POGLEDI IN  MNENJA
Prisank in Kofce
To gorsko ime je že dolgo (vsaj 70 let) predmet polemik. Ob njem je nastala vrsta različnih razlag in bolj ali manj nespretnih poskusov, kako ga prav pisati. Vendar poznamo tudi nekaj znanstveno utemeljenih etimologij.
Tako je F. Ramovš ime Prisank (v tej obliki!) razlagal iz Pris}nik, pri čemer naj bi bil -1- zlogotvoren in naj bi prešel naravnost v -o-, torej Prisjnik > Prisonik, ta oblika pa zaradi redukcije glasu -i- v zadnjem zlogu ter akanja v Prisank.
Pravilno je to ime razložil Ivan Tominec. Iz prvotne oblike Prisolnik (= »gora pri soncu«) se je razvila oblika Prisaunk (zaradi akanja, ki je tako značilno za zgornji konec Savske doline, in po izpadu samoglasnika -i-). Mlajši rod (po drugi svetovni vojni) je začel opuščati drugi del dvoglasnika -au-, zato zdaj Kranjskogorci govore Prisank; ni pa res, da bi to povzročili nemški turisti, ki so zahajali v Julijske Alpe. Saj so tudi še po drugi svetovni vojni starejši domačini govorili Prisaunk in tudi danes so še živi nekateri osemdeset- ali devetdesetletniki, ki govorijo tako (nekaj jih poznam osebno). Zdaj že devetdesetletni domačin mi je pred več kot 15 leti takole dejal: »Veste, ta star Mt so pa rekle Prisaunk« in zategnil še enkrat: »Prisawjnk«). S am sem slišal starega gorskega vodnika Kopiščarja, rojenega Trentarja, 22. Vn. 1948 na vrhu Mojstrovke, kako je skupini mlajših planincev razlagal, da bo delal novo pot na »Prisaunk«, in to ime je tedaj prav v tej obliki večkrat ponovil.
Tudi H. Tuma v svojem »Imenoslovju Julijskih Alp« omenja to ime in pravi, da domačini nekako zamolklo izgovarjajo Prisaonk. Tu se je H. Tuma zmotil (jezikoslovec bi takoj vedel, da tisti »zamolkli -o-« izhaja iz -1-) — mislil je, da -o- izhaja iz -j- in je uveljavil ime v obliki Prisojnik, ki pa je zgrešena!
Dvoglasnik -au- se v zgomjegorenjskem narečju lahko skrči v -a- (drugi del je lahko zelo šibek in izpade). Tako npr. nemško besedo Almosen (gr. cAf^ocrtv^) najdemo na Zgornjem Gorenjskem v treh oblikah »aimožna« (Bled), »amožna« (Jesenice) in »aumožna« (Dolina). Hišno ime »pri Travnikarju« (Nemški Rovt v Bohinju) domačini izgovarjajo »p?r trankarjo«, a tudi »p?r traunkarjp«. In še zanimiva izgovorjava besede »čigav«: »džga je tale otrok?« (Vrba), toda: »nei bo, džgav?r wpče.«
Vendar poznamo tudi gorsko ime Prisojnih. To je vrh nad Trbižem, kjer stoji TV-pretvomik. Slovensko se ta gora imenuje Prisojnik (z naglasom na prvem zlogu), Nemci (teh je na Trbižu precej) so ime popačili v Prisenig, Italijani pa so iz nemške oblike naredili Monte Prisenicco. Zaselek Breznik (slovensko ime) pod to goro ima tudi nemško ime Prisenig, kar je očitno (pomotoma in po analogiji) povzeto po omenjenem gorskem imenu.
Kakor torej poznamo Prisolnik/Prisank in Prisojnik, tako poznamo tudi Osojnik (Osojnica) in Osolnik (= »kraj ali gora, ki je obrnjena proč od sonca«), npr. Osolnik nad Škofjo Loko.
Če bi se ravnali togo po pravilih etimologije (oz. knjižnega jezika), bi pravzaprav morali pisati Prisolnik. Ker pa te oblike nihče ne pozna in ker domačini danes dosledno govorijo Prisank, se pri tem imenu ravnamo prav tako kakor pri imenu Kofce nad Tržičem. Tudi ime te planine marsikomu ni jasno. Tu je treba prav tako upoštevati razvoj v narečju: iz prvotne oblike Klopce (klop v naravi, zlasti v gorah, pomeni »terasa, polica«) se je v zgomjegorenjskem narečju razvila najprej oblika kwopce (zaradi švapanja), iz tega pa je po redukciji glasu -w- in po prehodu -p- v -f- (kakor npr. »na xrtfc^x« = Na hribcih na Bledu ali na »xrftö« = na hrbtu) nastalo Kofce (na Gorenjskem ljudje
282
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 41,95/96, št. 5
POGLEDI IN MNENJA
sedajo na »kop«, jedo »kobase« in se pokrivajo »s kobukam«!!). Ker pa so ljudje vedno poznali le Kofce, Klopce bi bilo tuje, tako tudi pišemo.
V zadnjih letih so sicer nekateri skušali ime Kofce pisati »Kovce«, češ da so pisavo »Kofce« povzročili Nemci, ki naj bi bili pravilno izgovorjavo Kouce popačili v Kofce. Pri tem so se isti avtorji sklicevali na ledinsko ime Na Kovceh (na Uskovnici v Bohinju), kakor je to ime zapisano v nekaterih planinsko-turističnih zemljevidih Bohinja. Toda med imenoma Kofce in »Kovce« je velika razlika. V imenu Kofce je -o- ozek, v imenu »Kovce« (Na Kovceh) pa širok, kajti to bohinjsko ime je nastalo iz »Na Kalcih«, kakor je v starejših zemljevidih tudi večkrat knjižno pravilno zapisano. Sem spadajo tudi manj znana bohinjska (na zemljevidih ne vedno zapisana) imena: kowüza < Kaluža, kowüznjek < Kalužnik (Gorjuše), planina Kal na Komni je narečno Kou itd.
Pa še nauk iz tega: iz takih čisto zgrešenih poskusov »popravljanja« imen, katerih etimološkega razvoja in s tem osnovnega pomena ljudje (niti domačini) danes zelo pogosto sploh ne razumejo več (devetdeset odstotkov ljudskih »etimologij«, kakor vemo, je popolnoma zgrešenih), vidimo, da so se v zadnjih dveh stoletjih historično in pomensko pravilne oblike imena menjavale z nepravilnimi, prikrojenimi »razumevanju« zapisovalca (neredko so to geodeti). Zato bi bilo vendarleprav zapisovati ime etimološko pravilno (če namreč etimologijo poznamo) ali vsaj današnji narečni obliki pripisati po izviru pravilno obliko. Kajti napak je čedalje več, a tudi pametnjakov, ki vse »prav razumejo«, je čedalje več.
Dušan Cop
Ljubljana
283
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 41, 95/96, št. 5