Natisnil A. Slatnar v Kamniku. O "O "D Cerkveno/lqt'o 1922 se začne s 1. adventno nedeljo, 27. (iottembra 1921 in konča 2. de- * cembra 1922|<- ! ': : Premakljivi prazniki. Pepelnica 1. marca. Velika noč 16; aprila. Kristusov vnebohod 25. maja. Binkošti 4. junija. Telovo 15. junija. Čas za velikonočno spoved in obhajilo traja od 1. postne nedelje, 5. marca do vštete trojiške . nedelje 11. junija. * Prepovedani časi. Obhajati slovesne ženitve je prepovedano od 1. adventne nedelje do vštetega b'6žičnega dne in od pepelnice do vštete velikonočne ne¬ delje. Postni dnevi. A. Strogi postni dnevi, ob katerih smo dolžni zdr¬ žati se mesnih jedi in si v jedi pritrgati so Označeni z zvezdo in križcem (*f). B. Postni dnevi, ob katerih je dovoljeno opol¬ dne in zvečer meso jesti, toda le enkrat na dan se nasititi, so zaznamovani s kri¬ žem (j"). Na veliko soboto opoldne preneha post. C. Zauživanje mesa je prepovedano vse petke celega leta. Župni urad pri Materi Milosti ima naslov „Župni urad sv. Marije v Mariboru". Telet. št. 214. Uradne ure so ob delavnikih od 10—12. j Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. V žup- L nijsko pisarno se pride pri vstopu v samostan na | levo po stopnicah. Božja služba. A. Ob nedeljah in praznikih: Tihe maše so stalno ob */ 4 5, ob 5, ‘ ob ' 1 , 6 , ob ' 1 , 8, ob 8, ob ' 1 , 9 , ob 9, ob ‘/a 12. j Slovesna maša je ob 6 in ob 10. Pridige so ob 7, ob '/, 10, ob 15 (kr- j ščanski nauk in litanije z blagoslovom). B. Ob delavnikih so sv. maše od 4—9. Sveti zakramenti. Spoveduje se vsak dan od 5 naprej. Ako slučajno ni nobenega spovednika v spovednici, naj se spovedenec oglasi med svetimi mašami v zakristiji, pozneje pri samostanskem vratarju. Zvečer se spoveduje v zimskem času (od 1. okto¬ bra do Velike noči) ob 18, v poletnem času ob 19. Več spovednikov na večer pride ob so¬ botah in pred prazniki. Ravno tako spoveduje več spovednikov ob nedeljah, ob 5. Tedaj pri¬ dejo spovedenci najložje na vrsto. Družbe in bratovščine. III. red sv. oč. Frančiška. — Marijini družbi, mladeniška in dekliška, in Marijanska kongregacija slovenskih gospa. — Častna straža Srca Je¬ zusovega. Bratovščina karmeljskega škapulirja. Bratovščina Naše ljube Gospe presvetega Srca, „upanja obupujočih". Marijina (Ingolstadtska) mašna zveza za srečno smrtno uro. Pojasnila za pristop posreduje samostanski vratar. Odpustki. Popolni odpustki za vse vernike so zazna¬ movani s PO ob dotičnih dneh. Razen teh dni morejo dobiti vsi verniki popolne odpustke vsak prvi petek in prvo soboto v mescu ter vsak torek v tednu pod navadnimi pogoji, poleg navadnih pogojev morajo pa prvo soboto biti pri sv. maši o Brezmadežnem spočetju ali opraviti kako po- božno.st v čast Brezmadežni, ob torkih pa se morajo udeležiti vsaj za nekaj časa pobožnosti v čast sv. Antonu, ko je izpostavljeno Najsve- tejše. VO pomeni vesoljno odvezo za tretjerednike. Pobožnosti. Sveti križev pot se moli na nedelje ob '/s 15. Vsak prvi petek v mescu je ob 5 sveta maša, ob V 2 6 premišljevanje in potem molitev v čast Jezusovemu srcu. Pobožnost ob torkih v čast svetemu Antonu, ko je izpostavljeno Najsvetejše, je ob 6. Druge pobožnosti so naznanjene v opombah vsakega mesca. 4 Januar — Prosinec 5 Opombe. 5. ob 13 blagoslovljen^ kraljeve vode. 6. ob 13 nauk za častno stražo, ob 15 shod III. r. Darovanje za zamorce. 