodo prevzele TOZD in vzporedno z organiziranjem njihovih organov. — Na vseh sejah so bili sprejeti dnevni redi za zbore delovnih ljudi, določili pa so tudi datume. Pred nami je sedaj predvsem naloga, da komisija oceni vse predlagane dopolnitve, zavzame do njih stališča in jih preko iniciativnih odborov posreduje zborom delovnih ljudi. Strokovne službe pa morajo temeljito pretehtati, kateri deli skupnih služb se lahko združijo s posameznimi TOZD, da bi bile le-te kar najbolj zaključene celote, na drugi strani pa naj bo v skupnih službah organiziran samo tisti del kolektiva, ki bo opravljal naloge skupnega pomena. Iz navedenega je razvidno, da priprave za ustanovitev TOZD potekajo v skladu s sprejetim programom. Vendar pa moramo povedati, da bo prišlo do spremembe v času sklica zborov delovnih ljudi, ki so bili predvideni za konec aprila. Zvezna skupščina je v teh dneh v namreč sprejela Zakon o registraciji in postopku za ustanovitev TOZD, v katerem je predpisano, kakšen mora biti pristop k ustanovitvi TOZD. Ker so v tem zakonu določene analize, ki jih mora obravnavati vsak zbor delovnih ljudi in šele na podlagi njih sklepati o ustanovitvi TOZD, so strokovne službe že dobile nalogo, da te analize pripravijo do 15. maja, zbori delovnih ljudi pa bodo sklicani zadnje dni meseca maja. Prestavitev sklica zbora delovnih ljudi ne bo v ničemer vplivala na uresničitev predvidenega delovnega programa. Vplivala bo le na to, da bo delo potekalo usklajeno in strokovno dovolj pripravljeno. Tone Erjavec Se o »hišnem stilu" V zadnjem času so vse pogostejše razprave o tako imenovanem »hišnem stilu« Aera. Na vsakem koraku se srečujemo z neenotno embalažo, stari napisi se mešajo z novimi, na množici izdelkov, ki jih vsakodnevno pošiljamo na trg, ni niti pravega zaščitnega znaka. To pa je pomanjkljivost, ki sicer na prvi pogled ni videti tragična, ima pa lahko hude posledice za ugled podjetja. Cilj nam mora biti enotna in lepo oblikovana embalaža vseh naših izdelkov. 2e pred časom je glavni direktor podjetja imenoval odbor za planiranje novih proizvodov, ki ima zelo obsežne naloge. Zbirati mora ideje za nove proizvode, razdeljevati naloge s področja planiranja novih proizvodov, sprejemati strategijo za plasman novih proizvodov, zasledovati prodajne uspehe novih proizvodov, mesečno obravnavati pojav novih proizvodov domače konkurence, polletno pa pojav proizvodov na tujem trgu. Poleg teg nalog mora novoustanovljeni odbor zasledovati izpolnjevanje letnega načrta ekonomske propagande, odobravati izdatke za ekonomsko propagando, ki presegajo 5.000 dinarjev, v podpis mora predajati sklenitev konkretnih pogodb. Področje delovanja tega odbora je torej izredno obženo. V širšem smislu vključuje tudi skrb za »hišni stil« oziroma enotno grafično in oblikovalsko podobo naših izdelkov. Na vsakem koraku danes lahko ugotovimo, da se hišnega stila pri nas ne držimo. Kaj je pravzaprav ta »hišni stil«? Predvsem je to zaščitni znak podjetja, ki je mednarodno zaščiten in zanj plačujemo posebne dajatve. To je napis, ki mora biti vedno in povsod enak. Osvojili smo ga z leti, pridobil si je že lep sloves in je vsakemu znan le tak, ka- kršen je. Ce je napis Aero drugačen, potrošnik ne bo že na prvi pogled vedel, da gre prav za izdelek naše tovarne. In enak napis mora biti na vseh naših izdelkih, ki jih je že preko 2.000. Seveda ta napis ne sme predstavljati ovire sodobnemu oblikovanju. Lahko ga vpletamo v vsevrstne kombinacije, le — nespremenjen mora ostati. Pri tem ne gre za razpravo, ali je ta znak lep ali grd, zastarel ali moderen, gre le za to, da ga je potrošnik takega navajen in stavi j a nekako zagotovilo, da gre res za izedelek naše tovarne. Komisija že dela na tem, da bi uskladila vse ostanke anarhije izpred nekaj let. V podjetju že deluje tehnolog za embalažo in transport, vse naloge so jasne in precizno zastavljene. Marketing s propagando sedaj posreduje tekste, navodila in podobno, nato pa poišče, lahko tudi na podlagi razpisa, primernega izvajalca del. Pri tem se je seveda treba zavedati, da imamo močno zaseden lastni oddelek kreacije, ki se ga bi lahko bolj posluževali, s