Kranjske vesti. —r— Napml na nfiiteljfco. Marija Grileeva, ličitel.jica na Oolu, je š'a due 13. noverabra in 1. okulo pol 3. popoldue iz Postojne doruov. Prišla je do Velikega Otoka. Ker ni poti dobro poznala, se ,je ozirala okrog sebe, da bi koga vidnla, ki bi ji pokazal pravo pot. V obližju vasi Zagon zagleda moškega, ki se je pa skril za grrnom. Prišel je pa takoj za njo, nakar ga vpraša, če je to prava pot v Gorenje. Po kratkein odgovoru z ^da" je šel naprej, a se takoj obruil in jo vprašal, ee ima kaj denarja. Na vprašanje ufiteljice Bza kaj** je odgovoril rzarae". Sedaj je videla napadalca v obraz, bil je fant kakih 16 let star, čvrste postave, bolj visoke rasti, imel je obe roki v blačnik žepih ter je ostro proti nji gledal, rekoč: nDenar sem, ali pa!" — Ker se ni ta takoj pokorila njegovi zahtevi, ji je rekel: BLe hitro, raeni se mudi." Končoo mu je izročila, ker ni bil zadovoljen s petirni kronarni, 10 K. Nato je jbežal v hrib. Drugi dan so orožniki po storilcu pozvedovali ter prijeli kot osumljenca 161etnega Franeeta Vadnuta, posestnikovega sina v Velikem Otoku, ki je vobče na slabem glasii Vadnu trdovratoo taji, da bi bil on storilec, pa tudi napadena ni mogla z vso gotovostjo pritrditi, da jp bil on tisti, ki jo je v kritičnem času Dapadel. Tudi vse zaslišane priče niso mogle ka.j obtežilnega izpoTedati zoper obdolženca. Nekako čudno v zadevi jp pač to. da ja drugi dan po tem napadu Marija Carlijeva, učiteljica Da Studenem, prejela pismo z vsebino: BVrnem Vam denar, ki sern ga zahteval v nedeljo od Vas. Nečern, da bi bil kdo po krivem obdolžen. Tudi sem Vas razžalil, storil sem to nepremišljeno, zato Vas prosim odpužean.ja.'* Temu pismu je bil priložea bankovec za 10 K. Nato je pa bilo to pisrao z denarjera vred iz učiteljične sobe izmakDJeno, ne da bi se bil tat dotaknil drugih stvari ali drngega denarja. Ker ni bilo nobenih tem. Ijitih dokazov proti obdolžencu, je bil Vadnu oproščen. —r— Čebelarski shod na Vrhnikl m je vršil v nedcljo, 5. t. m , ob 3 uri popoldne v rKatoliškem doinu" rokodelskih pomočnikov. Na shodu je predaval tov. nadučitelj A. Likozar o pitanju s sladkorjem in o naprednem čebelarstvu sploh. —r LJndsko štetje t Ljabljanl je končaDO. Ljubljana ima 1863 hiš, med njimi 1769 obljudenih in 94 neobljudenih; 7887 strank in 41.727 prebivalcev, med njirni 38.661 civilnih in 3066 vojaških. Moških je 20 493, ženskih 21.234. Trajno navzočih je v Ljubljani 40.323, začasno pa 1404. Od prebivalcev je 17.434 Ljubljančanov; 15.547 prebivalcev ima svojo pristojnost na Kranjskem sicer, 7618 v Avstriji sicpr — skupaj je Avstrijcev 40.599; 673 je Prekolitavcev, 22 Bošnjakov in Hercpgovcev, 343 inozemcev sicer. Eiraskokatoliške veroizpovedbe je 41.139 ljudi, grškokatoliške 20, starokatolikov je 10; 61 je pravoslavnib, 365 jih jeevang. veroizpovedbe, 1 uniat, 109 je Židov, 22 pa brez konfesije. Od 40.599 Avstrijeev je napisalo 33.846 slovenski občevalni jezik, 5950 nemški, 360 čpški, 290 laški, 56 poljski, 95 hrvaški in srbski, 1 rusinski in 1 raadjarski. Odsotnih je 478 domačinov, med njirai 313 stalno, 165 začasno.