25. obletnica javnega povišanja Matere Mi¬ losti (Exaltatio iconis thaumaturgae Deipar.), slovesna služba božja predpoldne in popoldne kakor ob praznikih. Popoldne po sklepni pri¬ digi (ob 15) levitirane večernice in zahvalna pesem Te Deum laudamus Popolni odpustek za vse vernike pod navadnimi pogoji. 6 Februar — Svečan 7 Opombe. 2. ob 10 blagoslovljenje sveč, ob 13 nauk za častno stražo, ob 15 shod III. r. 3. Blažev blagoslov od s / 4 5 do 9. 11. Lurška pobožnost: ob 5 tiha maša, ob ] / 2 6 nagovor, ob 6 slovesna sv. maša in pred zadnjim blagoslovom „Te Deum laudamus“. 8 Marc — Sušeč 9 Opombe. Molitve v čast sv. Jožefu skozi celi mesec po sv. maši ob 5, nepop. odpustki vsak dan, pop. odpustek enkrat na mesec pod navad¬ nimi pogoji. 1. slovesno blagoslovljenje pepela ob 8 / 4 6. Pe- peljenje vernikov od 3 / 4 5 — 9. 5. se začnejo postne pridige, ki so na nedelje ob 15. 10. začetek devetdnevnice v čast sv. Jožefu, ob 5 sv. maša, ob ] / 2 6 premišljevanje in molitve. 19. ob 13 nauk za častno stražo, ob 15 shod III. reda. 25. ob 6 slovesna sv. maša za dekliško M. dr. in skupno sv. obhajilo. 10 1 S 2 N 3|P April — Mali traven ■j j Teodora, m.; Hugo, šk. PO 7P: 8 S 9iN 10 P 11 T 5. postna, tiha; Leopold Gajiški. Gandulf Binaški in Janez Pinski. Benedikt Šentfiladelfski, sp. Vincenc Fererski, sp.; Irena, d. m. Krescencija, d.; Sikst I., p. m. Mati b. 7 žalosti; Viljem iz Sc., p. Julijan od sv. Avguština, sp. 12 13 14 15 16 17 18 19 20 vo : vo t! vo vo vo vo vo cvetna; Tomaž Tolentinski, m. Marko F. iz Bolonije, sp., Ecehiel. Leon I. V., p. c. uč. Angel Klavaški, sp. veliki; Hermenegild, m. veliki; Justin, Tiburcij, Valerijan, m. velika; Bazilisa in Anastazija, d. m. 21 P 22:S 23 N 24iP 25 ;T 26 S 27 Č 28 P 29 S PO PO : po VO,PO| Velika noč; Jožef B. Lab., sp. velikonočni ; Anicet Rudolf. Andrej Hibern., sp. Konrad Ask., sp. Marcelin, šk. Anzelm, šk. c. uč. Franc. Fabr., sp.; Sote r in K aj , m. bela, 1. po vel. n.; Egidij, Jurij. Fidelj Sigm., sp. Marko, ev. Klet in Marc., p. m.; Mati b. d. sv. Jakob Ilirski, sp. Lukezij, sp.; Pavel Kriški, sp. Peter, m. 30 N PO 2. po vel. n.; Bened. Urbinski, sp. 11 Opombe. 9. ob 10 blagoslovljenje oljik. 13. slovesna sv. maša ob 7, med sv. mašo sv. obhajilo duhovnikov in vernikov. 14. ob 6 križev pot, ob 1 / 4 7 postna pridiga, potem sv. obredi. 12. do 14. zornice — žalostinke ob 17. 15. začetek sv. obredov ob 7, sv. maša ob 7 2 9. Blagoslavljanje velikonočnega jagnjeta v Frančiškovi kapeli popoldne do 15. Slovesno vstajenje ob 17. 16. slovesna sv. maša ob 5, potem ob 6 bla¬ goslov velikonočnega jagnjeta v cerkvi. 17. ob 13 nauk za častno stražo, ob 15 shod III. reda. 18. se začne pobožnost 9 torkov v čast sv. An¬ tonu Pad. 25. Markova procesija ob 6 ; ob 8, ob prihodu procesije iz stolnice, pridiga in sv. maša. “_Maj — Veliki traven 13 O po m be. Šmarnice so na nedelje ob 15; na delavnike je ob 5 sv. maša, ob 1 / 2 6 nagovor in litanije Matere božje, Udeleženci prejmejo vsak dan nepopolne odpustke, enkrat na mesec po¬ polni odpustek pod navadnimi pogoji. 22. prošnja procesija ob 6 v stolnico; ob 8, ob prihodu procesij e iz stolnice, pridiga in sv. maša. 23. obletni dan najdenja podobe Matere Milosti (Inventio iconis thaumaturgae Deiparae, Matris Misericordiae). Ob 7 a 6 slovesna sv. maša v čast Materi Milosti in pred zad¬ njim blagoslovom „Te Deum laudamus“. Po slovesni sv. maši prošnja procesija v cerkev sv. Alojzija. 