tem, da se ljudje zavedo pomembnosti discipline pri oblikovanju naših izdelkov in embalaže in da nad to disciplino, ki jo zahtevamo pri našem hišnem stilu bdi propaganda oziroma marekting. Skupen obrat samolepilnih etiket ? Z letošnjim letom vstopa Aero v družbo velikih jugoslovanskih podjetij. Vzporedno s tem seveda razmišljamo, kako čimbolje približati naše proizvode potrošniku na celotnem jugoslovanskem trgu. Prav v zadnjem času so se tudi na tem področju pričele stvari hitreje premikati. S predstavniki gra-ličnega podjetja »Mladost«, ki deluje v pobrateni čuprijski občini, smo se dogovorili o skupnem vlaganju v proizvodnjo samolepilnih etiket. Prijateljsko sodelovanje med pobratenimi občinami se tako pričenja razvijati tudi na gospodarskem področju. Skupni obrat bo po predvidevanjih pričel obratovati že letos. Pred nedavnim sta naše podjetje obiskala glavni direktor in direktor tehničnega sektorja grafičnega podjetja Mladost iz Cuprije, v želji, da bi sodelovanje med pobratenima občinama Celje in Cuprija razvili tudi na gospodarskem področju. Gre za obojestransko koristno obliko sodelovanja, ki so jo že potrdili samoupravni organi obeh podjetij. Mladost in Aero bosta skupaj investirala izgradnjo manjšega obrata za proizvodnjo samolepilnih etiket v Čupriji. Za skupni obrat bo Aero prispeval dva stroja lastne proizvodnje za tisk samolepilnih etiket, osnovna orodja, zagotovil pa bo tudi prodajo osnovnih materialov za proizvodnjo samolepilnih etiket. Podjetje Mladost pa bo zagoto- vilo poslovne prostore, kadre in obratna sredstva za delo obrata. Obrat bo posloval s samostojnim obračunom, s svojim proizvodnim programom pa bo pokrival zlasti področje južne Srbije. S tem bi samolepilne etikete zelo približali potrošnikom iz tega dela države, izboljšali bi se naši stiki s kupci iz tega območja, pričakujemo, da bi se povečala poraba samolepilnih etiket. Glede na to, da je poraba in povpraševanje po samolepilnih etiketah v Jugoslaviji v skokovitem porastu smo prepričani, da bo obrat lahko posloval zelo uspešno in v obojestransko korist. V pripravi je že pogodba o skupnem vlaganju, pričetek redne proizvodnje v skupnem bo v drugi polovici leta 1973. Kongres mladih v Kranju 17. marca je bil v Kranju kongres mladih samoupravlialcev v kemični industriji za vso Slovenijo. Prireditelj, mladinski aktiv industrije gumijastih izdelkov SAVA Kranj, je z organizacijo tega srečanja v celoti uspel. Naš kolektiv so na kongresu zastopali trije delegati. Mladi so razpravljali o temeljnih organizacijah združenega dela v njihovih kolektivih. Beseda je tekla o tem, koliko so že in kaj še morajo narediti za čimprejšnjo uveljavitev TOZD v posameznih kolektivih. Razprava je pokazala, da so nekatera podjetja v ustanavljanju TOZD že veliko storila, medtem ko so druga šele na začetku poti. Med zanimivejše razprave kongresa je sodila razprava predstavnika tovarne VEGA iz Ljubljane. Seznanil nas je s problemi njihovega kolektiva, ki je v sanacijskem postopku in obrazložil velika prizadevanja mladih, da bi kolektiv čimprej spet začel normalno poslovati. Drugo zelo zanimivo razpravo je imela predstavnica mladih iz Keramične industrije Liboje, kjer so že ustanovili TOZD. Prisotne je seznanila tudi z zelo zanimivim načinom prostovoljnega dela za stabilizacijo, kjer se je vsak član kolektiva obvezal, da bo delal več prostih sobot, sredstva pa bodo porabili za izgradnjo novega skladišča gotovega blaga, ki ga že dolgo nujno potrebujejo. (Morda je ta primer vreden posnemanja?!). Ob zaključku prvega dela kongresa so mladi iz SAVE pripravili kulturni program, v katerem se je zbranim predstavila njihova folklorna skupina s pesmimi in plesi iz Rezije in Gorenjske. Poleg te skupine deluje v SAVI še instrumentalni ansambel, marksistični krožek, foto krožek in športna sekcija. Ob zaključku kongresa so mladim prebrali sklepe konference, ki jih bodo posredovali republiški konferenci ZMS. Dora Rovere 0 NAS SO PISALI TAKOLE M tS£ fi^AL U3l> Sk.lvDA/£VA/K o MA5I UD£1£Ž£>I NA SČ3MI/ v t^i ?olij>u RRISK BlISINKSS Z MK iv goods l zem'novi odo® uspevali ^*l1, ?i> ^ _ Vugoslav Paviljon rc-poricil