24. državni narodni praznik v čast sv. Cirilu in Metodiju. Ob 6 prošnja procesija k sv. Jo¬ žefu. 25. Ob 13 nauk za častno stražo, ob 15 shod III. reda. Junij — Rožnik 15 Opombe. Skozi celi mesec litanije v čast presv. Srcu Je¬ zusovemu po sv. maši ob 5. Nepop. odpustki vsakokrat, pop. odpustek pod navadnimi po¬ goji prejme, kdor se vsaj 10 krat udeleži te pobožnosti. Od 4. jun. do 9. jul. šestnedeljska pobožnost v čast sv. Alojziju, skupne molitve po večernicah. 13. Ob */a6 pridiga, blagoslov lilij in slov. sv. maša v čast sv. Antonu Pad. 15. začetek devetdnevnice v čast presv. Srcu Jezusovemu, premišljevanje na praznik in v nedeljo ob 15, ob delavnikih ob 1 /. 2 6. 18. Pri Materi Milosti procesija s sv. Reš- njim Telesom ob 8, pred procesijo ob 7 slovesna sv. maša, po procesiji ob 10 tiha sv. maša, zadnja sv. maša ob '/ 2 12. 25. ob 1 / 2 8 procesija na Kalvarijo k Sv. Barbari. 28. narodni praznik (Vidov dan). 29. ob 13 nauk za častno stražo, ob 15 shod III. reda. 16 Julij — Mali srpan 17 Opombe, 12. rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra I. 16. ob 13 nauk za častno stražo, ob 15 shod III. reda. 23. začetek šestnedeljske pobožnosti v čast sv. Filumeni, skupne molitve po večernicah. Avgust — Veliki srpan 19 Opombe, 1. od poldne naprej in celi naslednji dan porcijunkulski odpustek za vse vernike tolikokrat, kolikorkrat obiščejo cerkev in z navadnimi pogoji. Na predvečer pred porci- junkulo ob 16. pridiga. 2. ob 6 in 10 slovesna sv. maša, ob 7 in V 2 10 pridiga. 5. v baziliki Matere Milosti popolni odpustek, ki se dobi v baziliki Marije Snežne v Rimu, pod navadnimi pogoji. 11. ob 5 slovesna božja služba v čast sv. Filu- meni, skupno obhajilo dekl. M. družbe. 15. ob 13 nauk za častno stražo, ob 15 shod III. reda. 16. procesija v čast sv. Roku k Materi božji v Brezje. 20 September — Kimovec 21 Opombe, 8. ob 6 slov. sv. maša za delci. M. družbo in skupno sv. obhajilo; ob 13 nauk za častno stražo, ob 15 shod III. reda. Oktober — Vinotok 23 Opombe. Rožnivenska pobožnost ob 5. Kdor pride k tej pobožnosti vsaj desetkrat, se udeleži po¬ polnih odpustkov pod navadnimi pog-oji. 1. ob 13 nauk za častno stražo, ob 15 shod III. r. 4. ob V 2 6 pridig-a, potem slov. sv. maša v čast sv. oč. Frančišku. 24 November — Listopad 25 Oi>oml>e. Pobožnost za duše v vicah ob delavnikih ob Vat), na nedelje ob 15. Udeleženci prejmejo nepop odpustke vsak dan, pop. odpustek enkrat na mesec pod navadnimi pogoji. 1. ob 1 / 2 15 molitve za verne duše, litanije, potem procesija na pokopališče. 1. popolni odpustek tolikokrat, kolikorkrat kdo obišče cerkev od poldne naprej in celi na¬ slednji dan, pod navadnimi pogoji. 5. ob 13 nauk za častno stražo, ob 15 shod III. reda. 26 December — Gruden 27 Opombe. 1. državni praznik, obletnica ujedinjenja SHS. 8. ob 6 slov. sv. maša in skupno obhajilo za dekl. M. družbo, ob 13 nauk za častno stražo, ob 15 shod III. reda. 8.— 15. V osmini brezmadežne Device je ob 5 sv. maša, ob */ž 6 premišljevanje in lavre- tanske litanije v čast Brezmadežni. 17. državni praznik, rojstni, dan Nj. V. regenta Aleksandra. 24. ob 23 cerkvene molitve, potem slovesna pol¬ nočnica. 25. —27. večna molitev s slovesno božjo službo pred- in popoldne. Popolni od¬ pustek pod navadnimi pogoji, nepopolni od¬ pustki za vsak obisk Najsvetejšega. 26. blagoslovlj. vode in soli ob V 2 10. 