llial (Acfocvfjc.jchcmi-cal and graplucal industry. vv hich is produciiig officc and m. In n >1 cquipmenl and is part-ivipaling in thc Fair tor ihc In si ume. ha s omcludcd its In st husincss deal wilh a l.i-Inuit Inisincssman and rctei-u*U thc lirst ordcr ^BSfc/ž oTfera« mit Delavski svet Aera lz Celja" je razdelil sredstva za sklad skupne porabe v letu 1973. ■ w Podjetje je za regresiranje ■ malic delavcem namenilo kar ■ 1,077 500 dinarjev. V Aeru je ^1 pet jedilnic, kjer dobe vsi za /v poelem delavci za dinar to-pel obrok tako v dopoldan-f skem kot tudi popoldanskem času Prav v tem času pa so {JJ -pričeti razmišljati tudi o mož-nostih da bi tudi tistim de lavcera, ki delajo v nočnih Iz-menah omogočili prejemanje toplih malic. B. 8. Referendum o pripojitvi Tovarne celuloze Medvode k celjskemu Aeru MEDVODE, 6. apr. — Da-lavskl svet Tovarne celuloze Medvode Je 'sprejel sklep o pripojitvi h kemični in grafični industriji »Aero« Celje. Na osnovi temeljite analize strokovnih služb o razvoju bodočega podjetja, Je o tem sprejel ustrezni sklep tudi delavski svet podjetja »Aero« Celje, dokončno pa bodo o pripojitvi odločali delavci Tovarne celuloze Medvode na referendumu 17. aprila letos. V Tovarni celuloze so že od leta 1959 dalje načrtovali povečano proizvodnjo celuloze in postavitev papirnega stroja s zmogljivostjo 10 tisoč ton papirja letno. S pripojitvijo k »Aeru« bodo tl načrti uresničeni, saj računajo, da bodo že leta 1976 pričeli s p rola-vodhjo posebnih vrst papirja, katerih ni na našem tržišču in Jih Je »Aero« doslej moral uvažati. Tristočlanskemu kolektivu Tovarne celuloze Medvode bo pripojitev prinesla podvojeno realizacijo, večji dohodek in večje razvojne možnosti. S skupnimi močmi se bodo strokovnjaki najprej lotili predelave odpadne luž Ime. Te sdaj kar 70 odstotkov odteče v reko Soro In Jo »a-strupi Ja. a proizvodnja v »Aei ▼ kolektivu kemične ln grafične Industrije »Aero« v Celju s zadovoljstvom ugotavljajo uspšine proizvodne rezultate v začetku 1973. leto. Načrt v zvezi e 35 odstotnim povečanjem proizvodnje v tem letu napram lani Je uresničljiv. Januarja so v »Aeru« doserU rekordni obseg proizvodnje hi dosegli vrddnost več kot *• milijonov dinarjev. Čeprav prvi izmerni strojne zmogljivosti dobro Izkorl-pbetoje v drugi In Ismeni še znatne Ve-Proizvodnja v fe- Je bila še uspe*- AER B POSTAL VEČJI Po lanskoletnih neuspešnih pogovorih o združitvi s Papirnico Radeče, so se predstavniki celjskega Aera pričeli pogovarjati o možnostih sodelovanja z medvoško Tovarno celuloze. Obe podjetji sto hitro našli skupni jezik to pred dnevi Je delavski svet Tovarne celuzoze Medvode sprejel sklep o razpisu referenduma, ki bo odločit, ali se bo ta tovarna pripojila k Aeru. Pri združitvi gre za spojitev bazične s predelovalno industrijo. Za nemoten itek proizvodnje rabi ob Isoki stopnji rasvoja Aero vsako leto večje količine papirja in vsako leto Je dobava osnovnih papirjev težja. Prav zaradi le- via ga obsega program sdru žitve investicijo v papirni stroj, s katerim bodo v Medvodah v Jeseni 1976. leto pričeli redno proizvodnjo papirja. V Medvodah bodo opravili tudi prvo fazo oplemenitenja breaaaj-nega kopirnega papirja, ki ga bo pričel Aero proizvajati v kratkem v sodelovanju z japonskimi partnerji. Poleg papirja bodo v Medvodah z minimalnimi investicijami izpopol-1 nlll predelavo odpadnih vod, ki nastajajo prt proizvodnji celuloze in ki Jih doslej niso dovolj Okoristili. Med najpomembnejšimi proizvodi te tovarne pa bo Se naprej ostala celuloza, ki slovi kot najkvalitetnejša na domačem Interesi obeh podjetij se skoraj idealno ujemajo to rito nihče ne dvomi v V’ pešen izid referendume o pripojitvi. Tovarna celuloze Medvode bo tako postala TOZD Aera in bo še naprej poslovala kot samostojna enota. ^ Tovarna celulozevv A^ri19 „_____ (Aon/cs,t ' 1K Aeru. pfo.j. 1 J AERO — CELJE Povečanje plana -2Ž’ mmmm tmm 41 sklepa o pripojitvi Tovarne ce- odteklo v Soro. Tako ni šla le v < c 2 3 ^ o.o.nS luloze Medvode k Aeru oba de- izgubo, temveč je tudi zastrup- 5*5.« S*? lavska sveta že sprejela, bodo liala reko. 3^‘CoS‘ *. i2 * N J="2.oo Osnova za odločitev članov delavskih svetov tako Tovarne celuloze Medvode kot kemične in grafične industrije Aero Celje, so bile temeljite analize o prednostih pripojitve in podatki strokovnih služb o razvojnih možnostih bodočega skupnega podjetja. Čeprav sta ustrezna sklepa o pripojitvi Tovarne ce- vostjo 10.000 ton papirja letno. Izdelovali bodo posebne vrste papir, ki ga je Aero doslej moral uvažati. To je le del načrtov bodočega podjetja. S skupnimi močmi sc bodo strokovnjaki najprej lotili predelave odpadne lužine v Tovarni celuloze Medvode, ki je je doslej kar 70% odteklo v Soro. Tako ni šla le v glavnem pravzaprav delal za cr3 BjS.e-g.S.S* Aero, pa bodo še naprej oskrbo- En'^ ° 5 < V kolektivu vali slovenske papirnice z za- -01 n.« Tovarne celuloze bo pripojitev dostnimi količinami visoko ka- 3 w g § 5"2 prinesla podvojeno realizacijo, kovostne beljene celuloze iglav- P Sr 5j večji dohodek in hkrati še veli- cev. Tudi sodelovanju pri uskla- P 0 g c-o ke razvojne možnosti. V tovarni jevanju razvojnega programa “ a -----■—1---;---1 slovenske papirne industrije se o*g-S”*_,.6» n. bodo od,?1||^ 17. aprila. Tristočlanskemu načrtujejo povečanje proizvodnje celuloze, postavili pa bodo tudi papirni stroj z zmoglji- *5.£=: c&o-o hEl ipf 3 S5: — wrt-rt>2. lil? Izbrisane sledi Močno sneži. Tjaša išče gaz in ga čaka, zelo dolgo čaka. Nehote se sprašuje, zakaj ga čaka? Toda odgovor je le eden: »Ljubi ga«. Da, ljubi ga . . . Pet, deset minut. .. Pisal ji je, da bo zagotovo prišel. . . Počakala bo samo še trenutek. Toda trenutek se spremeni v minute, v pol ure . .. Zebe jo, v čevlje ji sili sneg in dežnik je ne more ubraniti pred vsiljivimi snežinkami. Se bolj se stisne k ograji na mostu preko Savinje in ga čaka . . . Sploh se ji ne zdi čudno, da je ona lahko prišla iz 10 km oddaljenega mesta, kljub slabemu vremenu in da on ni mogel priti nekaj metrov. Sama sebe prepričuje, da ni mogel priti zaradi slabega vremena. In si verjame. Popolnoma premočena gre počasi proti centru mesta. Ko stopa mimo lokala, jo vonj po topli kavi zvabi vanj. Vstopi. .. Sede v kot lokala in, ko si V zadnjih letih smo priča vse večjemu angažiranju Aera na tujem. Pri tem seveda ne gre le za nastope na sejmih v tujini in za izvoz, pričamo predvsem veliki razširitvi sodelovanja s tujimi družbami. Toda? Ali je sodelovanje le enostransko, licenčno, ali pa gre za globlje sodelovanje v poslovno tehničnem smislu? Mirno lahko rečemo, da smo se doslej omejevali predvsem na odkup licenc, ki pa so čestokrat zelo drage. Da tako ne gre naprej, ni bilo težko ugotoviti. 2e nekaj časa lahko opazujemo vse večja prizadevanja, da bi te enostranske licenčne odnose spremenili. Aero namreč ne more graditi lastnega razvoja zgolj na podlagi kupo-prodaj-nih odnosov, še posebej ne, kadar gre za nakupe, ki rezultira-jo v milijonskem prometu. Pri vsakem novem tovrstnem aranžmaju, ki ga bomo v prihodnosti sklepali, bo potrebno paziti na to, da družbe, ki nam želijo prodati določeno licenco ali proizvod na nek način pridobimo za dolgotrajnejše poslovno-tehnično sodelovanje, ali pa vsaj za obojestranski kupo-pro-dajni odnos. 2e lani smo v tej smeri marsikaj dosegli. Spomnimo se le na to, da je holandska družba Fasson, s katero že dalj časa sodelujemo pri proizvodnji samolepilnih etiket, pristala na dolgoročno poslovno-tehnič-no'sodelovanje in celo na to, da smo prevzeli jugoslovansko zastopništvo za to največjo proizvajalko samolepilnih etiket v Evropi. V podobni smeri bo treba delovati tudi v bodoče. Prvi koraki so že tu. 2e dalj časa se namreč pogovarjamo z Madžari, ki žele iti v poslovno tehnično sodelovanje, odpira se nam tu- skuša urediti mokre lase, se ji pogled ustavi na... Mitja?l! In neka plavolaska. Objeta sedita in si zreta v oči. .. Torej, premišljuje Tjaša, jaz sem te čakala dolgo uro na snegu, ti pa si v toplem lokalu z njo . . . Hoče se umiriti, pa se ne more. Njegove oči se zazrejo v njene. Njene oči, polne solza vprašujoče zrejo v njegov prazen pogled. Gleda jo, a je ne vidi. Kmalu zatem oba odhitita iz lokala. Ko gresta mimo Tjaše, je ne vidita. Niti Mitja je ne vidi... Ali pa je noče videti? Da, zatajil je