27. blagoslovlj. vina ob in 1 / 2 10. Mati Milosti v Mariboru. Čudodelna podoba. Lepi kip Matere Milosti je stal v zakristiji župne cerkve v Konjicah kot star kip, katerega so v cerkvi že z novim nadomestili. Tamkaj ga je našla grofinja Johana Felicita Kienburg, ko se je vračala z božje poti sv. Frančiška Ksa- verija pri Gornjem gradu. Bilo je to 23. maj- nika 1746. Kip se je pobožni grofinji tako zelo •* dopadel, da ga Je kupila zase in ga dala pre¬ noviti v Gracu. Že med prenovljenjem se je po¬ kazala Marija čudodelno po tem kipu, še bolj pa, ko ga je dala grofinja prenesti v svojo grajsko kapelico na Freibichl pri Lipnici. Tu je Marija delila toliko milosti pred tem kipom, da so ver- j niki trumoma prihajali v kapelico in tamkaj cele ' dneve molili in popevali Marijine pesmi. Novo j podobo so kratkomalo imenovali „Mater Milosti" j zaradi mnogih milosti, ki so jih pred njo prejeli. J Javno češčenje. Grofinja Johana Felicita je spoznala, da | bi bilo najprimernejše mesto za čudodelni kip | javna cerkev. Zato ga je darovala cerkvi oo. mi- ! noritov v Mariboru. Ti so ga prvič dne 25. ja¬ nuarja 1747 izpostavili na velikem altarju v javno češčenje. Mati božja pa se je izkazala tako mi- : lostno po novem kipu, da ga je kmalu na sto¬ tine zahvalnih tablic in spominkov kinčalo. Ob¬ letni dan javnega povišanja (Exaltatio iconis thaumaturgae Deiparae, Matris Misericordiae), 25. januar, so iz hvaležnosti vsako leto prav slovesno praznovali. Mariborčani so Mater Mi- I losti splošno imenovali „mestno mater" in svojo »obrambno mater". Romarji so od daleč priha- 1 jali k Materi Milosti, iz Ogrskega, iz Slavonije, 'z Koroškega in Avstrije ter bili izredno uslišani. Časovne spremembe. Oo. minoriti so morali 1784 svoj samostan °b Dravi, kjer so bivali ravno 500 let, zapustiti : ter se preseliti v kapucinski samostan v Graškem predmestju, iz katerega so bili le-ti izgnani. Vzeli So pa oo, minoriti seveda svojo ljubo Mater Mi¬ losti seboj. Ob istem času je bila tukaj usta¬ novljena samostojna župnija. Vendar je bil prvi župnik (Mariborčan Jožef Frauenberger) svetni 1 duhovnik, oo. minoriti so bili le kapelani in uči- i telji. 1796 — 1813 pa so vodili župnijo minoriti j sami. 1814- 1833 so bili dušni pastirji zopet svetni duhovniki, 1833 — 1848 redemptoristi, 1849 — 1864 tretjič svetni duhovniki in od 1864 naprej oskrbujejo župnijo oo. frančiškani. ; Nova cerkev. Stavba nove cerkve na mestu stare, majhine i in že razpadajoče kapucinske cerkve se je za- [ čela s 26. julijem 1892. Ta dan so namreč slo- | vesno zasadili lopato za veliko delo. Dne 10. av¬ gusta 1893 so blagoslovili in položili temeljni 1 kamen. L. 1895 je bila cerkev z zvoniki dozi¬ dana. 13. oktobra 1895 je bilo posvečenih in blagoslovljenih 5 novih z lepimi podobami in napisi ozaljšanih zvonov. Naslednjih 5 let so cerkev slikali, tlakali in z najpotrebnejšim opremili (klopi, začasni altarji, začasna pridižnica, orgije, : tri nove altarne mize za prve tri nove altarje). Dne 11. avgusta 1900 je bila cerkev z j glavnim altarjem posvečena in se je j prvič darovala nekrvava daritev v novi hiši l božji. Naslednji dan, 12. avgusta 1900, sta bila predpoldne posvečena 2 stranska altarja sv. An; tona in sv. Filumene, popoldne pa se je slovesno preneslo v novo cerkev Najsvetejše in podoba Matere Milosti, ki sta imela od 2. julija 1893 svoje bivališče v začasni kapeli v samostanu. <- Z dne 