njo in njeno ljubezen. V trenutku jo mine želja po topli kavi. Vstane in gre. Kam? Še sama ne ve ... Hodi ob Savinji in ne more misliti na nič. Nekje globoko v sebi čuti, da jo nekaj tišči. Nekdo ji zverinsko kriči na ušesa: »Konec, konec .. . pozabi, izigrana si... pozabi. .. konec ... di daljni Bangladeš, ki je izredno zainteresiran za sodelovanje te vrste. Vendar se moramo zavedati nečesa! Družbe, od katerih smo že pred leti prevzeli licenco (Sellotape, Kalle, Gestet-ner itd.) bodo le stežka pristale na nove odnose. Bolje rečeno: potrebno bo veliko časa, saj gre pri teh vprašanjih za izredno zapletene in dolgotrajne procese. Vse pohvale je vredno prizadevanje po sodelovanju z japonsko družbo Kanzaki, s katero že dalj časa sodelujemo, v prihodnosti pa bomo verjetno še tesneje. Pri tej družbi gremo namreč v poseben aranžma, saj si želimo tako skupnih vlaganj, kot tudi skupnega nastopa na Novo rojstvo Utrnila se je solza sreče, ob pogledu na tvoje mirne oči in iz srca je kanila kapljica krvi, poslednje trpljenje je odšlo z meglo. In sonce je zasijalo nad mojim življenjem in srce je začelo hitreje utripati in ustnice so same silile v nasmeh a roke so se razprostirale v objem. Utrnila sem poslednjo solzo trpljenja in zavedla sem se, da sem prešla težke trenutke mladosti, ki se nikoli, nikoli več ne bodo vrnili. Utrnila se je solza sreče, ob pogledu na tvoje mirne oči in iz srca je kanila kapljica krvi, poslednjo trpljenje je odšlo z meglo. zahodnoevropskem trgu. Po razvoju tega sodelovanja sodeč naše želje nikakor niso pretirane in nerealne. In sklep? Časi, ko smo pri sodelovanju s tujimi partnerji pristajali na vsakršne pogoje so mimo. Obstoječe stanje sicer ni bleščeče ugodno za naše podjetje, je pa zadovoljivo in dosti boljše kot prejšnja leta. Morda je sklepanje o pravilnostih nove usmeritve v poslovno-tehnič-na sodelovanja še preuranjeno, vendar po dosedanjih izkušnjah lahko mirno trdimo, da je ta usmeritev uspešnejša, boljša in predvsem ugodnejša, saj predstavlja dosti trše temelje za nadaljnji razvoj našega podjetja. MATERI Ko mati tvoja dlan mi stiska roko, beseda v grlu mi zastaja, tista skromna beseda — hvala. Mati, besed ni, ki bi govorile, kar dejanja tvoja, zame so storila. Najprej ti, mati, hvala sploh za to, da svet uzrlo moje je oko. Hvala ti za trud, da sem shodila, da sem besede prve spregovorila, hvala za vse noči, ko ob meni si bedela. Mati, hvala za sto in sto stvari, hvala, iskrena hvala til Katarina Lokar NEIZPROSNA Če v viharni zimski noči, pred pragom mojim popotnik mrzlih dlani bi se ustavil in ognjišča prosil, bi ga spodila. Če v toplem majskem večeru, pred menoj, kleče bi ti odpuščanja me prosil, bi se ti smejala. Ognjišča toplega sem jaz prosila, spodili ste me, v viharno zimsko noč; kleče prosila sem ljubezni te, vendar v odgovor v temno noč odmeval je le tvoj ironičen smeh. Angelca Drobne PRIŠEL BO ... Prišel bo čas, ko bo listje rumenelo, ko bo brez življenja, padalo na tla. Prišel bo čas, ko boš ti prišel, ko bo moje srce zopet oživelo. Prišel bo čas, ko boš ti odšel, ko bom ostala sama, sama, brez življenja. Angelca Drobne MELANHOLIJA Boli me nekaj, a ne morem reči kaj — težko mi je, čeprav ne vem zakaj — Megla je, in umazan sneg je po cestah, hrup mesta znak je za življenje. A jaz kot, da ne sodim v ta mestni prah, v sebi tiho nosim bolečino. Dora Rovere Vabimo na prvomajski zbor kolektiva 26. aprila 1973 prirejamo v obratu na Mariborski cesti skromno slovesnost. Zaokrožili smo izgradnjo obrata, v grobem so končana tudi vsa zunanja ureditvena dela. Da proslavimo to delovno zmago in si voščimo pred delavskim praznikom — 1. majem, organizirajo naše osnovne organizacije sindikata PRVOMAJSKO ZBOROVANJE KOLEKTIVA Program bo simboličen in »klasično« prvomajski. Točno ob 13. uri bo nastopil moški pevski zbor DPD Svoboda s kratkim programom pesmi borbe in dela. Zbrane bo nato pozdravil predsednik sindikalne organizacije grafike, zatem pa bo sledil ogled obrata in novega skladišča ter skromna zakuska. Upravni odbor je že sprejel sklep, da 26. aprila izjemoma zaključimo delo ob 12. uri, popoldanska izmena pa bo morala doprinesti 6 ur. Zagotovljen bo prevoz za zaposlene iz obrata Šempeter. vse Člane kolektiva pozivamo, da se zborovanja ZAGOTOVO UDELEŽE (bomo enkrat vsaj videli, koliko nas je). Na slovesnost smo povabili tudi predsednika občine in predsednike družbeno-političnih organizacij. Angelca Drobne Angelca Drobne S tujimi družbami odslej drugače NAGRADNI RAZPIS Nagradna križanka številka 2 na I BODI- ČASTO DREVO GRŠKA ČRKA DEČEK JjudeJcnc VETILKO JFt / 06R/ POSODA m MESNA M Z ALUMINIJ l FRANC- VSATEL) ne mm Bi JED Y PUNT m m I UJEDA / TLA 0M IR ILIČ fUAEA HlPORr M.ESA k MHEIJHIK S0S£M}4 bkLa m PODRED VEZNIK. NAŠE 0BMOAS- LETOV/ŠČi oglasna DESKA 6RSK/ BOG L JUR enota DOli/No 'ZD&IJE FOSFOR. ROPAfUCA MERA naI&t t£L£m udec ^Xlnk/ KATRAN /GOA S KARTAM/ VRSTA JA RO L K. BNAKA {OGLAS. NAS PROT. PRAKSE VRSTA Ž>TA ZEMELJ. PLIN im ŠPORTNIK TRSTA ‘Čeh? ADRIA AVIO-PKO MET INDIJSKO OAlACJiO ALKOHOL, PIJAČA TRST AFRIŠKA PT/CA MESTNA ČETRT POKJIAJ V Etiopiji VRSTA V6+KET Tuje i >ME NEZNANA ZENSKO IMG LAbma PR/TRDIL PESEM HVALNICA KALCIJ TAJ ANTON AŠKERC dozam OZIRA NA MALAVI ODŠlUUa Bo/tez Kabja NOQA 0617m /MAČICA ŽIVUEN tckoZjma papeška 0/z Sava TRSKA A MEROKa TAJNA slu Jula RAZJ. S06LAS. DELO PARAaii VZHOD DVO&L. NAŠA LETAIS- ctzuie* CVETLICA PA ZATA 'M' NOG ON. KLUB SVINJSKA ŠTEFOK ŽUŽEUtA ZATE -OALKA KESANJE KATJA lcvst/k, TANTAL "k^B BETAJNOVI ČARovN/a* IZ O&seje rf DIKTAT JOJ> irevunc JR POM S MJ LETOVli PO/ OJSRJir V raerrti VODNA žival TAT VI MA a*sgi> DOMAČE BRANJE JEZERO V3Z SSSi MtoeAP CRB/J touaoM VAT (zeMuN, POŠKOD- BA Gajldner TESLA NIKOLA fOSObA XA SMET/ v SBSTA/IL sm/d AL07Z rAB/KV Polmer. HA PAKA EKIPA LŠ*Lužb. JLADff 1717 JUGoSL LOTERIJ S MAZAČ znamka HVJOMOE PRVA ŽENSKA grad PTUJU 006 VfTS KIJEMA AMERIŠKI MOŠKO IME medmet VUlKAMS IZMEČEK K/S HC oie OPERAH Pevka Onjuna OPORAM^ KRSTA REKA oscbaJ/ ZAIMEK. 1 me FILMSKE 1 IGRALKE OSIPE! PTICA SELIVKA kpzol zR/Mer/c rw°£i\ OZ /RA L ZA/N£K VELETOK V ITALIJI 1 KHLC/J GOROVJI r er rop/ 4l'AS,*i rz-eMLJ. KONEC POLOTOKA SLOVENTA So M Bo n. PR/VIAČ MOST NAŠA REKA ZM/KAV} ARAM3R ŽREBEC GLAVNA ŽILA ATA SESTAVU L ŠMH> Za tretjo nagradno križanko je na naš naslov prispelo točno 30 rešitev. Dvajset križank je bilo pravilno rešenih. Pri žrebu so imeli največ sreče: JOŽE PILIH — obrat strojegradnja Šempeter, ki prejme 50 din, ANITA ZOHER — tehnološka priprava dela, ki prejme 30 din in LIDIJA GRABAR — nabavni oddelek, ki prejme 20 din. Nagrajencem iskrene čestitke, ostalim reševalcem pa več sreče tokrat. Hkrati se opravičujemo, ker nam je pri prejšnji križanki ponagajal tiskarski škrat. Izostal je namreč opis za geslo »perika«. Morebitnih napak, ki so nastale zaradi te naše napake, nismo upoštevali. Za četrto nagradno križanko razpisuje uredniški odbor spet tri nagrade: 1. 50 din 2. 30 din 3. 20 dni Veliko sreče pri reševanju. Vse rešitve pošljite referentu za obveščanje v splošni sektor najpozneje do 20. maja 1973. Istočasno pozivamo vse, ki jim je sestavljanje križank hobi, da nam proti honorarju 50 dinarjev pošljejo nove križanke, ki jih bomo objavili v naših naslednjih številkah. Pogoj za objavo je, da se vsaj nekaj gesel v križanki nanaša na podjetje. V križanki lahko predvidite tudi risbe oziroma fotografije, za katere bo poskrbel uredniški odbor sam. ŠE PRAVILNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE (VODORAVNO): motor, EK; Erato, to; lateks, mavec; tip, teater; Toto, zaščitni; obir, znak, ran; Beti, Alamo; Olaj, A, ro, avto; gin, pelin, Skok; as, Peron, ukana; NK, droga, Po; ica, Antili; klinker, Viator; radial, alk, a ve; Aden, jota, klen; Samo, ena, Mica. Vsem članom kolektiva iskreno čestitamo ob 1. maju, prazniku dela Kmalu Rekreacija za zaposlene je bila doslej v našem podjetju precej zanemarjena. V bogatem programu dela na področju rekreacije v letošnjem letu pa je razvidna želja, da na čim boljši in pristopnejši način približamo rekreacijo čim širšemu krogu zaposlenih. Za pogovor o vlogi rekreacije v podjetju in načrtih za letošnje leto smo poprosili našega referenta za rekreacijo — Vilija Koražijo. Kaj razumete pod pojmom rekreacije v podjetju, kaj vse bi morala obsegati? Rekreacija