11. februarja 1906 je bila cerkev l M atere Milosti na prošnjo premilost. nadpastirja ' pridružena Liberijanski baziliki (večji) Marije Snežne v Rimu. Vsled tega dobijo vsi ver- | niki, ki obiščejo Mater Milosti v M a- | riboru, iste milosti in odpustke, k a- : terih bi se udeležili, ako bi obiskali' baziliko Marije Snežne v Rimu. Z dne 7. novembra 1906 je na prošnjo premilost. nadpastirja povzdignil papež Pij X. cerkev Matere Milosti k časti bazilike ter jo v' ' predpravicah postavil v vrsto manjših bazilik v j Rimu. Nadalje je kongregacija svetih obredov z j dne 7. januarja 1911 dovolila, da se obhaja Mati j Milosti kot cerkvena in farna patrona, torej kot | praznik 1. vrste z osmino, vsako leto na 25. ja- 1 nuarja, to je na obletnico njenega javnega po¬ višanja. (Exaltatio iconis thaumaturgae Deiparae, Matris Misericordiae). Kaj treba še doseči. Svetovna vojska slavnemu svetišču ni pri- I zanesla. Vzela mu je vse nove zvonove razen enega najmanjšega. Zato prosimo darežljive Ma¬ njine častivce, da Materi Milosti čimprej spet oopomorejo do novih zvonov. Potem smemo upati, da bomo kmalu milostno podobo tudi j; ' slovesno kronali ter svoji nebeški Kraljici izka¬ zali najvišjo zemeljsko čast. — Altarji. Veliki altar Matere Milosti je bil posvečen 11. avgusta 1900, stranska altarja sv. Antona in sv. Filumene 12. avgusta 1900, lurški altar 18. oktobra 1908, altar sv. Križa 17. oktobra 1909, .r Srca Jezusovega 26. junija 1910, sv. Frančiška Asiškega 17. novembra 1912, Naše ljube Gospe 24. novembra 1912. Za obisk cerkve na obletni j dan posvečenja imenovanih altarjev so podeljeni nepopolni odpustki po 40 in 50 dni. Nova prižnica je bila slovesno blagoslov¬ ljena 14. septembra 1919. Dobrodelne naprave. Vincencijeva družba deli ubogim miloščino vsako drugo nedeljo po pozni božji službi. Njen glavni dohodek je „kruh sv. Antona", ki ima svoj nabiralnik pri vhodu v samostan pod po¬ dobo. sv. Antona. — Elizabetin odsek III. r. skrbi za obleko revnim otrokom, posebno prvoobha- jancem. — Svojo knjižnico ima III. red, svojo knjižnico mladeniška M. družba (odprta ob ne¬ deljah ob 14), svojo knjižnico ima tudi dekliška M. družba. — Obednica za siromake je odprta vsak dan ob '/ ž 13. — Za razširjanje sv. vere de¬ luje ..Frančiškanska misijonska družba", za Sveto deželo nabira miloščino „Armada svetega Križa". — Nabira rabljenih znamk v prid misijonov pri i vratarju. — Družba za zidanje nove'cerkve Ma- j rije, Matere Milosti: V pravilih te družbe je na- | tančneje naznanjeno, kedaj se za družbenike da- | rujejo sv. maše. (Pravila se dobijo pri samo- | stanskem vratarju.) Župnija svete Marije, Matere Milosti, šteje 12000 duš. V letu 1920 je bilo rojenih 272, umrlo jih je 161, porok je bilo 215, obhajil 129300, svetih maš se . je darovalo 8362. Veronauk v šolali so oskrbo- f. vali oo. frančiškani v 52 razredih, 104 ure na teden. Plača za svete maše. Tiha maša 20 K, (oznanjena) orglana tiha maša z blagoslovom 40 K, peta 48. Pogrebna maša se naroči pri pogrebnem zavodu. Marijina mašna zveza za i srečno smrtno uro. f Ali ti je že znana ta svetovna zveza? i Toliko udov šteje, da pride na dan nad “2000 maš umirajočim družbenikom v po¬ moč in tolažbo! Dolžnost vsakega uda je, dati na leto eno mašo brati. Članarina enkrat za vselej 16 K, ubogih 2 K. Po¬ misli, kako modro ravnaš, če pristopiš k tej zvezi ali sam ali s celo družino!