je tista vrsta dejavnosti ,ki človeka fizično in psihično sprošča, mu daje novih moči ter pripomore k hitrejšemu obnavljanju življenjsko važnih funkcij organizma. Pri nas poznamo v glavnem rekreacijo po delu, morali pa bi posvetiti več pozornosti tudi rekreaciji pred in med delom. Mislim na jutranjo gimnastiko, ki naj bi organizem čim prej spravila v normalen tok ter aktivirala celoten živčni sistem. Za to je dovolj, če vsako jutro pri odprtem oknu nekajkrat močno vdihnemo in izdihnemo ,kar nam bo pregnalo zaspanost in pospešilo krvni obtok. Jutranjo gimnastiko bi morali ljudje gojiti načrtno in vsakodnevno. Rekreacijo med delom bi morala imeti v celotni rekreaciji večjo vlogo. Njen namen je, da sprošča in razgibava. Odmori zato naj ne bi bili le za malice, »V letošnjem letu je treba rekreacijo še bolj približati širši skupnosti kolektiva«, pravi Vili Koražija, referent za rekreacijo in družbeni standard. pač pa bi morali uvesti tudi »aktivni« odmor, ki bolje sprošča duha in mišičevje kot pa odmor na klopi ali poležavanje. Drugod po svetu se strokovnjaki precej ukvarjajo s to obliko rekreacije, še posebej s tako-imenovanimi mikropavzaml, ki trajajo kakih 5 minut in katerih namen je sproščanje telesnih gibov in živčnega sistema. Ta vrsta rekreacije pri nas tudi ni preizkušena, saj je treba natančno določiti vrstni red in sistem vaj, saj dobi vsaka mi- kro pavza svoj pomen šele po daljšem času, ko vsi obvladajo vrstni red vaj, amplitudo gibov, frekvenco izvajanja itd. Vsaka naslednja mikropavza bi morala temeljiti na prejšnji, ker bi tako odpravili »vojaško« izvajanje, ki bi temu sistemu vaj škodovalo. Pri nas za enkrat na tako obliko rekreacije ne moremo niti misliti, saj imamo prerazdrob-ljene obrate in bi za tako vrsto rekreacije rabili preveč strokovnjakov. Pri nas v Jugoslaviji je še najbolj aktualna rekreacija po delu, saj zajema ves tisti čas, ki ga porabimo za sprehode, izlete, medobratna športna srečanja, sindikalna tekmovanja, oddih itd. Ker med delovnim časom še ni mogoče dovolj dobro izvajati rekreacije in ker to preprečuje tudi delovni čas, bomo v našem podjetju skušali delavcu največ nuditi v popoldanskem in večernem času ter ob koncu tedna. Doslej je bila rekreacija za širšo delovno skupnost v podjetju dokaj borna oziroma je sploh ni bilo. Kako bomo to stanje spremenili? Mislim, da rekreacija v Aeru tudi doslej ni bila borna. To dokazuje aktivnost posameznih sekcij in društev v kolektivu. S temi se večina delovnih organizacij na našem področju ne more pohvaliti. Poleg tega smo dosegli v sindikalnih prvenstvih vidne uspehe. Res je, da do lani ni bilo profesionalnega referenta za rekreacijo in je razumljivo, da bi bili uspehi lahko še večji in rekreacija zajela še več zaposlenih, toda razumljivo je, da ljudje, ki so delali na področju rekreacije iz ljubezni do športa niso mogli porabiti veliko svojega časa za organizirano rekreacijsko dejavnost, saj bi potem trpelo njihovo delo. S tem pa nočem reči, da bo sedaj, ko je Aero zaposlil »profesionalca«, že čez noč vse drugače in urejeno. Še zdaleč ne! Treba bo še ogromno naporov in dela, ljudje morajo sami priti do spoznanja, da jim rekreacija koristi za zdravje in dobro počutje, občutek, da se udeležujejo vseh oblik rekreacije za podjetje se mora umakniti občutku, da delajo vse to za samega sebe. Kje vidite bistvene ovire, ki zavirajo hitrejše uveljavljanje rekreacije v našem podjetju? Bistvena ovira je v ljudeh samih. Kot sem že dejal — treba bo še veliko prepričevanja, da bodo starejši ljudje uvideli, kako potrebna jim je rekreacija, saj bo le zdrav, veder in sproščen človek lahko dosegel maksimalno storilnost ob minimalni porabi svojih moči. To pa bo koristilo tako naši socialistični ureditvi, kot tudi njemu in predvsem njemu samemu. Danes ljudje zatiskajo oči pred pravim smislom rekreacije, če pa jo že skušajo spoznati, potem čakajo, da se bodo vključili najprej drugi, saj še vedno prevladuje tisto mišljenje: »Zakaj pa bi moral biti jaz prvi?« S tem pa le odlašamo in se skrivamo za izgovori, da imamo pač doma dovolj »rekreacije«. Tudi taki ljudje, ki doma veliko delajo (fizično), rabijo rekreacijo, seveda pa mora biti to rekreacija v smislu sprostitve ne pa v doseganju vrhunskih športnih dosežkov. Kakšna naj bi bila pri organizaciji rekreacije v podjetju vloga sindikata? Delo sindikata mora biti tesno povezano z rekreacijo, saj je ta neposredno odvisna od sindikata. Sindikat omogoča finančno osnovo za neoviran potek rekreacije ter nudi strokovno pomoč, lahko pa deluje tudi samostojno. Osebno si želim, da bi se sindikat še tesneje povezal z našo rekreativno dejavnostjo. Za vaše izčrpne odgovore se vam najlepše zahvaljujem. DESET LET PLANINSKE SEKCIJE V desetih letih obstoja Planinske sekcije Aero, je ta izvršila 67 eno ali večdnevnih izletov. Bili so že na Gross-glocknerju, Jungfraujochu v Švici, Visokih Tatrah, kar osemkrat so se povzpeli na Triglav. Od 51 članov v letu 1973 je sekcija narasla na 238 članov v lanskem letu. Za letošnje leto obljubljajo planinci še bolj aktivno delo. Planinska sekcija naše tovarne praznuje v letošnjem letu zelo pomemben jubilej, desetletnico obstoja in uspešnega dela. Obletnico nameravajo še posebej slovesno proslaviti. O tem so se dogovorili na svojem občnem zboru, na katerem so izrekli priznanje najaktivnejšim članom, izvolili pa so tudi novo predsedstvo in odbor. Za predsednika so na občnem zboru izvolili Blaža Crepinška, za njegovega namestnika pa Ivana Sulerja. Za člane odbora so izvolili: Avgusta Orla, Fonzija Srebota, Majo Muzga, Branka Paleta, Štefana Griviča, Ivanko Pajk, Zvoneta Hudeja, Marijo Divjak, Majo Radišek, Ferda Žerdonerja in Karlija VViegela. Nadzorni odbor pa sestavljajo: Bogdana Stanič, Janja Marinc in Alojz Hribernik. Delo sekcije in namen tega dela najbolje opisujejo besede, ki jih je na občnem zboru izrekel bivši predsednik, tovariš Ferdo Žerdoner: »Naše planinstvo in planinska rekreacija je že 10 let v Aeru vodilna rekreacijska sila, ki pomaga članom kolektiva k zdravemu in plemenitemu športu, tu si človek krepi telo in utrjuje tovarištvo ter nabira novih moči v čistem gorskem okolju, za nove podvige v zaprašeni dolini, ob ropotu sodobne mehanizacije in motorizacije.« Sekcija si je, kot že rečeno, v letošnjem letu zadala bogat program. Planinci bodo pripravili 10 izletov, od katerih bosta gotovo najzanimivejša izleta na Grossglockner in izlet »100 Aerorovcev na Triglav«. Poleg izletništva bodo priredili več za- nimivih predavanj s planinsko tematiko, ki jih bodo popestrili s predvajanjem filmov, pri tem pa morajo rešiti še problem prostora, kjer bodo filme lahko predvajali. Naj članek o delu planinske sekcije zaključimo z besedami tovariša Žerdonerja: »10 let je kratka doba neke organizacije. Vendar, če se ozremo na našo prehojeno pot, ki ni bila vedno rožnata in je mnogokrat zahtevala tudi mnogo samozatajeva-nja, smo lahko z uspehi zadovoljni. Želim le, da bi našo začrtano pot uspešno nadaljevali tudi naši zanamci, ter da ljubezen do naših gora in planin ostane večna!« Tudi mi se pridružujemo vašim željam. Iskrene čestitke ob jubileju in veliko uspehov v letošnjem letu. izpolnjuješ.1 lene - mamite D-Per SLIŠATI 3 E DA SE V službi im- STIC O HUDO PRIT6ŽV3ET0, CES", DA TE V PODJETJU PREMALO MIZ, Morda bo BOLO DRŽALO, DA OB VSE PRBV6Č STOLČKOV ! (»•»■•) 452/1973 lil 19736 711,2 /VAdPREO sr PREHITI v 47-PIA .GILNO 6ROPO/P07EM U-A Bori SPET "HODILA S TERK I I/ 1 zAHuoeuA pustna dekoracija abrouskih tovoru jakcu r

|CnO ni pa ?i$čft0, pišemif/ZEjio (foMvjOMLA)' rc^7 1 o&cM Z&0R PLANI MCfcV hK0l KAŽE ,$OVfel Y0DIL/Vl PRIPLEZALI ŽE VTAKO V150 KO, DA 3M A// rTREPA VEČ NA Z&0R planincev1' /MAMO NOVO 0R64AJ/Z4--030/NOVA PECOVVA MES^ STR.OdezKMALU TOZDE.' NOV OBRAT- . BP/NO KAR 057ADA 12 DOBRIH S1ARIH ČASOV VE, M ŠE VEDNO DELAMO PO STAREM. Naš Aero Je glasilo Aera, kemične ln grafične industrije Celje. Urejuje uredniški odbor: Andrej inž. Šušteršič — predsednik, Branko Stamejčič — urednik, Edo Gaspari — odgovorni urednik, Dora Ro-vere, Jože Randl, Ciril Debeljak in Grega Švab. Tiska tiskarna Aera. Za tiskarno Drago Vračun. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, številka 33-316/73 je Naš Aero oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov.